TEVILKA 232 Ero XXI I. JANUAR 1987 brestov Poslovna politika za leto 1987 — zmanjševanje zalog surovin in repromaterialov, ter s tem povečanje koeficienta obračanja, — nadaljnjo izboljševanje plačilnih pogojev, — zmanjševanje nabave žaganega lesa in večanje nabave hlodovine izven regije. Ker pričakujemo nadaljnjo izboljševanje ponudbe na nabavnem trgu, predvidevamo tudi boljšo oskrbo s kvalitetnimi surovinami in repromateriali. Zmanjšujejo pa se nam planske količine hlodovine, zaradi česar nameravamo manj ko v čim večji meri nadoknaditi od zunanjih dobaviteljev. Nabave vseh repromaterialov bomo izvrševali predvsem z dosedanjimi dobavitelji s tem, da bomo ekonomičnost dobav stalno preverjali. PROIZVODNJA Za celotno delovno organizacijo smo si postavili cilj, da preprečimo padanje fizičnega obsega proizvodnje in povečamo produktivnost. Pri tem je naša usmeritev takšna, da naj se lesno-predelovalna, še zlasti pa pohištvena dejavnost, ne širi. Zato bomo dali poudarek tudi na razvoj nelesnih programov. Bistven dejavnik za konkretne odločitve bo predvsem dohod-kovnost posameznih programov. Zaradi majhnih serij vse bolj zahtevnega pohištva bomo morali ozka grla reševati z delom na proste sobote oziroma s prerazporeditvijo delavcev in časa. Večji poudarek bomo dali kriterijem kvalitete, še zlasti na začetku tehnološkega procesa, tako da bodo že tu odstranjene možnosti napak. Zaradi velike iztrošenosti naših zmogljivosti bo kvalitetno in pravočasno vzdrževanje eden bistvenih činiteljev obsega in kvalitete proizvodnje. Posebno pozornost bomo namenili kooperacijskemu sodelovanju znotraj Bresta — na podlagi opredeljene delitve dela. Temeljne organizacije se bodo o medsebojnem sodelovanju odločale na podlagi ekonomskega učinka za celotno delovno organizacijo. Možnosti za doseganje večjih proizvodnih in ekonomskih učinkov imamo še v organizaciji dela ter izkoriščanju surovin in materialov. Predvidevamo, da bi tudi na proizvodnem področju posamezne funkcije obdelovali z računalnikom. Tudi v prihodnje bomo morali racionalno koristiti vse vrste energije. KADRI IN NAGRAJEVANJE Tržne in proizvodne zahteve bodo osnova za našo kadrovsko fizični obseg prodaje na domačem trgu ne bo zmanjševal, oziroma, da bo le-ta sledil našim opredelitvam pri določanju primernega obsega izvoza. Pri lan-siranju programov bomo zasledovali predvsem kriterija do-hodkovnosti in tržne interesant-nosti. Povečevali bomo prodajo za znanega kupca, predvsem v smislu prodaje preko SPC Črnuče, inženiringa, itd. Z našim oblikovanjem, ki v zadnjem obdobju dosega vidnejše rezultate, bomo iskali nove izdelke za področje ploskovnega, kuhinjskega in še zlasti oblazinjenega pohištva. Naše prodajne akcije bomo pospeševali tudi z ustrezno propagandno dejavnostjo. Samo prodajno poslovanje bomo v večji meri podprli z računalniškimi obdelavami. Pri prodaji primarnih izdelkov bomo zasledovali cilj, da bi našo proizvodnjo sproti plasirali na trg in tako poslovali z minimalnimi zalogami. politiko. Omejevali bomo zaposlovanje delavcev brez strokovne izobrazbe in delavcev v režijskih službah na rutinskih delih. Za izboljšanje kadrovske strukture in za boljšo usposobljenost pri obvladovanju poslovanja bomo še naprej podeljevali čimveč kadrovskih štipendij in organizirali usposabljanje že zaposlenih delavcev. Pri deficitarnih profilih bomo skušali doseči večji odziv z dodatnim stimuliranjem. V letošnjem letu bomo pospešili izdelavo nekaterih izvedbenih aktov za izpopolnitev delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Gre nam za to, da izpopolnimo kriterije, na podlagi katerih bomo uspešneje kot doslej nagrajevali delavce po njihovem individualnem prispevku k skupnemu rezultatu. Poleg nagrajevanja po količini (ki je pri proizvodnih delavcih opremljena z normo) bomo dali poseben poudarek kriterijem po kvaliteti opravljenega dela (tako za proizvodna kot za režijska dela). Doseženi rezultati in določila sporazuma lesne dejavnosti pa bosta osnovna kriterija za določanje mase sredstev naših osebnih dohodkov. Ena od značilnosti našega glasila je tudi ta, da posamezne teme 'finaša periodično, tako kot poteka sam poslovni proces. Tako na vesa leta zvemo tudi nekaj osnovnih usmeritev za po-^e in naše usmeritve za tekoče leto. Za leto 1987 so 'tve: m delež plasmaja na tuji trg, ki bo zagotavljal nalni reprodukcijski proces, hkrati pa bomo upo-ost plasmaja na domačem trgu in potrebno do- zični obseg proizvodnje na delavca kot v prejš- družbenimi usmeritvami ohranjati realno raven .*odkov na podlagi ustvarjenega dohodka; - postopno zmanjševanje števila zaposlenih v lesnopredelovalni ^javnosti. . Ostale pomembnejše oprede-Jtve: Zunanjetrgovinsko Poslovanje ■ Področju plasmaja bomo v etošnjem letu namenili posebno skrb, saj se tečaj dinarja P.toti tujim valutam ne gib-JJe analogno inflaciji, kar po-^žroča slabšo dohodkovnost izdelkov, namenjenih tujemu trgu. -ato bomo v letu 1987 še naprej 'olali selekcijo izvoznih progra->" Jv v smislu večje dohodkov-osti in prilagodljivosti proiz-odnji. Pri uvozu se bomo posluževali tistih oblik, ki bodo ^ohodkovnejše za posamezne izdelke. Pretežni del našega izvo- nuio l/rj afPa°zi!e>i tazi> ‘bil njt na neihal oizvodij^J za bomo namenili na konvertibilna tržišča. V primeru, da bo zaživel program AKA (Amerika, Kanada, Avstralija), se bomo vanj vključili in realizirali prevzete obveznosti s ciljem doseganja boljših ekonomskih učinkov. Uvoza se bomo posluževali v primerih, da posameznega materiala ni na domačem trgu ali da je le-ta cenejši oziroma kvalitetnejši. Predvidevamo tudi nekaj uvoza opreme. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Velike napore bomo vložili za dosego osnovnega cilja, da se NABAVA NA DOMAČEM TRGU V letošnjem letu bodo glavne smeri nabavne politike naslednje: FINANČNA IN NALOŽBENA DEJAVNOST Nizka stopnja samofinancira-nja poslovnega procesa je eden osrednjih problemov našega gospodarjenja. Povzroča nam likvidnostne težave, posledica pa je visoka zadolženost. Tudi v takih pogojih bomo morali zagotavljati primeren obseg finančnih virov za normalni reprodukcijski proces, prav tako pa ukrepati tudi na vseh področjih poslovnega procesa (obseg prodaje in dohodkovnost izdelkov, višina vhodnih in izhodnih zalog, plačilni pogoji itd.). S takšnim stanjem in glede na zakonska določila pa je omejena tudi investicijska dejavnost. Tako nam za te namene ostajajo le sredstva amortizacije, čeprav so potrebe mnogo večje. Zato bomo morali pri investicijskih odločitvah upoštevati opredeljena načela v skupnih temeljih srednjeročnega plana. V skladu z možnostmi in zakonodajo bomo poskušali pridobiti tudi druge vire (sovlagatelji, domači in tuji krediti). Za uvozno opremo se bomo posluževali tudi možnosti najema s končnim nakupom (po sistemu leasing). Ta način nabave opreme je za nas ugoden predvsem (nadaljevanje na 2. strani) ftSi t, mVsMz V-*; Ukrepi za boljše poslovanje Občinska skupščina je na enem od zadnjih zasedanj, ko je obravnavala rezultate gospodarjenja v občini v devetih mesecih preteklega leta, sklenila, da bo na eni prihodnjih sej podrobneje obravnavala situacijo Bresta. Naloga Bresta je bila, da ji predloži gradivo s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi za izboljšanje gospodarskih razmer. V mesecu januarju je ,bilo pripravljeno in občinski skupščini posredovano gradivo, s predstavitvijo ekonomskega položaja Bresta, ter kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi za nadaljnji razvoj. Občinska skupščina bo o tem razpravljala predvidoma v mesecu februarju. V tem članku sem skušal le na kratko povzeti bistvene značilnosti iz vsebine tega gradiva. V prvem delu je prikazan sedanji družbeno ekonomski položaj Bresta in lesne industrije v Sloveniji. O tem je bilo v Obzorniku že veliko napisanega. Ko obravnavamo položaj Bresta, ni mogoče mimo ugotovitev o položaju celotne slovenske lesne industrije. Dejstvo je, da je ta panoga kot celota, kljub določenim razlikam v izredno težkem ekonomskem položaju, še posebno proizvodnja pohištva. Za ilustracijo: izgube lesarske panoge predstavljajo kar petino vseh izgub gospodarstva SRS. Če odštejemo še izgube elektrogospodarstva in premogovništva kot panog posebnega družbenega pomena, je najbolj kritična ravno lesna industrija. Tudi na spisku večletnih izgubarjev, ki ga je objavila Gospodarska zbornica SRS, je največ organizacij iz lesne industrije (od 28 kar 12). Ob poslabšanem položaju v lanskem letu se je med izgubarji znašla vrsta uglednih delovnih organizacij, ki prej niso poznale izgub. Razlogi za tako stanje v lesni panogi so raznovrstni. Med najpomembnejšimi so spremembe v devizni zakonodaji in politika tečaja dinarja nasproti konvertibilnim valutam. To je lesno industrijo kot izrazitega izvoznika, ki ustvarja velik neto devizni učinek, prizadelo bolj kot druge panoge. Slaba akumulativnost v tej panogi ne omogoča nadaljnje tehnološke modernizacije in ne krepitve lastih obratnih sredstev. S tem pa ne zanikamo raznih sla- bosti tudi znotraj panoge. Ob poznavanju razmer v celotni lesni industriji je laže razumeti sedanji družbenoekonomski položaj Bresta. Večina glavnih razlogov za nastali položaj panoge izrazito velja tudi za Brest. Dokajšnja usmerjenost v izvoz ob nedohodkovnih programih; ob zaostrenih tržnih razmerah tudi poslabšanje dohodkovnosti programov za domači trg; Brest ima v strukturi izrazito velik delež ploskovnega pohištva; imamo tehnologijo za velike serije, tržne razmere pa zahtevajo ravno obratno; imamo dokaj zastarelo, (kar 85-odstotno) opremo; poslujemo skoraj brez virov lastnih obratnih sredstev, zato nastajajo ogromni stroški za kreditne obresti; zaostrujejo se tudi kadrovski problemi. Težave niso le pri kadrih z visoko strokovno izobrazbo, ampak izrazito pri najpomembnejših kadrih v proizvodnji, kjer se zahtevajo profili lesarskih poklicev. Vsi ti in drugi razlogi so vplivali, da je za lansko leto dosežen za celotno delovno organizacijo Brest negativen rezultat. Ker smo v fazi priprave zaključnega računa, številk o rezultatih še nimamo, pač pa le nekatere ocene. Kako bomo skušali razreševati te razmere v letošnjem in v prihodnjih letih? — Ocenjujemo, da bodo izgube po zaključnem računu za leto 1986 znašale okrog eno milijardo dinarjev, in sicer gre tu za konsolidirano izgubo, kar po- TOZD GABER — embaliran je izdelkov Poslovna politika v letu 1987 (nadaljevanje s 1. strani) zaradi pomanjkanja lastnih sredstev in sorazmerno nizkih stroškov najema. Zaradi zastarelosti strojne opreme, ki je v preteklem obdobju dnevno povzročala probleme v temeljni organizaciji Pohištvo bomo v letošnjem letu namenili večino sredstev posodobitvi opreme v tej temeljni organizaciji. Dejstvo je namreč, da je v Brestu naj večja in kot taka povzroča največ problemov, tako glede izgube kot socialne varnosti. Tudi v temeljni organizaciji Masiva moramo v letošnjem letu dokončati ogrevanje in odsesovanje ter dopolnitev kapacitet za sušenje lesa. V vseh ostalih temeljnih organizacijah bodo vlaganja omejena na minimum in sicer na najnujnejše zamenjave strojne opreme. V tem kratkem povzetku so opredeljene osnovne smeri delovanja pri našem poslovanju. Poslovna politika v celoti bo še v obravnavi. V kolikor pa bodo širši družbeni predpisi zahtevali nekatere spremembe, bomo morali temu ustrezno prilagoditi tudi naše delovanje neposredno med letom. M. Širaj meni, da bo vsota izgub po temeljnih organizacijah večja, vendar bodo nekatere od njih ustvarile tudi sredstva akumulacije. ■— V okviru delovne organizacije bomo uspeli sanirati izgubo v višini okrog 400 milijonov din in sicer iz sredstev rezervnih skladov. Razliko pa nameravamo pokriti s sodelovanjem poslovnih partnerjev in sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS. S posebno vlogo za sodelovanje pri pokrivanju izgube smo poslovne partnerje že zaprosili: — za preusmeritev sredstev rezerv, ki bi jih sicer združili v sklad skupnih rezerv gospodarstva SRS, — za predčasen umik že združenih sredstev rezerv pri skladu, — za ugodne kredite iz sredstev poslovnega sklada. — S tem načinom razreševanja te problematike predvidevamo, da ob zaključnem računu za leto 1986 ne bomo izkazali nekrite izgube, kar pomeni, da ne zapademo pod ukrepe določil zakona o sanaciji, ki omejujejo izplačevanje osebnih dohodkov. — Sredstva za sklad skupne porabe bomo oblikovali le v najnujnejšem obsegu (regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine itd.) iz ostanka čistega dohodka tistih temeljnih organizacij, ki ne bodo imele izgube, v skladu z našim samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. — Predlog poslovne politike za leto 1987 je oblikovan, vendar ga tu ne bi podrobneje omenjal, ker je že predstavljen v drugem članku tega glasila. Opredelil bi le nekaj njenih posameznih področij. — Pri investicijah, kjer imamo omejene vire, bomo, poleg zaključitve investicije v Masivi, naj večjo pozornost in večino sredstev namenili posodobitvi opreme v Pohištvu. Dejstvo je namreč, da je ta temeljna organizacija v Brestu največja in kot taka povzroča največ problemov, tako glede izgube, kot glede zagotavljanja socialne varnosti. Z investicijo bomo zamenjali in posodobili najnujnejšo strojno opremo. Cilj je izboljšati kvaliteto proizvodnje, zmanjšati izmet, organizirati fleksibilnejšo proizvodnjo (manjše serije, tržno zanimivejše proizvode itd.) in povečati produktivnost. Večji poudarek bo dan tudi proizvodnji pohištva iz masivnega lesa oziroma masivnih aplikacij, z zaobljenimi robovi itd. V vseh ostalih temeljnih organizacijah bodo vlaganja omejena in sicer na najnujnejše zamenjave strojne opreme. — Z raznimi ukrepi bomo v proizvodnji odpravljali oziroma omilili ozka grla in druge motnje, ki nastajajo v teku delovnega procesa (oženje in širjenje delovnih izmen, prerazporejanje delovnega časa ipd.). Posebno pozornost bomo namenili kvaliteti proizvodov in storitev, kar pomeni, da bomo v vseh temeljnih organizacijah dosledneje spremljali nivo kvalitete in rast proizvodnje. — Glede na čedalje bolj zaostreno problematiko v panogi in delovni organizaciji se nam kaže potreba po še bolj mobilnem in fleksibilnem prerazporejanju delavcev med posameznimi temeljnimi organizacijami, službami in oddelki, glede na zahteve proizvodnega in poslovnega procesa. Skrajno bomo omejevali zaposlovanje delavcev brez strokovne izobrazbe in delavcev na rutinskih delih v režijskih službah. Postavlja se tudi vprašanje prekvalificiranja oziroma prerazporejanja delavcev, ki predstavljajo tako imenovani tehnološki višek. To postaja eden osrednjih problemov Bresta. Sami ga bomo lahko rešili le delno, zato smo prisiljeni z njim seznaniti tudi širšo družbeno skupnost, in se v njej dogovoriti za skupno razreševanje. Za zagotovitev kadrovske reprodukcije oziroma izboljšanje kadrovske strukture ter za boljšo usposobljenost pri obvladovanju proizvodnje in poslovanja, bomo še naprej razpisovali in podeljevali kadrovske štipendije. Pri deficitarnih profilih bomo skušali doseči večji odziv še z dodatnim stimuliranjem. Organizirali bomo razne oblike izobraževanja ob delu ter okrepili sodelovanje z izobraževalnimi institucijami. — Proizvodno-prodaj no strukturo bomo določali na osnovi raziskav in ocen tržnih gibanj, ter izvajali programsko selekcijo za domači trg in izvoz. — Posebno pozornost bomo namenili kooperacijskemu sodelovanju znotraj Bresta, na podlagi opredeljene delitve dela. — Eden osrednjih problemov je problem likvidnosti, zaradi nizke stopnje samofinanciranj a poslovnega procesa. To bomo reševali z vrsto ukrepov (izdelava likvidnostnih načrtov, najemanje čim cenejših denarnih virov, nadzor vezave sredstev v zalogah, zmanjševanje zalog, dobavnih rokov itd.). — Izpostavili bomo sistem nagrajevanja z izdelavo izvedbenih aktov, na podlagi lani sprejetega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. — Enako ali še pomembnejše pa je vprašanje dolgoročnega razvoja in perspektiv. — Kar zadeva dolgoročni razvojni koncept, moramo odgovoriti najprej na vprašanje obsega lesno-predelovalne industrije, oziroma na vključevanje tudi drugih—izvenlesnih dejavnosti. Temeljno izhodišče je, naj se lesno-predelovalna dejavnost ne širi. Njen obseg bo pogojen s primerjalnimi prednostmi, kot so domača surovina in tradicija proizvodnje. Bisten dejavnik za konkretne odločitve pa je predvsem dohodkovnost posameznih programov. Zato bomo morali za ohranitev zaposlenosti razvijati tudi druge (nelesne) programe. Razvoj teh programov bomo glede na potrebe oziroma možnosti razvijali v Brestu, pa tudi izven, z vse večjim povezovanjem z drugimi dejavniki. Prvi koraki k prestrukturiranju so bili v Brestu že opravljeni in sicer s pričetkom proizvodnje ognjeodpornih mineralnih plošč ter s pričetkom proizvodnje strojev in opreme. Pri odločitvah o posameznih investicijah bomo seveda nadaljevali z racionalizacijo poslovanja, tako, da bomo v okviru dogovorjene delitve dela združevali enakovrstne proizvodnje. Z novimi investicijami bomo skušali odpraviti podvojene (odvečne) zmogljivosti na najmanjši možni obseg. Dolgoročni cilj je hitrejša prilagodljivost proizvodnje izdelovanju tržno zanimivih izdelkov. Glede na dejstvo, da bo Brest moral tudi v prihodnje voditi konkurenčni boj na domačem in tujem trgu, se postavlja vprašanje programske usmeritve predvsem pri lesarskih izdelkih. Izkušnje gospodarskih subjektov doma in v tujini kažejo, da so uspešnejši tisti, ki v svoje izdelke vgrajujejo več znanja in kakovosti, ter tako ob hkratni visoki produktivnosti dosežejo višjo vrednost na trgu. Seveda pa bomo vsako naložbo v tej smeri poprej tudi dohodkovno preverili, saj nestabilne tržne razmere in pogosto spreminjajoči se pogoji gospodarjenja narekujejo včasih tudi delno drugačne odločitve. Po posameznem tozdu pa se na podlagi tega gradiva kažejo naslednje generalne usmeritve: — Glede na velikost in na dalj časa trajajoč težaven položaj zlasti proizvodnje ploskovnega pohištva, je Tozd Pohištvo deležen posebne pozornosti. Njegovo stanje in perspektivo proučujejo posebne strokovne skupine, sestavljene iz delavcev Bresta, Trgovine Slovenijales, Razvojnega inštituta in Sozd Slovenijales. V teh dneh se do ločajo programske zasnove, naj bi bile osnova za inver cijske in druge ukrepe. Osne na razmišljanja za ukrepe, j se preverjajo in obdelujejo sc — Pohištvo še naprej zadrži proizvodnjo (ploskovnega) pohištva s tem, da se zagotovijo nekatere nove oblikovne izvedbe in površinske obdelave (soft-forming, večji delež masive, pigmentni laki), — izvede se racionalizacijo poslovnega procesa, kar ^ a bo zahtevalo glede na variantno odločitev zmanjšanje zaposlenih od okrog 100 (v prvi fazi) do okrog 300 delavcev, — glede na dolgo jena negativna gibanja pri "oizvodnji ploskovnega pohištva lahko sklepamo, da so gornje usmeritve določena prehodna rešitev, s katero rešujemo predvsem tudi del socialne problematike. Izrazito obetajočih ekonomskih učinkov ne zagotavljajo, zato sodi med naloge prihodnjega obdobja tudi nadaljnje iskanje možnosti za popolno spremembo proizvodne dejavnosti te temeljne organizacije. Ostale temeljne organizacije bi v osnovi zadržale svoje dosedanje glavne dejavnosti z naslednjimi usmeritvami: — Žagalnica bo delno povečala finalizacijo jelovih izdelkov oziroma polizdelkov, postopoma pa ukinila proizvodnjo finalnih izdelkov iz trdih listavcev. — Gaber dopolnjuje program kuhinjskega pohištva z finalizacijo negor plošč za gradbeništvo oziroma ladjedelništvo. — Mineralka nadaljuje z razvojnim delom za širšo uporabo izdelkov na enaki surovinski osnovi. — Strojegradnja bo, glede na sedanje tržne ocene, lahko razvijala oziroma širila svojo dejavnost. — Jelka in Tapetništvo sta taki temeljni organizaciji, ki se bodisi podvajata s proizvodnjo ostalih (Jelka) oziroma imata že dalj časa izrazito nihajoče poslovne uspehe s tendenco nazadovanja. Sedanja proizvodnja v omenjenih temeljnih organizacijah po trenutni oceni ni perspektivna, zato bomo zanju poiskali možnosti za novo proizvodnjo, oziroma dopolnili proizvodne programe z dohodkov-nejšimi. Zavedamo se, da z obravnavanimi usmeritvami rušimo določene ustaljene poglede in sprožamo razmeroma težka ekonomska in družbenosocialna vprašanja. Ker bo izvajanje predlaganih in morebitnih drugih ukrepov povzročilo določene posledice širšega značaja, pričakujemo, da se bo v njihovo razreševanje vključila tudi _ širša družbena skupnost s svojimi gospodarskimi in drugimi dejavniki. J. Frank Osebni dohodki po »starem« Tik pred koncem leta 1986 je bila sprejeta Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za leto 1987. Poleg tega, da je bila resolucija deležna veliko razprav in tudi pohval, je vzbudila veliko zanimanja v tistem delu, kjer so opredeljena letošnja gibanja osebnih dohodkov. Omenjeni dokument določa, da smejo organizacije združenega dela v letu 1987 izplačevati akontacije osebnega dokodka, izplačanega v četrtem trimesečju lanskega leta. Pri tem smejo realni osebni dohodki rasti največ do ravni dosežene rasti produktivnosti dela. Pri izračunavanju produktivnosti dela se bo upoštevala tudi realna rast dohodka na zaposlenega. Vsa ta določila veljajo vse dotlej, dokler ne bo ustrezno izpopolnjen družbeni dogovor o pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ *er družbeni dogovori v repub-kah, samoupravni sporazumi :nog in samoupravni sporazu- i panog in samoupravni spora-"umi v organizacijah združenega Jela. Zelo podobna določila veljajo tudi za negospodarske dejavnosti. Vse to naj bi spremljala služba družbenega knjigovodstva in o tem redno obveščala vse družbenopolitične skupnosti. V gornjem odstavku sem skušal dovolj nazorno, sicer v nekoliko skrajšani obliki, predočiti vsebino resolucije, ki zadeva oblikovanje akontacij osebnih dohodkov v letu 1987. Zlasti naj bi ta določila veljala za letošnje prvo polletje, kasneje pa naj bi se vprašanja oblikovanja osebnih dohodkov urejala na drugačen način. O tem bi veljalo spregovoriti v eni izmed prihodnjih številk Obzornika. Resolucijsko oblikovanje mase osebnih dohodkov je povzročilo pravo zmedo tolmačenj. Od tistih prvih novinarskih informacij o zamrznitvi osebnih dohodkov, do tistih olajševalnih, ki so jih posredovali predstavniki zveznega sindikata. V teh drugih tolmačenjih je predvsem govora o tem, da določila resolucije za izplačila v januarju (osebni dohodek za december 1986) še ne veljajo in da smejo osebni dohodki naraščati z rastjo produktivnosti dela. V praksi smo dejansko ponovno dokazali, da nas nič ne more presenetiti. Marsikatera organizacija je na ta račun pohitela že v decembru s povišanji in izplačili osebnih dohodkov. Ne vem, kako se sicer te plače imenujejo: trinajste, poravnalne za nazaj, novoletno--božične, ali morda kar akontacije na resolucijo. Vse so bile nesporno »v skladu« z realno rastjo dohodka. Seveda moramo Pri tem razumeti tudi organizacije združenega dela. Celo zelo uspešna organizacija bi glede na našo knjigovodsko tehniko težko prikazala gibanje dohodka, ker se le-ta ugotavlja tri- mesečno za nazaj. In tudi v tem grmu tiči zajec. Kajti dokler ni dokazov o rezultatih, tudi ne more biti višjih izplačil osebnih dohodkov. Nemara smo spet dosegli prav nasprotne učinke od zaželenih. Včasih hočemo toliko postoriti, da ne naredimo ničesar. In zakaj taka določila v resoluciji? Naša poraba, tako splošna, skupna kot osebna, je prevelika. Preveč potrošimo nasproti tistemu kar ustvarimo. Iz leta v leto stopnja akumulacije pada. Realno pada že tako nizka reproduktivna sposobnost gospodarstva. Standard pa je vendarle lani, kljub izredno visoki stopnji inflacije in nenormalno hitri rasti življenjskih stroškov, realno porasel. Seveda je porasel na nizko osnovo. Vendar velja enaka ugotovitev tudi pri osnovi akumulacije. Taka nesorazmerja pa so seveda nevarna — nevarna za naš splošni družbeni razvoj. Taki, po mojem vendarle prehitri ukrepi zlasti na občutljivem področju osebnih dohodkov, ne rodijo sadov in se prevečkrat sprevržejo v svoje nasprotje. K temu delu resolucije bi za epilog zapisal le tisto o vroči juhi, kar pa že poznate. Na to sem se spomnil potem, ko sem v dnevnem tisku prebral naj novejše pojasnilo (prvo je bilo precej drugačno) republiškega komiteja za delo. Citiram: Organizacije združenega dela, ki po devetmesečnem obračunu niso presegle družbenih usmeritev za razporejanje dohodka, lahko nadaljujejo z izplačilom akontacij po svojih samoupravnih splošnih aktih. Kolektivi, ki so izkazovali prehitro rast izplačanih sredstev za osebne dohodke glede na dosežene rezultate in do konca leta niso napravili po: računa, ne morejo povečati akontacij za januar 1987. Konec citata — vir: Ljubljanski dnevnik, 20. januar 1987. Kot kaže, ostajamo pri oblikovanju osebnih dohodkov v okviru sedanjih normativnih aktov, med katere sodi za nas zelo pomemben panožni sporazum (usklajevanje osebnih dohodkov z rezultati v podskupini panoge oziroma v panogi) in sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovni organizaciji. Upam, da se bodo v prihodnjih mesecih na teh izhodiščih tolmačila stališča resolucije do gibanja osebnih dohodkov. Še pogled na Brest. O omenjenih dilemah okrog usklajevanja osebnih dohodkov smo posebej opozorili delegate delavskega sveta delovne organizacije ob zadnjem desetodstotnem povečanju osebnih dohodkov za obračunane osebne dohodke v decembru 1986 (izplačila v januarju 1987). Ker Brest po devetih mesecih ni izkazoval preveč izplačanih osebnih dohodkov, naj ne bi bil pod posebnimi omejitvami resolucije, s pogojem, da bo uspešno saniral tekoče izgube nekaterih temeljnih organizacij (sanacijo pripravljamo na Brestu po posebnem postopku, o čemer bomo sklepali pri sprejemanju zaključnih računov za leto 1986). O dosedanjih nominalnih povečanjih osebnih dohodkov pa bi rekel le to, da smo vselej skušali osebne dohodke povezovati z rezultati poslovanja. Tako so delegati sprejeli tudi zadnje povečanje osebnih dohodkov na podlagi povečane prodaje v izvoz, na podlagi občutnega znižanja zalog končnih izdelkov in glede na ustrezno skladnost rasti osebnih dohodkov s pa- nogo. D. Mlinar Ukrepi za hitrejše obračanje sredstev Nizka stopnja samofinancira-nja poslovnega procesa je eden osrednjih problemov gospodarjenja na Brestu. Povzroča namreč likvidnostne težave, posledica pa je visoka zadolženost. Obresti od kreditov, pa čeprav je ponderirana obrestna mera za 1. 1986 (62 Vo) bistveno nižja od stopnje inflacije, so dosegle že tako višino, da resno ogrožajo uspešnost poslovanja. Zato bomo v 1. 1987 temu področju še naprej posvečali vso pozornost. Ukrepali bomo na naslednji način: — nadzorovali bomo maksimalno dovoljeno vezavo sredstev v vseh vrstah zalog po tozdih in uvedli osebno odgovornost za morebitne prekoračitve. Delovni posnetek iz masive — določili bomo največji možni znesek, do katerega lahko posamezni tozd oz. DS SD nabavlja osnovna sredstva, reprodukcijski material in surovine ter plačuje storitve in ostale stroške v dogovorjenem obdobju v odvisnosti od stanja zalog, prilivov in plačil že zapadlih obveznosti, — temeljne organizacije bodo morale skupaj z nabavno službo za mesec dni vnaprej pripraviti načrt potreb po nabavi reprodukcijskega materiala in surovin v skladu z razpoložljivimi sredstvi, — nabava bo organizirana tako, da bo dostava materala in surovin sprotna in sicer čim bližje roku, ki je določen za lan-siranje proizvodnje, — plačilni pogoji pri prodaji in nabavi blaga morajo biti čim bolj usklajeni, — poglobljena analiza porabe materiala v temeljnih organizacijah in temu ustrezno stimulativno oziroma destimulativno nagrajevanje je nujnost za doseganje večjega dohodka in manjših odlivov likvidnih sredstev, — racionalno bomo gospodarili z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, da bodo stroški oziroma obresti čim manjši, — izdelovali bomo likvidnostne načrte za določena obdobja, — pospešili bomo izterjavo zapadlih obveznosti naših kupcev (tudi s tožbami), — še naprej si bomo prizadevali za najemanje čim cenejših tujih denarnih virov (predvsem bančnih) za financiranje poslovnega procesa. Za vse navedene ukrepe bomo izdelali ustrezen sistem s točno določenimi nalogami in odgovornostmi. P. Kovšca TOZD Žagalnica — delo na žagi Značilnosti novega obračunskega sistema Že dalj časa smo v delovnih organizacijah pričakovali napovedane spremembe tako imenovanih sistemskih zakonov. S temi spremembami naj bi uveljavili realne ekonomske kategorije z načeli tržnega gospodarstva. V »silvestrskem« uradnem listu SFRJ smo dobili obljubljeni paket. Spremenjeni oziroma dopolnjen so tile zakoni: — o celotnem prihodku in dohodku, — o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, — o amortizaciji družbenih sredstev, — o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema, — o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva, ter še nekateri, ki jih ne navajamo, saj bi bil spisek predolg. Nemogoče bi bilo v enem sestavku opisati in razložiti vse bistvene novosti, ki jih vsebujejo našteti zakoni, zato bomo nekoliko podrobneje obdelali zakon o obračunskem sistemu, iz ostalih pa le najpomembnejše. Največ sprememb je v zakonu o celotnem prihodku in dohodku. Osnovni namen novo oblikovanega zakona je, da nam ob vsakem obračunskem obdobju pokaže stvarno sliko stanja in rezultatov poslovanja. Uvedena je popolnejša revalorizacija vseh sredstev, ki bo zagotovila ohranitev realne vrednosti družbenih sredstev. Onemogočeno naj bi bilo siromašenje družbenih sredstev preko porabe, uvedene realno pozitivne obrestne mere, odpravljene so dvojne stroškovne obremenitve oziroma ustvarjanje prihodkov iz učinkov revalorizacije in njihovo prelivanje prek dohodka v porabo. Sedanje ugotavljanje celotnega prihodka na podlagi plačane realizacije bo ostalo še v veljavi, saj zagotavlja finančno disciplino, zmanjšuje nelikvidnost in preprečuje delitev neustvarjenega dohodka. Največ novosti je v poglavju o ugotavljanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije združenega dela. Bistvene novosti, ki bodo veljale od 1. 7. 1987 dalje so: 1. Dohodek tozda se razporeja na: — del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih razmerah ali pa rezultat izjemnih ugodnosti v pridobivanju dohodka, •— del dohodka, ki ga je tozd pridobil na temelju razvojnih premij ali po osnovah, ki so predpisane z drugim zakonom za določene namene, — del dohodka za obveznosti iz dohodka, ki niso odvisne od njegove ustvarjene velikosti, — del dohodka za obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od njegove ustvarjene velikosti in — čisti dohodek. Čisti dohodek pa se deli: — za bruto osebne dohodke delavcev, — za izboljšanje in razširitev materialne podlage dela, — za ustvarjanje in obnavljanje rezerv in — za skupno porabo delavcev razen tistega dela, ki je vsebovan v bruto osebnih dohodkih delavcev. Bruto osebni dohodek je sicer kot kategorija enoten, izkazoval pa se bo po dveh osnovah in sicer: na del bruto OD iz živega dela in nadomestil OD na tej podlagi, ter na del bruto OD na podlagi upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in nadomestil OD na tej podlagi. Iz obeh delov bruto OD se bodo zagotavljala sredstva (prispevki) za osnovno izobraževanje, osnovno zdravstveno varstvo, socialno varstvo ter za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom, ter za potrebe skupne porabe, ki je namenjena za neposredno porabo delavcev v skladu s samoupravnim splošnim aktom. Osebni dohodki so v celoti odvisni od dohodka oziroma ustvarjenih rezultatov dela. Bruto osebni dohodki iz živega dela bodo delavcem akontirani do prvega periodičnega obračuna. Če bo v obračunu ugotovljeno, da niso pokriti z rezultati dela, se bodo pričeli postopki po določilih zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Bruto osebni dohodki iz živega dela pa določajo tudi, kdaj je temeljna organizacija v izgubi. Tozd je v izgubi, če pri periodičnem obračunu ugotovi, da ni ustvaril toliko celotnega prihodka, ki je potreben za pokritje materialnih stroškov, stroškov amortizacije in drugih poslovnih stroškov, oziroma če ne ustvari dohodka v višini: — dela dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih razmerah, — dela dohodka, ki je ustvarjen na temelju razvojnih pre-mij, — obračunanih obveznosti iz dohodka in — dela bruto osebnih dohodkov delavcev iz živega dela. Iz tega vidimo, da temeljna organizacija ni v izgubi toliko časa, dokler ima z dohodkom pokrite bruto osebne dohodke iz živega dela. Zakon pa ne predpisuje višine in meril za oblikovanje bruto osebnih dohodkov iz živega dela. To je prepuščeno družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, ki sedaj dobivajo še pomembnejšo vlogo. In kaj se, na podlagi do sedaj povedanega, obeta nam? (Nadaljevanje na 4. strani) Značilnosti novega obračunskega (Nadaljevanje s 3. strani) Prvi preračuni lanskih devetmesečnih rezultatov po novi metodologiji so pokazali slabše rezultate, predvsem zaradi velikega vpliva revalorizacijskih odhodkov (negativne tečajne razlike plačane obresti), ki so večji od revalorizacijskih a s poslovnega vidika, ki je običajno bistveni del komercialistove pozornosti. H. Kusič JOŽEF ŽIROVNIK — JEŽEM (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Jeseni priiete race tudi s severa, katere hočejo dalj na jug in se na svojem potovanju ustavijo na jezeru. Dostikrat jih je na tisoče zbranih. V velikih tropah^ po-letavajo proti jutru pred sončnim vzhodom na sosednje travnike in njive, kjer dobe dovolj živeža. Lovec strelja izza drevja ali grmovja nanje. Dobro je, da ima več pušk s seboj, kajti race so tako izne-nadene, da ne vedo kaj storiti. Nekatere letajo okoli, druge sedajo na tla. Ko se vzdigne cela truma, je mogoče še parkrat mednje ustreliti, posebno ker se race počasi vzdigujejo v primeru z drugo pernato divjačino. Lovec je lahko zadovoljen z uspehom take jutranje lovi, ako dobi 10 do 15 rac. Hladnokrvnemu lovcu se posreči dobiti več rac na jeden strel. Za naprej se race ogibljejo kraja, kjer so bile na tak način preplašene in prepojene, zato naj skrbi lovec, da zve za kraj, kam so se zdaj obrnile, da more drugo jutro za njimi. V jesenskem času se zbero ob jezerskih bregovih tudi druge ptice, živeče najraje ob močvirnatih krajih ali pa potujoče skozi naše kraje proti jugu. To so kljunači, povodni kosi, prepelice, čaplje, žerjavi, divje gosi in labodi. Ko pritisne mraz in začne jezero zmrzovati, potegnejo velike race bolj k potokom Obrhu, Lipsenjšči-ci, Žirovniščici in k studencem, kateri ne zamrznejo. Tu dobe vod- nih rastlin, da se prežive. Če hočejo počivati, gre cela truma na breg, kjer sedejo tesno skupaj. Nekatere spe, druge pa tiho se gugajoč pazijo na nevarnost, ki jo naznanijo s hitrim, boječim glasom, in takoj se vzdigne cela jata z glasnim šumom. Lovci jih vendar vedno zalezujejo in streljajo na nje, ko se sončijo na ledu ali na bregovih. Seveda se jim z največjo previdnostjo približujejo, ali race vidijo in slišijo dobro in pri najmanjšem šumu se vzdignejo in odlete. Včasi so — hoteč jih prevariti — zasajali smrekove veje v led, za katerimi so se skrivali, ali pa so naredili koče iz ledenih škrli, v katerih so čakali nanje, ko so poletavale na pašo. Pred nekaj leti so pozimi pri neki hiši v Dolenji vasi ostale race čez noč v potoku. Nekaj časa so brodile in brozgale še v temi po vodi, potem so pa trudne počivale kar tam na vodi. Ker je bilo zelo mraz ponoči, primrznile so jim perutnice k ledu, in uboge race so bile priklenjene, dokler jih drugi dan ni sonce odtajalo. V prejšnjih časih so živeli ob jezeru poleg druge divjačine in ropnih živali tudi divji prašiči in jeleni, na katere se še spominjajo najstarejši ljudje. Tudi danes se postreli mnogo srn, zajcev in divjih petelinov v javorniškem gozdu. Sem ter tja se priklati še kak medved s Hrvaškega, kateri pa nima toliko časa miru, dokler ga ne pokončajo. Znano je, da je prišel naš cesar I. 1864. — na povabilo kneza VVindisch-Graetza — na medvedji lov na Javornik, kjer so graščinski lovci obsledili v snegu osem kosmatincev. Vreme, prej mrzlo in ugodno za lov, se je izprevrglo in ravno v noči dne 15. novembra, ko se je cesar pripeljal ob 2. uri na postajo Rakek, nastala je grozna nevihta. Ali vkljub nalivu so se podali na lov. Ker niso mogli radi viharja čez jezero, peljali so se v kočijah skozi vasi Grahovo, Žirovnico in Lip-senj. Na lipsenskem mostu pri Krkotu so stopili iz kočij in šli peš čez Goričice in Gorenje jezero do Stržena, kjer so se s čolnom pripeljali do vasi Lazov. Od tu so lezli lovci kvišku po strmi stezi na Javornik. Okoli 10. ure dopoldne so dospeli na lovsko zbirališče v »otoški dolini«, kjer so se okrepčali pod mogočno hojo, imenovano »cesarjeva hoja«, katera še dandanes stoji in se ne sme posekati. Deževalo je neprenehoma. Naliv je raztajal sneg in zato ni bilo mogoče zaslediti medvedov. Lovci so sicer nastopili svoja stališča po gozdu, gonjači so preteknili ves »Lom« in »Brnovšek«, a kosmatincev ni bilo nikjer. Nevihta je nekatere prepodila v bližnji Snežnik, nekateri so sicer ostali v tem kraju in se poskrili po luknjah, a zunaj črte gonjačev. Lov je bil za ta dan končan. V logarski hiši v gozdu je cesar s spremstvom prenočil. Drugo jutro so sicer lov nadaljevali, a zopet brezuspešno. Cesar se je prepeljal pri Gorenjem jezeru čez vodo, vozil se mimo Cerknice v graščino Haas-berg in se zvečer vrnil na Dunaj. III. Nekdaj so stala ob bregovih Cerkniškega jezera dva gradova, karlovški in šteberški. Prvi je bil sezidan zraven Male Karlovice nad Svinjsko jamo, drugi pa na nasprotni strani v znožju Križne gore. Graščaka sta si bila smrtno sovražna. Prigodilo se je pred veliko leti, da je iz ljubosumnosti Šte-berčan ubil Karlovčana pri viteških igrah v dvoboju. Cd takrat je izviralo sovraštvo med obema rodovinama, katero se je ohranilo od roda do roda. Drugače je bilo zdaj pri otrocih obeh graščakov, šteberški sin in karlovška hči sta se ljubila vkljub velikemu nasprotstvu svojih očetov. Prvikrat sta se videla na iz-prehodu, kjer sta se sešla po naključju. Spomnila sta se pač, da bi ne smela sklepati prijateljstva med sabo radi sovraštva svojih staršev, a nista se zmenila za to. Shajala sta se večkrat v dolini. Iz prijateljstva je nastala ljubezen, ki je rastla bolj in bolj. Nazadnje pove mladi Šteberčan svoji ljubici, da hoče očeta prositi za njeno roko. Ona mu za zdaj še odsvetuje ta korak glede na sovražnost, ki jo goji še vedno njen oče do šte-berškega rodu. Ali on se ne da pregovoriti. Kar je v svojem srcu sklenil, to hoče zvršiti, naj velja, kar hoče. Ko pride mladenič domov, odkrije očetu svojo ljubezen do mlade Karlovčanke in mu razodene, da jo hoče snubiti. Stari Šteberčan bi se rad sprijaznil s Karlovčanom, zato je zadovoljen s sinovo snubitvijo, vendar mu odsvetuje storiti usodepolni korak, poznajoč svojega nasprotnika srd in jezo. Toda sin ne posluša očetovega svarjenja. Takoj drugi dan se obleče v viteško obleko, zajaha iskrega konja in poln najslajšega upanja zdirja po planjavi proti karlovškemu gradu. Takrat je bila dolina, katero danes pokriva jezero, še suha. Zeleni travniki in rodovitno polje se je razširjalo po njej. Dospevši do gradu, odda mladi vitez konja hlapcu, ki po strani glede nenavadnega gosta, sam pa se poda h graščaku, da mu odkrije svoje srce do njegove hčere in da ga prosi za njeno roko. Nagubančeno grajščakovo čelo kaže, kako mu je nepovoljen pohod, vendar še dosti mirno odgovori: »Čudim se, da si upaš priti k meni s tako prošnjo, ker ti ne more biti neznano, od kdaj in zakaj je med mano in tvojim očetom največje nasprotstvo. Vendar hočem pokazati svoje spravljivo srce. Pozabiti hočem staro sovrašt vo in ti dati svojo hčer za ženo, i izpolniti se mora, kar zahtevam To dolino, ki se razprostira med mojim in tvojega očeta gradom, mora zaliti voda, da boš mogel svojo ženo pripeljati v čolnu na svoj dom. Ako se to zgodi, podam tvojemu očetu roko v spravo, tebi dam pa hčer. Ali prej mi ne hodi več pred oči. Žalosten odide mladenič iz gradu. Zahteva starega Karlovčana je neizpeljiva in upanja nima več, da bi se kdaj izpolnile njegove najsrčnejše želje. Ko jaha naprej proti domu, v svoji zamišljenosti ne zapazi velikega kosmatega moža, kateri se je dvigil iz jame, v katero so se stekali studenci in potoki bližnje okolice. Šele, ko ga povodni mož ogovori, se predrami iz sanj. Zakaj se tako žalosten vračaš od svoje izvoljene? ga vpraša. Kaj ti bom pravil, ko mi ne moreš pomagati, vzdihe mladenič. Snubil sem na Karlovcu hčer. Trdosrčni oče mi je sicer ni odrekel naravnost, ali zgoditi se mora čudež, predno postanem jaz njegov zet. On zahteva, da se mora ta dolina prej napolniti z vodo in postati jezero, potem se smem oglasiti drugič pri njem. Graščak se te brani, ker more, zato terja nekaj, kar je na videz neizpeljivo, vendar ne obupaj, ga tolaži povodni mož. Če je vajina ljubezen stanovitna in resnična, bosta tudi to ........ (Nadaljevanje prihodnjič) brestov obzorn i k glasilo delovne organizacije ■ _2. • r_^ ’i __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ _ ______: : : 1 ! ‘ ■ . “ 22 mxim m. S (Iz številke 112. — 31. januar 1977) NAŠE NALOGE PO SPREJETJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Zakon o združenem delu je bil po množični javni razpravi sprejet. Že v javni razpravi je bilo poudarjeno, da sam zakon ne zagotavlja takojšnjih sprememb družbenoekonomskih odnosov, temveč da bo potrebna trajna, dolgoročna dejavnost samoupravljalcev, da bodo načela zakona tudi uresničena v vsakdanjem življenju. Zakon ne poskuša odgovoriti na vsa vprašanja, temveč prepušča iskanje odgovorov neposredni samoupravni praksi. Prav zato je naloga vseh nas, da se v ta proces preobrazbe ustvarjalno vključimo takoj, posebno pa še družbenopolitične organizacije. Z jasnim delovnim načrtom si bomo opredelili naloge, roke in nosilce ter določili prednost. Le z množično vključitvijo nas vseh bomo lahko dosledno uveljavili načela zakona o združenem delu, ki bodo ustrezala našim razmeram. SPREJET PLAN ZA 1977 S planom za leto 1977 nismo postavili le številk, temveč smo tudi z vsebinske strani opredelili naloge in aktivnosti. Javna razprava je potrdila zastavljeno smer, uveljavljanje svobodne menjave dela in dograjevanje dohodkovne soodvisnosti v proizvodnem procesu povezanih partnerjev. Veliko pozornosti je bilo v javni razpravi posvečene pogojem za doseganje dohodka in za prodajo izgotovljenih izdelkov. To nam pove, kako so besede, da delavca zanima le osebni dohodek, čisti oportunizem. Prav tako je bilo veliko pozornosti posvečene investicijskim potrebam in zagotovitvi investicij po sprejetem srednjeročnem programu razvoja. Naj nas v letu 1977 vodi misel, da letni plan ni plan peščice ljudi, ki so ga sestavljali, ampak plan nas vseh — Brestovcev. Zavedati se moramo, da lahko malenkostno odmikanje od začrtanih poti bistveno poslabša naš družbeni in socialni razvoj. PARIŠKI SEJEM POHIŠTVA Letošnji, deveti mednarodni sejem pohištva v Parizu, ki je bil od 13. do 17. januarja, je prinesel več novosti na področju oblikovanja pohištva. Jugoslovanski proizvajalci pohištva so razstavljali posredno — v okviru Jugodrva, Exportdrva, Unilesa in Slovenijalesa. Brest je razstavil sedežno garnituro Planica na razstavnem prostoru Exportdrva. Nadrobejša analiza na podlagi zbranega prospektnega gradiva nam bo omogočila, da pripravimo ustrezno prodajno politiko pri osvajanju tržišč na področju izvoza. Istočasno pa lahko primerjamo naše dosežke z dosežki v svetu in snujemo politiko marketinga, ki naj zagotavlja nenehno prilagajanje težnjam v razvoju pohištva. LEP UČNI USPEH NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI ZA LESARSTVO Pred dnevi je bila na Brestu polletna redovalna konferenca. Poleg učiteljev, ki poučujejo v obeh oddelkih in predsednikov razrednih skupnosti, je bila na konferenci tudi ravnateljica tehniške šole tovarišica Peterčeva. Konferenca ni imela veliko dela, saj je ugotovila, da je uspeh v zaključnem letniku stoodstoten, v tretjem pa 75 odstoten. Četrti letnik je tako najboljši razred na vsej tehniški šoli, vključno z novomeškimi dislociranimi oddelki. Kar tretjina učencev je ocenjena pri vedenju z oceno vzorno. Pri tem uspehu je potrebno povedati, da ne gre za popuščanje v ocenjevanju znanja in vedenja, ampak je to posledica dela, učenja in urejenih medsebojnih odnosov. »ZELENI TELEFON« V CERKNICI Pa smo ga imeli — »Zeleni telefon« v Cerknici! Razvnel je duhove v kislem januarju kot le redko katera zadeva. Novi-narji Ljubljanskega dnevnika so bili presenečeni nad velikim zanimanjem očanov. Vprašanja in tudi odgovori so bili podobni tistim z zborov Jeanov. Nekatera vprašanja so bila zajedljiva in nekako privoščljiva, lruga širša, programska in dobrohotna, tretja pa obupana: »če nihče ne, potem mi pomore sedma sila«. Resnici na ljubo, nekaj znoja je le bilo. Kuže, da je pristnih stikov kljub razvejanemu delegatskemu sistemu pre-rua[°, kaže, da se prevečkrat obnašamo formalistično, da ne znamo poslušati občanov o njihovih velikih in malih težavah. Iz drugih lesarskih kolektivov ELAN po ugodnih rezultatih Y letu 1986 z elanom snuje načrte tudi za leto 1987. Konec leta so po desetih mesecih trdega dela v prototipni delavnici na Fortuni krstili novo lepotico, jadrnico Elan 43. To je največji in naj dražji projekt, doslej realiziran v Elanu, avtorja jadrnice pa sta brata Jakopin. V Elanu so ponosni tudi na priznanje »Inovator leta«, ki sta ga delovni organizaciji v svoji akciji podelili RTV Ljubljana in GZ Slovenije. To priznanje gotovo pomeni tudi motivacijo za nadaljnje ustvarjalno delo, v katero bodo skušali vključiti cim širši krog ljudi. LESNINA se je uspešno uveljavila na kitajskem trgu. V oktobru so podpisali že tretjo Pogodbo s kitajskimi partnerji za graditev tovarne pohištvenega okovja. Vrednost pogodbe je 1-990.000 ameriških dolarjev. Od tega je kupljene tuje opreme manj kot 25 odstotkov, vse ostalo bo oprema domače proizvodnje — večinoma bo izdelana v Lami v Dekanih. Projekt naj bi bil dokončan v prvem četrtletju leta 1987, poizkusna proizvodnja v tovarni pa naj bi stekla že do konca leta 1987. Nova tovarna bo imela zmogljivost 5 milijonov različnih kovinskih delov letno. Na sejmu SKI-EXPO, ki je bil decembra na Gospodarskem razstavišču se je Lesnina — Tozd Zunanja trgovina predstavila z novimi tenis loparji Snau-waert. Snauwaert je belgijska tvrdka, s katero se Lesninin Tozd EMMI iz Slovenske Bistrice dogovarja o dolgoročni proizvodni kooperaciji za izdelavo kovinskih (aluminijskih) profilov za teniške loparje. To bi pomenilo prvo proizvodnjo kovinskih teniških loparjev pri nas. V JELOVICI ugotavljajo, da so montažne hiše kljub neugodnim razmeram na svetovnem trgu še vedno izvozni izdelek. Tudi v prihodnje načrtujejo za domači trg le tretjino proizvodnje hiš, ostalo pa za izvoz. Z kupcem iz ZRN je sklenjena okvirna pogodba za postavitev 100 montažnih hiš. Veliko pozornost posvečajo tudi tržišču ZDA, kjer iščejo poleg neposrednih tudi poti preko predstavništva Slovenijalesa. Veliko svojih izdelkov prodajo tudi z montažo, saj številne gradbene delovne organizacije pri zaključnih delih gradnje novih naselij kooperantsko delo — vgraditev vsega stavbnega pohištva prepuste Jelovici. INLES se je na zadnjem sejmu pohištva v Beogradu predstavil z novim kopalniškim programom, ki so ga oblikovali skupno z LIKOM iz Kočevja. Zanj sta delovni organizaciji prejeli priznanje za drugo mesto na internem natečaju poslovodnega odbora SOZD Slovenijales. Novembra je Inles odprl novo, že deseto prodajno skladišče stavbnega pohištva v La-zarcu. V prizadevanjih, da bi kar najbolj stopali v korak s tehnološko razvitim svetom in si postopno posodabljali proizvodnjo se tudi v Inlesu ozirajo po sodobni CNC tehniki — po elektronsko krmiljenih strojih. Ko se bodo odločali o nabavi takega stroja, bo potrebno upoštevati njegove velike možnosti na eni strani, na drugi pa tudi lastne možnosti, znanje in hotenje, da ga pravilno izkoristijo. JAVOR je s ciljem okrepiti se, postati sposobnejši za borbo in s tem preživetje na tržišču, v letu 1986 izpeljal veliko sprememb. Na dveh referendumih so glasovali o novi organizacijski in poslovni organiziranosti. Glavna vsebinska plat združevanja tozdov je bila: — doseči združitev proizvodnih temeljnih organizacij v enotne tehnološke in ekonomsko učinkovitejše reprodukcijske celote in — doseči združitev vse komercialne dejavnosti predvsem na področju zunanje trgovine. Rešitev nagradne križanke TRESKANJE — SREČNO —NOVO — LETO — PAV — Pl — TRS — OS — ENOVITOST — TAR — VARTA — DM — MIKROFON — KRESNICE — EROS — ENCEFALOGRAM — ANIT — DARC — LT — KI — STENAR — MAO — VEZJE — ARS — CIMA — PINIJE — NEUK — UN — PIA — IVANKA — NEN — IRH — ANA — AGRAREC — LTH — KATAR — RAKAR — NAMA — RH — ERI VAN — VAREŠ — SI — AR — PITA — METOD — KIJ — TA — LEDA — IK — RO — KOC — ORION — ATAMAN — AMI — NOVINA — OMEGA — PAJEK — AS — SAMOTAR — NASA — NT — ADEN — RA. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Nagradne križanke so očitno zaželene tudi v našem Obzorniku, saj jih je do roka prispelo kar 154. Posebna komisija je izžrebala naslednje nagrajence: 500 din dobijo Franc Urbas, Martinjak 21, 61380 Cerknica Magda Urbanc, Dolenja vas 1 a, 61380 Cerknica Romana Janežič, Cesta 4. maja 36, 61380 Cerknica 1.500 din Tončka Frelih, Tozd Pohištvo Cerknica 2.000 din Marija Čuk, Grahovo 100, 61384 Grahovo 3.000 din Irena Krajc, Dolenja vas, 61380 Cerknica Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignete v blagajni Skupnih dejavnosti. Ostalim pa jih bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO Za zahvalo dedku Mrazu, ki je, »skrajno utrujen« delil darila naj mlajšim Cerkničanom, je že malo pozno. Ker se je že rahlo poleglo tudi »navdušenje« staršev, ki so spremljali svoje, presenečenja željne malčke, na novoletno prireditev, naj mu bo tokrat z njihovo oceno prizanešeno. Starcem odpuščamo iz spoštovanja ... * * * V novoletni številki Obzornika, v decembru 1974, je urednik zapisal: »Tokrat že enajstič po vrsti omenjamo našo hvalevredno vlečnico na Slivnico. Ves potreben les za stavbo žičnice še vedno sameva v odsluženem pokoju na veselje lisic, podgan in ostalih gozdnih delavcev, ki imajo tako poleg hotela na Slivnici preskrbljeno prebivališče.« Po tem zapisu in še neštetokrat, so športni zanesnjaki našega malega mesta »sejali« želje in ideje o vlečnici. Seme je padlo na prazna, verjetno na ledena tla. Trinajst let je minilo, les so požrle podgane, Cerkničani pa se gremo turiste. Prijetno združujemo s koristnim in smučamo na Kaliču, Ulovki, Kranjski gori in še malo čez mejo, kjer so nas zelo veseli. Turizem — ne po lastni krivdi. Novosti v knjižnici STO ROMANOV V novem paketu pomembne zbirke leposlovja iz svetovne književnosti naj omenimo samo nekaj del: PASTERNAK B.: Doktor Ži-vago, HESSE, H.: Stepni volk, JAMES H.: Ambasadorji. Nedvomno so dela slovenskim bralcem že poznana, vendar bo prav gotovo marsikateri ponovno segel po njih. ZGODBE IZ EGIPTA Knjiga nam prinaša izbor kratke egiptovske proze. Predstavi se nam petindvajset avtorjev, med katerimi so nekateri v svetu dosegli nedvomen uspeh. BIBIČ, P.: IGRALEC Knjiga ima podnaslov Kramljanje o igralstvu. Avtorjeva pričevanja so spomini na lepo, uspešno igralsko kariero, predvsem pa razmišljanje o spoznanjih o umetnosti, o gledališču v naših razmerah. ZADRAVEC, F.: Srečko Kosovel, 1904—1926 Avtor nam v svoji knjigi sistematično analizira literarno zgodovinske, estetske in miselne prvine pesnikovega opusa. Monografija zajema tipične pojave slovenskega ekspresionizma in celostno podobo Kosovela kot pesnika, misleca in človeka. H. Mele NOVA PRIDOBITEV BRESTOVIH GASILCEV Gasilcem Pohištva, Iverke, Prodaje, Mineralke in Skupnih dejavnosti se je pred kratkim uresničila dolgoletna želja. Dobili so prevozni, po potrebi pa prenosni vodni top, ki bo njihovo učinkovitost pri gašenju požarov močno povečal. Nabavo tega sodobnega gasilnega orodja je omogočila zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Postojna, ki je njihovi prošnji za nakup tega orodja ugodila in jim v ta namen dodelila 1.200.000 din posojila z 10 %> obrestno mero in vračilno dobo petih let. Vodni top so gasilci Bresta že dolgo pogrešali. V zadnjih dvajsetih letih so proizvodne prostore prilagajali predvsem tehnologiji. Tej pa so požarne predelne stene, ki so v prid gasilcem ob even-tuelnem požaru, ovira. V širokih in dolgih prostorih brez požarnih sten in vrat pa je gašenje večjega požara z navadnim gasilnim orodjem malo učinkovito in za gasilce nevarno, saj se požaru zaradi dima in strupenih plinov ne morejo dovolj približati. Z nabavo vodnega topa, ki lahko meče velike količine vode ali pene na velike razdalje pa bo ta njihov problem vsaj delno rešen. V. Žnidaršič Zadovoljni na Blokah Bloški teki 1987 — resnično praznik Naši upokojenci 12. Bloški teki so uspeli. Letos celo brez običajne nervoze, ki jo je skoraj vedno povzročalo čudno notranjsko vreme. Ob obilici snega se zadnji teden pred prireditvijo res nismo bali, da bi zaradi višje sile teki odpadli. Je pa letošnja zima in panika, ki jo je okrog nje razvila Ljubljana, prav gotovo povzročila nekoliko manjšo udeležbo, kot bi jo glede na razmere in pripravljenost prirediteljev lahko pričakovali. Tako so na Bloke prišli letos le tisti, ki Bločanom in Cerkničanom popolnoma zaupajo in se ne ozirajo na splošno ljudsko — da ne rečem babje čenčanje o katastrofalnih snežnih razmerah, neprehodnih cestah in »izrednem stanju«. Prav zaradi tega so bili letošnji Bloški teki morda za spoznanje manj praznik pa zato bolj resnično zimska športna prireditev. Na Bloke so se pripeljali tisti, ki so potem tudi res tekli. Manj je bilo spremljevalcev in »firbcev«. Po svoje škoda. Saj so bile razmere prav prijetne. Ni bilo posebnega mraza. Sonce se je ves čas sililo skoz mrežaste oblake, čeprav prave moči ni zmoglo. So pa bili tudi zato zadovoljni tekmovalci, kot so na Blokah zmeraj. Organizatorji so svoje delo opravili brezhibno. Gotovo je res, da je pomemben delež k temu prispeval tudi letošnji pokrovitelj — Brest, ki je s svojo organizatorsko posadko uspel privabiti na Bloke vrsto uglednih gostov, od katerih nekateri svojo udeležbo leto za letom kronajo tudi s preizkušnjo na smučinah, drugi pa zgolj s prisotnostjo in zanimanjem poudarijo smisel in pripadnost tovariški rekreaciji in zdravemu tekmovanju s samim seboj. Na koncu se spodobi, da zapišemo priznanje Bločanom. Danes ocenjujemo, da aktivno, v kakršnikoli obliki sodeluje v tej prireditvi približno štiristo prebivalcev Bloške planote. Vsi dragi so pa po svoje z dušo zraven. To je čutiti povsod, na vseh teh progah, posebej v vaseh, skozi katere ali mimo katerih tečejo smučine. In to je tisto, kar smo organizatorji vedno želeli in kar tekmovalci tudi čutijo in zaradi česar na Bloke radi pridejo teč. ZA KONEC SE OBVEZNI REZULTATI: TEK NA 7 km PIONIRKE 1. Urša Rožič SK TRŽIČ 2. Andreja Seljak SK ČRNI VRH 3. Melita Marolt TVD DOL TEK NA 7 km PIONIRJI 1. Jure Smole LOGATEC 2. Tomaž Žimva TVD GORJE 3. Boštjan Grmek SK KOKRICA TEK NA 15 km — PRIPADNIKI JLA IN SLO 1. Rudi KALANDER TO MARIBOR 2. Milan Soršak TO MARIBOR 3. Niko GABOR TO MARIBOR TEK NA 15 km — ŽENSKE 1. Ivica KOSMAČ SK ALPINA ŽIRI 2. Marinka JANŠA SK VERIGA LESCE 3. Zdenka DEMŠAR AO ŠKOFJA LOKA TEK NA 15 km — MOŠKI 1. Brane GRIČAR SK HRUŠICE 2. Klemen DOLENC SD MOŠNJE 3. Gorazd GRMEK SK KOKRICA TEK NA 30 km —ŽENSKE (kategorizirane) 1. Irena LESKOVEC SK LOGATEC 2. Irena PETKOVŠEK SK LOGATEC ŽENSKE (nekategorizirane) 1. Špela AHAČIČ 2. Janja STANOVNIK PARTIZAN 3. Marija TROBEC LOŠKI POTOK TEK NA 30 km — MOŠKI (kategorizirani) 1. Miro LEBAR ŽELEZARNA JESENICE 2. Igor OMAN SK KRANJSKA GORA 3. Franc TERAS SK MOJSTRANA MOŠKI (nekategorizirani) 1. David RUPNIK ČRNI VRH 2. Tomaž KALAN ŠUTNA 3. Stane STANOVNIK ALPINA ŽIRI V teku na 7 km je bilo 537 udeležencev, na 15 km 415 in na 30 km 697, torej skupno 1685 tekmovalcev. Ocenjujemo, da se je največje notranjske zimsko-športne prireditve letos udeležilo skupno okrog 3500 ljubiteljev zimske opojnosti. J. Praprotnik BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vili FR1M, Franc GORNIK, Viktor JERIC, Karmen KANDRE, Peter KOVŠCA, Danilo MLINAR, Štefka M1KŠE-ŠEBAU, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC. Foto: Jože ŠKRLJ Odbor za obveščanje Je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Franc MLAKAR Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. V drugi polovici leta 1986 so iz temeljne organizacije Jelka Begunje odšli v pokoj naslednji delavci: — Anton Zalar je odšel v pokoj 30. 9. 1986 z delovnega mesta popravila izdelkov in polizdelkov. — Emilija Demšar je odšla v pokoj 14. 11. 1986 z delovnega mesta vodenje blagajne. Člani kegljaškega kluba Brest so v času novoletnih praznikov organizirali na kegljišču v Cerknici že 20. GROMOV MEMORIAL za moške dvojice. Nastopilo je 30 najboljših dvojic iz vse Slovenije, ter kegljači z Reke, Zagreba in Delnic. To je bil eden izmed najkvalitetnejših podobnih turnirjev, saj so na njem nastopili kar štirje člani državne članske reprezentance ter dva člana mladinske državne reprezentance. V tej močni konkurenci so uspešno nastopili tudi domači igralci, saj so se najboljši uvrstili na deseto in dvanajsto mesto. Najboljši tekmovalci so poleg medalj prejeli tudi praktične nagrade, ki sta jih prispevala Brest in Kovinoplastika. REZULTATI: 1. Grmoščica Zagreb 1899' (Juvančič 962, Golubič 937) 2. Konstruktor Maribor 1861 (Pihlar 914, Frajzman 947) 3. Kvarner Rijeka 1845 (Fučak 901, Kriškovič 944) 4. Grmoščica Zagreb 1839 — Slavka Meden je odšla v pokoj 2. 12. 1986 z delovnega mesta pakiranje okovja. Vsem se zahvaljujemo za njihov trud in prispevek pri razvoju temeljne in delovne organizacije, ter jim želimo veliko zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju. Delovni kolektiv Tozd Jelka Begunje (Graif 938, Dundič 901) 5. Triglav Kranj 1827 (Česen 946, Boštar 881) 6. Kvarner Rijeka 1823 (Juničič 879, Fučak 944) 7. Tekstina Ajdovščina 1810 (Turk 902, Marinšek 908) 8. Konstruktor Maribor 1791 (Smodiš 890, Pečovnik 901) 9. Gradis Ljubljana 1780 (Bizjak 905, Urbanc 875) 10. Brest Cerknica 1772 (Gornik 890, Prešeren 882) 12. Brest Cerknica 1767 (Terzič 871, Založnik 895) 18. Brest Cerknica 1724 (Piletič 869, Velišček 855) 24. Brest Cerknica 1651 (Švelc 869, Premrov 782) F. Gornik Kegljaške novice V nadaljevanju tekmovanja v II. slovenski ligi so igralci KK Brest odigrali tekmo z KK GORICA v Novi Gorici, ter tesno izgubili. GORICA : BREST — 5031 : 5017 KEGLJAČI BRESTA — POSAMEZNO: Terzič 874 kegljev, Piletič 794 kegljev, Velišček 801 kegelj, Prešeren 821 kegljev, Založnik 847 kegljev in Gornik 880 kegljev. VRSTNI RED PO 5. KOLU točk 1. TRIGLAV KRANJ 8 2. GORICA NOVA GORICA 8 3. BREST CERKNICA 7 4. SCT LJUBLJANA 6 5. IZOLA IZOLA 5 6. KOČEVJE KOČEVJE 4 7. DONIT MEDVODE 2 8. TOMOS KOPER 0 V spomin 26. decembra 1986 smo se n cerkniškem pokopališču za vedr poslovili od našega dolgoletne delavca Steva Bogdanoviča. V tovarni pohištva se je poslil kot kvalificiran n leta 1956. Po 30 letih dela g huda in težka bolezen iz vrst našega kolektiva. V tovarni pohištva je opravljal različna dela. Več let je bdel nad kvaliteto dela, opozarjal na napake in jih sam tudi odpravljal. Umrl je v 56. letu starosti. Še nam je bil potreben, še bi potrebovali njegovih sposobnosti, a ie usoda odločila drugače. Še dolgo se ga bomo spominjali, takšnega kakršen je v resnici bil — vesten, natančen in tovariški. Kolektiv Tozd Pohištvo V spomin Vsem delavcem delovne organizacije sporočamo, da smo se delavci Tozd Pohištva za vedno poslovili od našega delavca Štefana Gašperja. Odšel je po zahrbtni in dolgotrajni bolezni, ko mu je bilo komaj 36 let. Na zadnjo pot smo ga pospremili 14 januarja 1987, na cerkniško pokopališče. Ohranili ga bodo v lepem in trajnem spominu. Kolektiv Tozd Pohištvo Filmi v februarju 1. 2. ob 16. uri ameriški pustolovski film — OSVAJALCI DŽUNGLE 1. 2. ob 19.30 angleški spektakel — DALJNA PROSTRANSTVA 2. 2. ob 18. uri avstralski akcijski film — POBESNELI MAX — III. del 5. 2. ob 19.30 italijanski ljubezenski film — ŽENSKA V OGLEDALU 6. 2. ob 19.30 in 9. 2. ob 18. uri italijanski akcijski film — RAŠ 7. 2. ob 19.30 in 8. 2. ob 16. uri angleški fantastični film —BRAZIL 8. 2. ob 19.30 ameriška komedija — KOLO SREČE 12.2. ob 19.30 film še ni predviden 13.2. in 15.2. ob 19.30 ameriško-italijanska kriminalka — BILO JE NEKOČ V AMERIKI 14.2. ob 19.30 in 15.2. ob 16. uri ameriški pustolovski film — KARAVANA ZA VAKARES 16.2. ob 18. uri francoska drama — PARIŠ—TEXAS 19.2. ob 20.30 ameriška komedija — ZABAVA PRI LARRVJU 20.2. in 22.2. ob 19.30 ameriška grozljivka — GROZA V ULICI BRESTOV 21.2. film še ni predviden 23.2. ob 19.30 italijanski erotični film — KALIGULINE SUŽNJE 26.2. ob 19.30 film še ni predviden 27.2. ob 19.30 ameriški akcijski film — TERMINATOR XII. zimske igre SOZD Slovenijales Letošnje, tokrat že XII. zimske igre delavcev Sozd Slovenijales bodo v soboto, 14. februarja 1987 v organizaciji DO INLES iz Ribnice. Tekmovanja bodo na smučišču DANE, 4 km iz središča Ribnice. Program tekmovanj: — veleslalom (moški in ženske) — teki (moški in ženske) Moški tekmujejo v obeh disciplinah v treh starostnih skupinah: I. kategorija — tekmovalci do vključno 30 let starosti II. kategorija —- od 31 do vključno 40 let III. kategorija —- od 41 let in starejši. Ženske tekmujejo v obeh disciplinah v dveh starostnih skupinah: I. kategorija — do vključno 30 let starosti II. kategorija — od 31 let in starejše. Tekmovanja bodo potekala, za posameznike, znotraj posameznih navedenih kategorij. Seštevek najboljših časov posameznikov v vseh kategorijah pa bo štel za uvrstitev ekip. Brest bo sodeloval v vseh panogah in kategorijah s skupno 30 tekmo valci. Športniki — smučarji Bresta so na dosedanjih zimskih igrah vedno dosegali visoke in tudi naj višje uvrstitve in upamo, da nas tudi tokrat ne bodo razočarali. Želimo jim lepo vreme, varno smuko in ugodne rezultate. I. Štefan Gromov memorial