Iz naše organizacije. SKUPNE ZADEVE. Zveza slovanskesra učitelistva v Av- strljl je imek 19. m 20. avgusta na Dunaju svojo odborovo sejo. Navzoči so bHr. predisednik M. Hajny, predsednikovi namestniki Peter Skalicky, Stan. Nowak, Marjan Jakymovskyj. tajnik Jos. Zavoda, bla^aitiik Ivan Stranskyj, člani odbora: Jos. Smrtka, B. Skala, Vinc. Erbenova (za B. Zelinkavo), Hub. Vitkovič, GabrFel Skalmach, dt. Henrik Karanek. JuHan Smulikordsko. Josip Bron. Szado. Luka Jelenc, Jan Ludvrček, Ante Opaštč. pokhcani referenti1 KamH Buzek in Josip Havlik in gosti Fr. Kučera iz Sudic na Mora-vskemi, in Mihajlo Senycia iz Sytichove v Galiciji. Predsednlk M. Hajny otvoti se5o. izrazi svoie veseli« nad tem, da so navzoči vsi člani odtKffa. Objasni. zakaj ni bilo tnogoče iizvesti prvega sklepa. da bi st sejia odfeora vršila v Ljubljani; zborovanje Zaveze avstrijskih iugostovanskih učiteliskih društev je bilo prestavljeno oa september, ko se y Galiciji že pooičuje. tako da bi se poJjskftn in ukrajinskim zastopnikom ne bilo mogoče odborovih sej udeležitt iti zato je bila seja daločena na Dunajt Sešli smo se v do^bah, ko so slovanska obzorja mračna. Zjasnik) se ie sicer nekoliko na Balkanu, zato pa v naši diržavi slav? absolutizem nad slovanskimi narodi svoje orgije; poles: komisariiata na Hrvaškem Je tiveden tudr komisarijat na Ceškem in pripravlja se tudi za Istro; potom absolutizma se namerava slavanske nairode potlačiti k tk>m; zistem, ki vlada sedaL nna za vse bolezni1 en sam tek. Svetle točke st* zmage naprednih slrank na Moravskem in narodhe na GoTiškem; to n»m daie upanje. d'a se tudi na Kranjskem posreči zmaga napredka. Na Doleniem Avstrijskem grozi uzakonitev Koliskovih pred- logov iti treba bo prav previdnega in vztrajnega dela. da se to prepreči. — S pristopom ukrajinske organtzaciije v Bukovini in poljske organizadje v Šleziji v Zvezo. obsega ta- sedaj vse slovanske deželne CT^anizacije razetr Dalonaciie. kjer sploh nimajo dezelne organizacije. Predsednik se je po od'borovem sklepu pogajal z dadmatinskimi tovariJi obeh strank, s starimi in mJadimi; dobil je zagotovilo. da bo organizacija tekom leta osnovana. do sedai se to še ra zgodilo, mordia le zaradi osebnih nespoTazumljenj. — Letos je praznoval 601etnico prvi predsednik zveze. tov. Josip Cerny. Poznate nijegovf zasluge m gotovo soglašate, da se mu pošMe pozdravno pismo (odobravanje). Tudi naš podpredsednik dobri Peter Skalicky in tajnik Jožef Zavoda sta slavila lani svoji 601etnici. Tudi njtima častifamo. Podpredsednik tov. Stan. Nowak je bil za svoie zashige hnenovan za častneKa člana pofljske organizaoije; čestitamo mu iz vsega srca. Prrhodnje dni zboruie v Zagrdbu Savez hrvatskih učiteljskih društava in Hrvatsko-pedagoški književni zbor. Gotovo soglašate. da se jim pošlje pozdrafv. (Odobravanje.) I. Tataikovo poročilo. Toy. Josrp Zavcnda je podai naslednie tajniško poročilo: Zveza sl-ovanskega učiteHstva v Avstriji zdtužuje razen Dalmatincev skoro vse sloivansko učiteirstvo kraljestev in dežel. ki so v državnem zboru zastopane. po števihi 26.628. V zvezi se nahajak> naslednje učiteljske organizacije: 1. Zemsky Ustfedni Spolek Jednot Učitdskych v kral. Ceskčm 8728 članov. 2. Zemskd Ustfedni Jedhota učitelistva meštanskych škol českych v kral. Ceskčm 1200 članov. 3. Zemskd Ustfed-ni JedTtota UčHelek v kral, Česk6m 1400 članov. 4. Ustfedtii Spotek Jed^rtot Učitelskych na JVtorave 6054 članov. 5. Zemska jednota1 učitelstva meštanskych škd na Morave 400 članov. 6. Ustfedni spolek česk^ho učitelstva ve Slezku 440 čtanov. 7. Jedbota česk61io učitelstva v Dolntch Rakousich 50 članov. 8. KTaiowy Zwiazek Nauczydelst\va Ludowego v Galicya. Krakow 4963 članov. 9. Vzajemna Pomič haličinskth i bukovinskih učHeliv i učitelok. Lviv 900 čianov. ' 10. Zaveza avstriiskih iugoslovanskih u^iteljskih društev v Ljubljara 1522 članov. 11. Narodtia Prosvjeta. Istra 191 čianov. 12. Pohkie Towarzystwo Ped"agog^czne v Cieszyme 508 člatiov. 13. Vilna Organizaicyja ukrajinskoho učitelstva na Bukovyni 272 članov. Zveza kot -mogočen izraz solidarnosti slovanskega učiteljstva Kre za najvišjimi smotri teženj slovanskifa narod'ov; stoii na straži za vsestranost kulturnih njihovili delavnic — šol — in se poteza za neodvisnost učitefetva po znanstvem, stanovskj. pr-edvsem pa materialni. Na občnih zborih si stavtja nove smotre in z vztrainhn delom v odboru in v posameznih udfeleženih deželnih organizaoijah se izkuša približati postavljenemu idealu. Na zadtijem občnem zboru delegatov v Krakovu dfne 23. iulija 1912 so se obravnavala sledeča vprašanja: 1. O višiii učiteljski izobrazbi. Po temeljitrh izvaianjih referen-ta tov. B. Skale, ki je utemeljeval to kardinalno zahteva slovanskega učiteljstva. ie bil'a sprejeta odgovariajoča resolucija. h kateri se je pripojila druga. kt zahteva svoboden razvoi vsega šolstva vseh avstrijskrh narodov v niihovemi materinem jeziku. 2. O definltlvnosti okrajnih šolskih inšpektoniev ie referiral tov. P. SkaLicky. in sklep občega zbora ie bil za daljše1 korake meradajen. Ker je vprašanje definitivnosti okrajnih šdskih mšpektorjev sposobno, da gk>boko in škodliivo poseže v narodnostne razmere slovansikega šolstva, zato ji je Zveza obenem s Ustredir. radou českych zemskych posvečala kar največjo pozornost. Obe korporaciji sta izdelali skupno predlog s temi glavnimi zahtevatni: a) Izbera okr. šol nadizornrkov Kkliučno iz vrst učiteljstva. ki mu je znana praksa na liudskih in meščanskih šolah; b) konkurzno postopanje pri imenovanju; c) soudeležba plenuma tozadevnega okrainega šolskega sveta; d) obveznost terna. ki ga predlaga okraini šolski svet; e) oddeljenie admmistračne stvari od didaktično-pedagoške. Ta predtog je v parlamentu tiaučnemu odseku predložil i.n zagovarjal poslanec tov. Al. Konečny. Prav pod'oben predlog fe prinesel v odsek tudi nemški soc. demokrat Glockel v spo •razumlti' z Netnško - avstrijsko uoitelisko zvezo; razlika ie bila samo v tem. da je Glocklbv predloig zahteval definitivo in to naenkrat pri vseh. Proti tem predlogam ie tu vladna predioga. izdelaiia od prvega referenta posl. Kasperja, ki pobija | vse naše zahteve in izroča imenovanja | okrajnih nadzornikov v roke naučnega i ministra s pridržkom, da bi ta mogel de- ¦ finitivno nastaviti le tega, ki ga spozn«. | za vrednega. Ta poslednja točka je. ki zbuia pozomost. Pri poimenskem gtesovanju o teh predlogah je glasovalo 24 čl'anov naučnega odseka za definitivo. in lc 6. od teh 5 čeških m 1 okraiinski. jih je glasovato zai provizorij. Tudr vsi izpreminjevalini predlogi, ki so fih predlagali naši prijatelji, so bili d^oslediio zawnjeni, edino zahteva. da t» inšpektorjem za pisarniška dela bila prideljena pomožna sila in da bi inšpektorji imeH posebno funkcijsko doklado. je bil sprejet vkljub odpotu zastotpnika iinančnega ministrstva. Nadzormiško vprašanje še ni rešeno. ker ni konečno obravnavanje o njihovem materialnem položaju. Zveza je storila vse, kar je mogJa. Resolucijo krakovske^a -občnega zbora je predložfe poslaniškim klubom v državnem zboru. Sestavljen je memorand^umi. ki se je poslal vserrt članotn naučniega odseka s prošnj-o, da bi se pri rešitvi tega vpraSanja upoštevali interesi sol. Dne 13. julija so osebno dntervenirali tov. preds. M. Hajny s članom odbora tov. Gab. Stolmachom in zastopniki Polskiego Towarzystwa Pedagogyznegio v! Tešinu pri novem referentu posL P. Lond^ini v Tešinu. — 4. četrta to-čka občnesca zbora v Krakovu, o izpremembah državnega šolskega zakona z 1. 1869 in 1883. ki je naročiJa odboru: napravitr vse potrebne korake. d^a bi vsi državni poslanci delali na skorajšno izprsmembo § 55. drž. šolskega zakona v sniislu sktepa naučneiga odbora državne^a sveta, Ife ibilai predraet intenzivne ^skrbi predsednrštva Zveze. ki je porabil pomladansko zasedanje držarvnega zbora in pismeroo prosil vse slovansk© poslairce, da bi delali za pretres finančnega načrta. ki bi oimiagočil izpolnitev zahtev učtteljstva po uredftvi plač, kr bi se zlagale z d'ohodki državnega) 'ulradTiižtva rstovrstne izobrazbe. Deželne orjjatiizacije. ki so združene v Zvezi* bi mi podale d-o koirca šolskega teta 1912/1913 predtoge za izpremembe omeinienih državmh zakonov. — 5. V slučajnostih se je obravnavalo tudi o ustan<mtvi skupnega zdravilišča na Rabu. O tem vprašanju se bo še natančnejše poročalo. Predsedni&tvo zveze ]e imelo 25. novembra 1912 sejo na Dunaju v prisotnosti 7 članov (Hajny. Skalicky. Jakymovskyj, Stronskyj. Skala, Ludviček, Kladova). Obravnavialo se je: 1. O stanju češkega šolstva v Nižji Avstriji, posebno na Dunaju. kjer rohni nemški šovinizem proti vsemu slovanskemu šolstvu. Ako se sprejme Koltekov predlOK. tedaj grwi nevamost ne le češkemu šolstvu. temveč bi biia onemogočena ustanovitev vsake druge sl'ovanske šole na Nižjem Avstrijskeni. posebno na Dunaju, četudi to vidno nasprotuie čtenu 19. osnovnega drž. zakona iz leta 1867 in § 6. drž. šolskega zak. z leta 1869. Izdelan ie bil obširen memorandUm, podprt s statističnimi podatki o narodnostnih razmerah na Nržiem Avsrijskem sptoh i« nal Dunaju posebe in oddan slovanskim kluborn: za vse njihove poslance s prošn^o. da bi tem razmerairt posvečali posebno paz-ornost in tako o-dvrnili nevarnost uzakonjenja Koliskove^a predlo-ga. Izjava predsedništva Zveze <j brutalnem ravnanju dunajskega magistrata proti češki šoli v III. okraju se jposlala vsem učiteljskim: časopisom. — 2. V smislu krakovskih sklepov se ie obravnavalo o znižanju cen na železnicah za učitelje liudskib in meščanskih šol. 2e v Lukačovicah1 je utemelieval leta 1910 to zahtevo tov. JakymovskyJ. Od' te dobe dela to Zveza in Ustredni rad'a českych zem'skych icvrganizaci za nieno udtejstvttt>y. Izdelana ie bila peticija na železniško ministrstvo in za tri druga ministrstva: voitK>, domobransko in naučno. Odgovof mlnfetrstva železnic se glasi, da se znižanje voznme ne dovoli. Vojno mmi-strstvo je sporo5ilo. d*a ie prošmo odstopilo ministrstvu železnic (za to ga< nismo prosili. temveč za podpiranje naše prošnje). V drugi polovki države uživa uci^teljstvo precejšnje ugodnosti. — 3. Tretja točka obravnavanja na Dunafu ie bil sklep o akciiji za izprememibo § 55. drž. šolskega zakona in za sanaciio1 deželnih financ. Stanje učitelfskrh plač na Češkem }e orlsal tov. B. Skala in P. Skalicky. razmere v Galiciji tov. M. Jakymovskyj in Iv. Stronskyj. Sklenrlo se ie intervenirati skupno s predsedništvom nemške Zv-eze pri ministrsikenDuf predsedniku grofu Stiirgkhu in pri poslanskih klubih. kar se je drugi dan tudi zgodi'k>. — 4. Za člana Zveze ie bila sprejeta organizaciia ukrajinskega učiteljstva v Bukovrni: Vilna orgamzaciia ukrajinskoho učitelstva na Bukovyni. — 5. Polskie Towarzystwo Pedagogrčne v Cieszu-Nie ie bil'o naprošeno, da bt svojo prošnjo za sprejetje v Zvezo, ki jo ie že enkrat napravilo. še en- krat podalo. To se ie že zgodilo. Zato predlagamo odboru, da br Polskie Towarzystwo Pedagogiczne bilo spreieto za člana Zveze in da bi. spreietje bukovinske organizacijfe bilo potrjeno. — 6. Bla.gajniška paročrlo tov. Iv. Stronskega je bvlo vzeto na znajnje in v slučajih nepo. ravnanili1 plačevanj stoTjcni potrebni koraki. 7. Za zbirke za ranjene Jugoslovane je prišla zahvala v imenu srbskega učiteljstva o4 tov. M. Stepanoviča iz Belgrada, katero je predsednik sporočil — 8. Predlog tov. Vaška na zenostavljenje českega in polskega pravopisa je bil dan v pretres Osrednjemu svetu čeških deželnih organizacii in kra}. Zwiazku nauczyc. polskiego. PredSedništvo Zveze priporoča zenostavljenje. da se s tem ustreže potrebam najškših liudskih vrst in da bi se jeziki napravili pristopnejši za druge narode. — 9. Obravnavala se je situacija slovenskega naprednega učiteljstva na Kranlskem. kjer je izpostavljeno najhujšemu preganjanju s klerikaJne strani. Slovenska organizacija se poziva. da sestavi spotninski spis in obljubljena ji je pomoč »Zveze« v sporazumu z nemško »Zvezo«. Spomrnski spis ie že tiskan v slovenskem jeziku in tudi v nemškem prevodu, češki prevod ie pripravljen za natisk. Vsem organizacijam se ie raz-poslal izvod! slovenskega originala in delaio se priprave za daljše korake. — 10. Sklenjena je bila' odborova seja v Liubliatii.  (Dalje.)