tC,
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
lahaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22ad Place Chieage, DL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Enterad m 8eeond-Gla» Matter January IS, If 15, al tka Port 0«ee CMeago, miaois, under tke Aet of Auguat Si, ISIS.
The largest SIoy-Weekiy ift the United State«
eman
of America.
Issued every < Wednesday
OFFICE:
1151 W. 22m Chicago, DL
No. 7. Štev. 7.
Chicago, I1L, 23. flebruarfa (February) 1916
Leto IL Volmne DL
Lokalne vesti.
—	V nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob 3 uri bode priredil 4 Forward" telovadni klub v Hoer-berjevi dvorani na Blue Island ave. in 21. Pl. rokoborbo z domačo zabavo in plesom. Ta dan se bo zopet poskusil naš najboljši slovenski metalec Anton Wencel z nekim Bili Millerjem iz Kentu-ckija. Misli se metati zadnjikrat, to pa če zgubi, ali dobi. Miller se je bahal, da se našega slovenskega atleta nič ne boji; — naš znani mojster v rokoborbi A. Wencel mu bo pa že pokazal, kaj zmore slovenska pest in moč.
Ob enem se bode ta dan metal tudi naš slovenski (Lightweight Champion) ali atlet Anton Gre-gorič ml. s Čehom Young Sando-wom; tudi ta trdi* da bo svojega nasprotnika premagal. Po rokoborbi se vrši ples in domača zabava. Podrobne točke o tej prireditvi so razvidne iz lepakov razobe-šenih po raznih slovenskih gostilnah . Prijatelji rokoborbe in plesa, — dobrodošli!
—	V torek, dne 29. februarja so vršijo v Chicagu primarne volitve za mestne odbornike. Vseh kandidatov imamo letos 204 in sicer 87 republikancev, 84 demokratov, 32 socialistov in 1 progre-sivca. Od teh se ima izvoliti 70 aldermanov za mestni svet. V našem 11. wardu kandidirata republikanca John C. Kruse in Louis C.
novih hiš, ter se je tja naselilo 2215 novih družin; temu sledi Irving Park s prirastkom 1713 novih družin, dalje Grand Crossing 1500, in Rogers Park z 1348 novimi družinami.
—	Mestna civilna službena komisija je minuli teden imenovala šolskim zdravnikom popolnoma slepega Dr. Jakob W. Bolotina z 1726 W. 12. St. Ta zdravnik je la posebno dobrem glasu za jetične bolezni in je naredil izmed 296 prosilcev deseti najboljšo skušnjo. Dasiravno slep/ predava na več univerzah o notrajnih boleznih.
—	V nedeljo je umrla v St. iMarys bolnišnici 21. lttnu Mre. Maud Gallagher, stanujoč^ na 3534 N. Natchez ave., ki je bila še le nekaj mesecev poročena-z 'Tom Gallagher jem. Minuli torek je bila sama doma in se je ustrelila v trebuh iz dokaj čudnega vzroka. Njen mož ji je zjutraj naročil naj pazi na domača dva psa in nekaj kokoši na dvorišču. Psa, dasiravno priklenjena sta se pa odtrgala in zadavila 3 kokoši. To je mlado gospodinjo tako užalilo, da je izvršila samomor iz strahu pred možem. Pred smrtjo je napisala še zelo ganljivo poslovilno pismo svojemu možu in pa domačemu župniku cerkve Presv. Reš-njega Telesa.
—	S prvim marcem t. 1. bode pričel izdajati mestni zdravstveni komisar Robertson strokovni mesečnik v angleškem jeziku (Municipal' Health Magazine). V tem listu se bode dajalo poljudne na-
Sladkor se bo pocenil.
Washington, D. 0. 21. februarja. Demokratski "caucus" poslanske zbornice je sprejel z 84 proti 20 glasovi predlogo, da naj se letos s 1. majem opusti carino na sladkor. Ker bode naša vlada vs-led tega imela na leto za $40,-000.000 manj dohodkov, se namerava ta primanjkljaj pokriti s posebnim dohodninskim davkom in novim davkom pri municijskih izdelkih. .
dno odstranili iz svoje ljudske šole.
Nesreča na železnici. Spokane, Wash. 20. februarja. Blizu postaje South Cheney, Wash, je zadel danes brzovlak N. Pac. N. C. železnice v potniški vlak Pacific Burlington proge. Vsled te kolizije je bilo na mestu ubitih 5 oseb, 6 pa nevarno ranjenih.
Man, dalje demokrati C. F. Pet- svete občiostvu glede zdravja in
sanitarnih razmer. List se bode izdajal brezplačno in delil po vseh javnih prostorih, šolah in hotelih. Ko izide prva številka tega •lista, bomo skušali priobčiti kake važne članke prestavljene v slovenščino tudi v našem listu.
koške, Herman Krumdick, John F. Ryan, Frank Tilicki in K. Wreblewski. V našem volilnem okraju ima pravico voliti 7908 moških in 4091 žensk torej 11.999 skupaj. Primarne volitve se vršijo gori navedeni dan od 6. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Slovenski volilci vsi torej na krov in oddajte glasove za svoje kandi-j date!
—	Poštni detektivi so te dni aretirali nekega Viktor Polokow, prodajalca zemljišč« z 220 S. State St. Ker mu ni šla kupčija z zemljišči po volji, je ustanovil posebno družbo "Železnega križa" v pomoč nemškim in avstrijskim ranjencem. Vsak član je dobil za vplačani dolar majhen železni križec in vsak dolarček je pa romal namesto v Evropo, — v Polokow žep. Na ta način je ta brezvestni trgovec opeharil več ljudi za približno $700. — Oblasti so družbo "Železnega križa" razpustile, njenega predsednika pa spravile za železno omrežje.
—	Minulo nedeljo dopoldne se je odigrala na 2735 So. Komensky ave. v stanovanju E. Baedanovi-ča krvava družinska žaloigra. Pri omenjeni družini so imeli dva sinova, 16. 1. Elija in 12. letnega Jurija. Ker se fantoma ni zlju-bilo iti v cerkev, sta ostala sam^ doma in sta se pričela za šalo igrati s samokresi. Iz šale je nastala resnica, ker je 12 letni Jurij pogodil svojega brata " trebuh do smrti. Ko sta došla oče in mati od maše, sta našla sina Elijata ustreljenega. Mlajši brat se sedaj i? govarja, da Elijata ni ustrelil iz zlobnosti, temuč po nesreči.
—	Pri zadnji seji občinskega sveta se je sprejelo drastične točke glede zapiranja kabaretov ter restavrantov točno ob 1 uri zjutraj. Za naprej bodo strogo prepovedano dajati gostom po j. uri zjutraj kako jed, ali pijačo. Tudi po hotelih ne bo dovoljeno zanaprej točiti na drobno opojno pijačo.
—	Izmed vseh predmestij naše metropole je lansko leto Ravens-wood najbolj napredoval. V tem kraju se je 1. 1915 zgradilo 1009
Ameriške vesti.
25.
letnica društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J.
Drugo najstarejše društvo naše Jednote, društvo sv. Jožefa št. 2 v Jolietu, 111. bode obhajalo v nedeljo dne 5. marca 25. letnico svo jega obstanka. To društvo, ki je kmalu po vstanovitvi pripadalo sprva k Češki katol. podp. Jedno ti, je bilo pravzaprav vstanovljc-no dne 6. maja 1. 1890. Iz raznih ozirov in gotovih vzrokov se je lansko leto do slovesnost preložilo za kasneje.
Društvo sv. Jožefa št. 2 bode proslavilo ta redek dogodek torej dne 5. marca. Tem povodom bode priredilo svojim članom ob pol 3. uri pop. v dvorani stare šole malo domačo zabavo, ali društveni sestanek.
Uredništvo našega lista izra ža svoje iskrene čestitke navedenemu društvu ob tej priliki, ter mu želi kar največ uspeha, napredka in božjega blagoslova!
Važno posvetovanje.
New York, N. Y. 21. februarja. Danes so s« zopet v našem mestu zbrali lastniki rovov trdega premoga in zastopniki premogar-jev, da se posvetujejo, kako bi se dalo odstraniti splošno preino-garsko stavko začetkom aprila t. 1. — Premogarji zahtevajo 20 odstotno zboljšanje plače, takozvarli Mine run" sistem in izboljšanje raznih naredb pri delu. Lastniki premogovnikov pa niso zadovoljni s temi zahtevami, ker bi imeli na ta način premalo dobička. Ako )i zvišali delavcem plačo za 20% se moralo premog podražiti za 60c pri toni, kar bi znašalo okoli $23,000.000 na leto. Ta denar bi šel naravno iz žepa odjemalcev, ali ljudstva.
Premogarji pa niso z izjavo svojih gospodarjev zadovoljni. Ti zatrjujejo, da so naredili razni premogarski baroni zadnji čas vsled evropske vojne več dobička, kakor kedaj prej. Kakšen bode zaključek, ali vspeh tega važnega posvetovanja še danes ni znano.
Hans Schmidt usmrčen. Ossining, N. Y. 18. februarja. )anes zjutraj krog 6 ure so na električnem stolou usmrtili bivšega duhovnika Hans Schmida, ker ga guverner Whitman ni hotel po-milostiti. Schmidt je bil obsojen na smrt, ker je dne 2. septembra 1913 umoril Ano Aumiller. Neka; dni pred smrtjo so mu odvzeli vse pravice in blagoslove, katere je imel kot mašnik. Zadnje besede Hans Schmidta so bile: "Gospodje, prosim odpuščanja vse o-ne, katere sem kdaj jaz razžalil ali jim storil kaj hudega. Tudi jaz odpuščam vsem, ki so me kdaj kaj užalili. Moja poslednja želja je, da zakličem svoji ljubljeni in že stari materi še enkrat: z Bogom!"
Glasovanje za splošno pirohibicijo
Washington, D. C. 21. februarja. Po dolgem posvetovanju in debatiranju je zakonodajni hišni od sek poslanske zbornice sprejel in odobril točko, da se naj da letos njo jesen znano Webbovo usta vno premembo glede uvedb«? splošne prohibicije' ljudstvu na na glasovanje. Ako bodo volilci ta zakonski načrt potrdili, se bo u vedlo splošno prohibicijo po vseh državah.
Navedeni zakonodajni odsek je pa zaeno ovrgel ustavno premem bo v prilog splošne ženske volil ne pravice, vsled tega pride ta točka zopet na dnevni red šele pri prihodnjem (65.) kongresnem za sedanju.
Protest ameriških bankirjev. New York, N. Y. 21. februarja. Zveza ameriških bankirjev se je obrnila na državni department v Washington, D. C. z ostrim protestom, ker se je zvedelo, da je angleška vlada zaplenila za vee milijonov -vrednosti ameriških bondov; katere se je poslalo po pošti iz Holandske v Zedinjene države.
Ameriški bankirji pravijo, da je to vrhunec predrznosti, kajti zapečatenih pisem prvega rrzre-da bi se ne smelo po mednarodnih poštnih zakonih nikjer odpirati a-ko so bila ista odposlana iz ene nevtralne države v drugo.
Inozemske vesli.
LAŠKI LETALCI NAD LJUBLJANO.
Velik požar v Brooklynu, N. Y.
New York, N. Y. 17. februarja. Včeraj zarano zjutraj je nastal na pomolu štev. 36 v južnem Brooklynu velik požar, kakoršne-ga tukaj že dolgo ne pomnimo. Ogejb je bil najbrže podtaknjen od^ffike zarotniške roke. V tem pristanišču se nahajajoča angleška tovorna parnika "Bolton Castle" in "Pacific," naložena z municijo sta skoro do cela pogorela ; poleg tega je požar uničil tudi 40 drugih malih prevoznih tovornih parnikov, naloženih z bombažem, oljem in strelivom. Vsled te nesreče sta zgoreli dve osebi, smrtnoopečenih je pa več. Skupna materijalna škoda znaša nad $3,000.000.
Ogenj v rudniku.
Butte, Mont. 18. februarja. Veliki, 1000 čevljev globoki bakreni rudnik "Pennsylvania," v kate rem je nastal ogenj še pred 4 dne vi še vedno gori. Rudnik je last Anaconda Copper Mining Co Ko je izbruhnil ogenj v tem rudniku je bilo omenjeni dan pri delu 220 mož. Dosedaj so dobili na površje že 21 sežganih trupel po nesrečenih rudarjev, ostali so se pa vsi rešili. Skupna škoda pri zadeta v rudniku vsled ognja zna Ša nad $100.000.
Smrt na vešalah. Concord, N. H. 19. februarja. Danes so v tukajšnji državni kaznilnici obesili Oscar J. Comerija, ker je lansko leto umoril svojo ženo. Tekom zadnjih 23 let je bila v tej državi to prva smrtna ekse-kucija.
Nepoštena državna uradnika. St. Paul, Minn. 21. februarja. Pred tukajšnjim okrožnem sodiščem se je danes pričela obravnava napram bivšemu državnemu blagajniku Walter J. Srnithu in R. C. Pickitom, odstavljenemu klerku državnega finančnega oddelka. Oba sta obtožena veletat vine, ker sta poneverila $28.000 državnega denarja.
Ruski car padel v nemilost.
Dne 18. t. m. so v mestu Argo, 111. kjer biva številno ruskih delavcev na slovesen način obesili v tamošnji domači rusko - ameriški šoli veliko sliko našega predsednika Woodrow Wilsona. Doslej je visela v tej šoli samo slika rus kega carja Nikolaja. Domoljubnim in zavednim Rusom iz Argo, 111, se je car Nikolaj sedaj tako zameril, da so njegovo sliko za ve-
Zarotnikom na sledu. Detroit, Mich. 21. februarja. V tem mestu je nameravala neka tajna družba zarotnikov pognati v zrak veliko tukajšnjo tovarno "American Car in Foundry Co." Sedaj so prišli državni detektivi že na sled tej družbi in imajo pod ključem dva bivša delavca te tovarne: Otto Bartholmeja in Ernest Mc Corda; ostale zarotnike namerava dobiti policija vxkrat-kem v svojo pest.
Mestni maršal — morilec.
C^ntralia, Mo. 21. februarja. Sodnijska oblast bode stavila pred veliko poroto 50. letnega metne-ga maršala W. H. Ballridge, ker je dne 14. t. m. v prepiru ustrelil uglednega tukajšnjega zdravnika Dr. Copperja.
Nevarna igrača.
Joliet, IIL 16. februarja. Ko se je mudila 23. letna Miss Carrie Startz tukaj na obisku pri sv<»-jem bratu, je našla v neki omari skrit samokres. S tem nevarnim orožjem se je navedenka igrala toliko časa, da se je samokres sprožil in jo je krogla pogodila do smrti.
Dunaj, Avstrija, 21. februarja. Predvčerajšnjim so se pojavili nad Ljubljano, glavnim mestom Kranjske, trije italijanski vojaški aeroplani, ki so neuspešno vrgli nekaj bomb blizu ondotne bolnišnice in v bližnji okolici. Konečno so bili sovražni letalci prisiljeni pobegniti preko meje zopet nazaj, ker jih je napodil oddelek naše zračne flotile. Pri tem so naši letalci pogodili en velik italijanski Capronijev aeroplan na tla.
Boji ob Soči.
Dunaj, Avstrija, 21. februarja. Na goriški in obmejni koroški fronti so se vršili dne 17. t. m. hudi artilerijski boji. Na dober-dobski planoti je prišlo do ostrega spopada z ročnimi granatami, lstotako so tudi naši odbili sovražnika pri Javorščeku in pri Rombonu na koroški meji, kjer je na bojnem polju obležalo veliko število sovražnikovega vojaštva.
Dne 16. februarja je italijanska artilerija obstreljevala avstrijske pozicije v d(Aini Seebacha in Suše ra (?) Navedeni dan o polnoči so p£ pričeli Italijanski topničarji streljati na naše posadke v Fella (?) dolini. lstotako se jo vršilo sovražno bombardiranje v bližini Bovca, vsi ti napadi so bili pa konečno uspešno odbiti.
__Napad na mesto Milan.
Dunaj, Avstrija, 17. februarja. Včeraj je napadlo 11 naših vojaških aeropianov znano italijansko mesto Milan, hoteči porušiti ta-mošnjo železnično postajo in nekaj večjih tovarn. Nad mestom so se dvigale goste megle dima, kar pa nikakor ni zabranjevalo naših napadov poleg streljanja italijanske artilerije na naše aeroplane. Naša zračna flotila je ostala nekaj časa na svojem mestu več ur. Največ škode je prizadete v mestu Schio blizu Milana, kjer je bilo nekaj tovarn porušenih. Konečno so se naši aeroplani srečno vrnili preko meje na Goriško.
Pred veliko pomorsko bitko.
London, Anglija, 21. februarja. Iz Kodanja se semkaj poroča nekemu uglednemu listu, da se pri pravlja Nemčija na veliko pomor sko bitko v Severnem morju blizu Kiela in Helgolanda. Med avstrijskim nadvojvodom Karoi Štefanom in pruskim princom Henrikom je prišlo do sporazuma, da bodo pri tem pomagali tudi avstrijski pomorščaki. Vrhovni nemški admiral von Tirpitz tega načrta nikakor ne odobrava, ker se boji premoči angleške mornarice. On priporoča, da naj se uporablja za to raje Zeppeline in podmorske čolne. Navzlic vsemu te mu zbira Nemčija v Kielu in Hel-golandu številno pomorščakov, 70,000, ki se bodo vdeležili velike napada na morju. Ker manjka Nemčiji bojnih ladij, ali križark, se je med tem časom predelalo več trgovskih ladij v vojne namene.
Prodiranje Francozov v bližini Soluna.
Pariz, Francija, 21. februarja. Iz Aten na Grškem je došla semkaj vesela vest, da so naše francoske čete zadnje dni zasedlk vse mostove in prehode čez reko Var-dar, dočim imajo Grki v rokah zelo važne postojanke ob južnem kolenu te reke in sicer od Topsina
da izliva.
Mestece Topsin leži samo 15 milj severozapadno od Soluna in je zvezano z železnico do Karasu-lija.
Položaj Grkov v Bitolju.
Pariz, Francija, 21. februarja.
Kakor se semkaj iz Aten naznanja, so pričeli macedonski Bolgari preganjati v Bitolju in okolici živeče Grke, brez kakega posebnega povoda. Ti macedonski roparji izsiljujejo od meščanov denar, dalje plenijo in požigajo v okolici se nahajajoče naselbine. Bolgarska vojaške oblasti se za to kruto postopanje nočejo nič zmeniti. . Iz Bitolja se je dalje šiloma odvedlo v Solun več uglednih grških trgovcev z družinami vred.
Razstrelba municijske zaloge v Nilu.
London, Anglija, 21. februarja. Tukajšnjemu listu "Daily Mail" se brzojavno poroča iz Odese, na Ruskem, da so najeti Srbi pognali v zrak veliko državno municijsko skladišče v Nišu; vsled tega je bilo na mestu ubitih 40 bolgarskih vojakov in 3 častniki. Vojaške oblasti so aretirale 50 Srbov iz tega mesta, katerim se predpisuj« ta zločin. Nedvomno, da bodo vsi ti zarotniki obešeni.
Boji v Albaniji. London, Anglija, 21. februarja.
Številne čete Albancev, ki so se pridružile Avstrijcem so si prisvojile tri važna sela v bližini Avlone in sicer: Berat, Lijušinj in Peki-nij. Izmed teh je osobito selo Berat velike strategične važnosti.
Zajeti Italijani. Dunaj, Avstrija, 21. februarja.
Močne italijanske čete, ki so operirale v okolici Drača je naša armada sedaj tako obkolila, da jim ni mogoče iskati rešitve, bodisi na suhem, ali na morju. Pri Bazara-skem so se vršili zadnje dni vroči spopadi, tako. da so morali Italijani pustiti vse važne pozicije v okolici tega mesteca in isto pre-naše čete pregnale Italijane na južni strani mesta Drač.
Sedaj se zbirajo zbegane srbske čete na otoku Krf, kjer se pripravljajo za zopetni napad. Ker potrebujejo Italijani svoje vojaštvo za obrambo svojih pozicij na albanski in črnogorski meji, se ti ne bodo pridružili zaveznikom entente, kojih je sedaj zbranih v okolici Soluna do 300.000 mož.
Poraženi Turki v Armeniji.
Petrograd, Rusija, 21. febr. —
Pod spretnim vodstvom velikega kneza Nikolajeviča so naše čete dne 17. t. m. zavzele najbolj važno turško trdnjavo Erzerum v Armeniji. Pri tem je padlo nam v roke okoli 100.00G- Turkov, 1000 topov, ter ogromna množina raznega vojnega materijala. Povodom te sijajne zmage, vlada po vsei Rusiji nepopisno navdušenje in veselje. Car Nikolaj je brzojavno čestital velikemu knezu Nikolaj eviču, istotako mu je brzojavil tudi v imenu svojega naroda francoski predsednik Poncaire. To zmago je pripisovati največjim, kar jih je ruska armada zadnji čas doživela.
Dne 19. februarja je padlo v naše roke drugo zelo važno utrjeno turško mesto Mush in vse naselbine ob jezeru Van. Naša armada prodira sedaj južno ob reki Tigris v smeri proti Diarbeku. To mesto leži samo 50 milj oddaljeno od glavne železniške proge Cari-grad-Bagdad odkoder se namerava naša armada proti Carigradu napotiti.
Čuje se, da je nemški cesar vsled naših zadnjih zmag zelo razkačen in da .h naročil feld maršalu von der Goltzu, da naj ustavi prodiranje Rusov v Armeniji če stane to še toliko in toliko napora ter žrtev.
GLASILO EL S. K. JEDNOTE
23. FEBRUABJA 1916.
Boben. Po 50c so darovali slede, či: Fr^nk Hubar, Frank Baudek, John Klun, John Jakič, Božo Ži-žak, Anton Stipanovieh, Marko Rozga, John Predovič, John Ar-ko, John Tanko, John Turk, Flo-rijan Kraševec, Valentin Šile in Josip Lesar. — Frank Bokal 35c. Po 25c.: John Petek, John Pater-nost, Math Čemas ,Louis Venturi-ni, John Smajdek, Josip Mavc, Stef. Miholavčan, Frank Matte, Ignac Vesel, Frank Levstik in Anton Kukovič.
Skupaj nabranega torej v Denver,. Colo. $108.10, čitaj: stoosem dolarjev 10c, ktero svoto sem po-slal'dne 15. februarja t. 1. na g. Matija Staresinich, 5229 Dresden Alley, Pittsburgh, Pa. odkoder bodo zato odbrani možje poslali skupni znesek na določeno mesto v staro domovino .
Torej Vam kličem še enkrat dragi mi rojaki in darovalci v Denver, Colo, lepa hvala in Bog Vam stotero povrni Vašo darežlji-vost z vednim in trdnim zdravjem, ki je največje bogastvo na tem svetu. Pomagali ste veleduš-no dobri stvari, ker bodo ti prispevki tudi nekaj pripomogli k zgradbi cerkve v Preloki na Kranjskem.
Denver, Colo., dne 16. februarja 1916.
Josip Staresinich,
4763 Washington St.
Canonsburg, Pa. Cenjeni sobrat urednik:—
Ker se redkoma kdo oglasi iz naše naselbine v Glasilu naše si. K. S. K. J., zato Vas prosim, da obelodanite sledeče vrstice v prihodnji številki:
Delavske razmere so se pri naS sedaj zelo zboljšale; le kdor noče delati, ta nima dela, za pridne in marljive roke je pa tu dovolj dela. Tukajšni premogorov "Alle-son Min«," last Pittsburgh pre-mogarske družbe je počival nad 2 leti, sedaj se je pa začelo v njem poslovati s polno paro in je vslec tega dobilo zopet nad 300 premo-garjev delo v njem.
Naše podp. društvo sv. Jeroni-ma št. 153 K. S. K. J. je na svoji zadnji seji sklenilo prirediti dne 26. februarja t. 1. predpustno plesno veselico. Ker bo ta veselica prva in zadnja predpustna, zato se pričakuje od strani cenj. občinstva obilne udeležbe. Vse tu in v okolici živeče Slovence vabim s tem v imenu odbora kar najbolj ul judno!
Na veselo svidenje torej v soboto večer, dne 26. februarja!
J. Pelhan, tajnik. bx 174, Houston, Pa.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani bivši tajnik društva sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis., naznanjam s tem članom gorinave-denega društva sledeče:
Ker mi čas ne dopušča več biti za društvenega tajnika tsled preobilnega dela v tovarni, — sem se odpovedal tajništvu pri društveni seji dne 6. t. m. Na tej seji je bil izvoljen za bodočega I. društ-tajnika sobrat John Močnik, 511 Park St., Milwaukee, Wis., na katerega se obračajte v bodoče v vseh društvenih zadevah.
S sobratskim pozdravom
John Kegel.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J., Haser, Pa.
Podpisani opominjam s tem v imenu društvenega odbora vse člane gorinavedenega društva in jih prosim, da bi redno plačevali svoje mesečne asesmente, ali doneske; s tem se bo prihranilo dosti nepotrebnega dela društv. tajniku in pa tudi dosti sitnosti članom samim. Vsakdo plača veliko ložje osesment samo za en mesec nego pa za več skupaj. Člani, ki se ne bodo držali tega reda, bodo suspendirani.
Prosim Vas torej, cenj. člani, da to obvestilo upoštevate, ker naše društvo se bo zanaprej držalo strogo po pravilih in ne bo plačevalo za nobenega člana več a-sesmentov.
Dalje omenjam, da se vrši redna seja našega društva vsako drugo nedeljo v mesecu.
S sobratskim pozdravom Za odbor: Thomas Oblak, tajnik,
R. F. D. 2, box 140, Irwin, Pa.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kandidat, Joliet, m. Zadnjič smo Vam pomotoma naznanili ime tajnika nase države Illinois. Mr. Harry Woods je lansko leto umrl, njegov naslednik, ali sedanji naš državni tajnik je: Mr. Lewis G. Stevenson.
Radovednež, Radley, Kans. Do-tična številka se čita pravilno: 1 trilijon 400 bilijonov. En bilijon je tisoč milijonov, jednako tudi 1 milijardi.
Poslovilno pismo.
Urednik ''Glasila K. S. K. Jednote" je prejel te dni od svojega brata, ki se nahaja že od počet-1 a vojne na bojišču, sledeče gan-'iivo pismo:
"Ajdovščina, dne 13. jan. 1916. Dragi mi brat:—
Predno pišem več, sprejmi ti in ce la tvoja družina nešteto mojih srčnih pozdravov. Oprosti mi, da ti nisem tako dolgo nič pisal, ker sem zadnjič zgubil vse naslove, od tam živečega brata A. ga že zdaj nimam.
Jaz se imam tu hvala Bogu še dooti dobro; akoravno sem blizu fronte že od 20. maja 1915. Zdrav še nisem in ne bodem, ker se mi. rana v prsih, prizadeta od šrap-nelskega kosa še tam v Karpatih, težko in počasi zdravi; a kljub vsemu temu moram iti sedaj zopet v boj. Radoveden sem, bodem li arišel nazaj še živ ali ne? Naša u-bopa mati je sedaj sama doma. Meni se zelo smili. Na stara leta je ostala sama, dasiravno nas je zredila 6 sinov in 1 hčer. Trije ste v Ameriki, štirje smo pa v voj ii.
Brat Ludvik je siromak pohab-jen za celo svoje življenje in še tako mlad! Težko sploh, če bo še ostal, kajti rana na nogi se mu noče zaceliti, ker mu kost še naprej gnije. Noge mu naprej sploh ne morejo več odrezati, ker
South Chicago, 111.
Cenjeni sobrat urednik!
Dovolite mi malo prostora v Glasilu naše slavne Jednote:
Naše "Oltarsko društvo" priredi 26. februarja zvečer od 7 uri veselico v korist cerkve. Pri igri in tej prireditvi se bode nudilo občinstvu mnogo nedolžne zabave. Veselica se vrši v Medoševi dvorani.
Podpisana opominjam s tem in prosim vse udeleženke, bodisi ženska ali dekle, — da naj prinese ta večer s sabo predpasnik in eno kravato. Oboje mora biti ene barve. Kravato naj se prinese seboj v beli koverti ter isto odda pri vhodu dotičniku, ki bo vstopnino pobiral. Bolj natančno se bo o sporedu in tej točki v dvorani naznanilo. Katera ne prinese predpasnika, bode morala plačati 25c kazni.
Nagrado ali darilo dobi ona, katera bo prinesla najlepši, ali naj-grši predpasnik in tisti fant, ki bo kupil največ kravat, bode tudi obdarovan. Jednako je tudi razpisana nagrada in darilo za ono dekle, ki bo dobila največ cvetlic.
Veliko zabave in veselja se nam nudi torej to soboto dne 26. febr. Vsled tega naj nihče ta večer doma ne ostane. Za dobro postrežbo in izboren prigrizek bodo skrbele odbornice.
S pozdravom
Agnes Fugina, predsednica.
Jaz zdolej podpisani Matija Pe-rušič, član društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., Alleghany, Pa., se s tem iskreno zahvaljujem vsem onim krajevnim društvom naše Jednote, katera so mi v moji bedi priskočila na pomoč. Enako zahvalo izrekam tudi onim društvom, ki bi mi bila rada kaj pomagala, pa tega iz gotovih vzrokov niso mogla storiti. Iskreno zahvalo izrekam torej sledečim društvom, ki so mi pripomogla s podporo kakor sledi:
Društvo št. 1. $3.20; št. 4 $3.00; št. 5 $1.95; št. 7 $2.00; št. 13 $3.00; št. 20 $3.00; št. 33 $2.00; št. 38 $2.00; št. 41 $1.75; št. 45 $1.35; št. 50 $40.00, št. 55 $0.75; št. 59 $2.75; št. 69 $3.00; št. 49 $5.00; št. 72 $2.00; št. 74 $1.50; št. 75 $2.00; št. 78 $2.00; št. 81 $4.00; št. 91 $5.00; št. 94 $2.00; št. 95 $3.00; št. 112 $2.00; št. 121 $3.00 št. 141 $3.00; št. 135 $2.00 in št. 144 $3.00. Skupaj $109.25.
Bog Vam stotero povrni Vašo blagosrčnost in dobroto! S sobratskim pozdrav.»m
Matija Perušič, 4930 Harrison St., Pittsburgh, Pa.
Iz urada društva Sv. Družine štev. 136 K. S. K. J., Willard, Wis.
S tem se naznanja vsem članom, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši dne 5. marca t. 1. Na tej seji je na programu več važnih stvari za rešiti.
Mnogokrat se je že na tem mestu opominjalo člane našega društva, da naj društvena pravila pa-zno prečkajo in se po njih ravnajo; toda vsi tozadevni opomini so od strani nekaterih članov našega društva ostali le na papirju, in to pogostokrat v njih lastno škodo.
Člani, živeči oddaljeni od društvenega sedeža naj si preskrbijo potni list, kajti potujoči član brez potnega lista nima nobene pravice ne pri društvu in ne pri Jed-noti. Istotako tudi, kadar član zboli, naj se takoj ustmeno ali pismeno naznani društvu, ker naše društvo plačuje bolniško podporo le od dneva, ko se je član naznanil pri društvenem tajniku. Sploh naj se člani ravnajo le po društvenih pravilih v vsakem društvenem oziru, ker le tako se dospe do reda in lepega napredka pri društvu in v splošno zadovolj-nost.
Upam, da bodo člani našega društva te moje vrstice vpošteva-li, da ne bode potreba še v bodoče povdarjati eno in isto stvar v naznanilih našega društva.
Sobratski pozdrav.
Prank Perovšek, tajnik.
ZAHVALA.
Tem potom izrekam nižje podpisani iskreno zahvalo vsem darovalcem iz Denver, Colo., ki so kaj darovali za cerkev sv. Trojice v Preloki na Kranjskem.
Darovali so sledeči: Josip Sta-rešinič in Georg Pavlakovich vsak po $26. — Ivan Starešinič $10.; po $5. so prispevali sledeči: Josip Pavlakovič, Josip Čadonič, Josip Čemas, Peter Grabrijan in Marko Brozič; po $2.: Mihael Simčič, Peter Spehar in Luka Proič; po $1.: Math. Kasun. Ignac Mrše, A-dam Petič, John Baudek in John
STUD DO JEDIL
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil t Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nsm eelo studi. Zdi se kot bi narava sama aahtevala, da zmanjiamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabia-ni prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se upreje vseti več. To znači, ds potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje bres utrujenosti. Mi priporočamo
V LEKARNAH
Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino
Etna, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim Vas, odmerite mi malo prostora v Vašem listu. Žal, da tudi danes nimam poročati nič veselega, pač pa žalostno vest, da nam je dne 3. t. m. nemila smrt pobrala našega sobrata Nikolaj Erdeljac-a. Pokopali smo ga dne 6. febr. t. 1.
Pokojni Nick Erdeljac je bil jaso dober član društva sv. Petra in Pavla št. 89 K. S. K. J., koje mu je tudi priredilo krasen pogreb. Tega sprevoda se je vdeležilo pol-noštevilno navedeno društvo, daje društvo sv. Jurija št. 64. K. S. K. J. in društvo "Angelj Čuvar" ods. 163 N. H. Z.
Pokojnik je bil rojen v Prilišču na Hrvaškem in zapušča tukaj ža-ujočo soprogo in 4 otroke. V tej naselbini je bil prerano umrli dobro poznat, ker je imel grocerijo in mesnico, ter je storil veliko dobrega za svoj narod. Leta 1908. se je udeležil tudi kot delegat konvencije K. S. K. J. v Pittsburgru,
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ejačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
SLAST DO JEDI, OJAČEN ŽIVOT IN MOČ ZA MTBT.TTL
Kakor hitro pripomočki za veeelo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo amerilko prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti:
NEREDN08TI PO JEDI, ZAPRTJU,
KISLO ALI GRENKO KOLO AN JE,
RIGANJE,
PUN — UJED.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
NAZNANILO.
Vsem članom in članicam društva sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J., Chisholm, Minn., se s tem naznanja, da se bodo od sedaj naprej vršile redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne v g. Karol Zgoncovi dvorani.
Nadalje so vsi člani dolžni udeležiti se prve prihodnje seje, ker bo na dnevnem redu več važnih stvari ter poročilo trimesečnega računa. Kdor se ne udeleži te seje brez kakega posebnega vzroka, plača 25c v društveno blagajno.
Bratski pozdrav.
Frank Pierst, ml. tajnik.
' ELIXIR
BITTER-W1HE
yJOMPH T*«** .♦»•MJ
- CH»e.Arn »t. ^
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kaliju pri rokah. Morali bi najraje imeti Trlner's Cough Sedative, katero ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in klorofonn. Rsbite proti kačlju, bronkitam, sagrljenja, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25e in 50e. Po poiti 35« in 60e.
CENA $1.00
Biwabik, Minn
Dragi sobr. urednik:—
Prosim Vas, da priobčite teh par vrstic v našem priljubljenem Glasilu iz tukajšne naselbine, ker se le prav po malem čuje kaj, kako se nam tukaj na severozapadu godi?
Dalje poročam, da gre tukaj z delom jako dobro. Delo dobi lahko vsakdo, kdor hoče le delati; brez dela so sedaj tu le oni, ki bo-ehajo na lenobi.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.! John Skoff.
Izdelovater
1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO* ILLINOIS
Ob grobo zadnjih^Bour-bonov.
Spisal Venceslav Bele.
(Dalje.)
"Pierre Louis Jean Casimir de Blacas d'Aulps" — itd.
Bil je mož zvestobe in vdanosti, zato ni umrl njegov spomin!
Ludovik Anton grof Marnes, vojvoda Angouleme, prvorojeni sin Karola X., poročen z Marijo Terezijo, svojo sestrično, hčerjo nesrečnega Ludovika XVI., je bil zvest drug očetu v bridkosti in v trpljenju prognanstva; po njegovi smrti je ostal v Gorici in se naselil v palači grofa Strassolda.
Že od leta 1823. je hudo bolehal na želodcu; ko se je bolezen vedno bolj hujšala, je moral opustiti priljubljene izprehode s svojo soprogo; v zabavo mu je ostalo le se čitanje, — katero mu je pa o-česna bolezen kmalu prikrajšala. Trije sinovi pokojnega vojvoda Blacas in grof Montbel so mu preganjali dolg čas s čitanjem.
S telesno boleznijo združeno duševne boli bi ga bile pač že prej strle, če bi ga ne krepil in oživljal močan duh, — duh vere in odpovedi in vdanega potrpljenja. — Začetkom decembra 1843 se je njegova bolezen nevarno poslabšala. Hude bolečine, ki jih je trpel, so ga prisilile opustiti večerne krožke, h katerim so prihajali najimenitnejši Goričani. Bolezen ga je priklenila na njegovo sobo, ki se je večji del noči izprehajal po njej.
Dne 13. februarja 1844 je hotel
—	dasi hudo bolan — prisostvovati zadušnim molitvam po pokojnem bratu, ki je v grozni noči, s krvjo omadeževani, zaprl v njegove srce zadnje že^je in umrl v njegovih rokah nečloveške smrti. Globok vtis je naredil na vse zbrane, ko je vstopil v domačo kapelo ; — njegov obraz bled in upadla njegova lica, on sam od bolezni izmučen in utrujen. — Po cerkvenem opravilu je prijazno pozdravil vse navzoče Francoze in odšel.
—	Za mnoge je bil ta pozdrav zadnji. Njegova bolezen je vidno hujšala, pričakovati je bilo skorajšnje katastrofe.
Na pepelnično sredo se je dal pepeliti.
"Danes je pepelnična sreda,"
—	je rekel grofu Montbelu, — "in jaz čutim, da sem resno bolan; današnji dan mi najbolj obnavlja v spominu, da sem prah in da se v kratkem v prah povrnem. Pripraviti se moram — in se po-krepčati za zadnji boj z močjo, ki jo nudijo kristjanom svetotajstva.
—	Za soprogo sem že poskrbel in jo prosil, naj se ne žalosti preveč.
—	Jaz sem mnenja, da se je treba v naprej pripraviti. — Sicer pa naj se zgodi v vsem volja božja.
—	Naročil sem, naj pošljejo po duhovnika, da mi podeli popotnico in poslednje olje; v kratkem bo tu. — Medtem pa ne izgubljaj-va časa; — čitajte mi za pripravo Bourdalouovo premišljevanje o smrti."
Popolnoma tiho in mirno je poslušal bolnik resne, stroge besede:
"Glej konec vsega človeškega truda in vse posvetne velikosti. Glej edino in resno misel, kr nam mora biti vedno in povsod pred očmi: Človek, pomisli, da si prah in da se v prah povrneš. Spomnite se, kdorkoli ste, bogati ali u-bogi, veliki ali mali, vladarji ali podložniki; kratko — vsi nasploh, kdorkoli posamezno, spomnite se, da ste prah in da se v prah povrnete!"	*
Ko je prišel grof Montbel do besed: "Ecce, venio cito,, et mer-ces mea mecum est!" ("Glej, br-zo prihajam in moje plačilo je z menoj!"), je vstopil služabnik Gospodov z zadnjo popotnico. A ni bil stolni vikarij, ki je prihajal; sam knezonadškof je prihitel, da podeli Najsvetejše knezu, ki je skozi osem let dajal s svojo vernostjo in svojim vzornim življenjem dober zgled meščanom in o-količanom. — Metropolitanski ka-pitelj, nižja duhovščina in bogo-slovci so sprejemali prevzvišenega z gorečimi svečami.
Dasi se grof ni mogel skoraj ganiti, je vendar sprejel Najsvetejše kleče na vratih svoje sobe.
—	Njegovi sivi lasje, njegova brezbarvna lica, njegova onemoglost in upalost, kljub vsemu pa tako goreča vernost so ganile vse
navzoče do solz.
Koncem maja se mu je zdravje po daljši nestanovitnosti zr«pet re-
sno shujšalo. Zdravnik bougon je odkrito.povedal, da smrt ni več daleč. — Tretji dan meseca junija 1844 je bil poslednji njegovega romanja skozi dolino solz. Popolnoma vdano, mirno, oči uprte v krucifiks, je umrl v palači grofa Strassolda na trgu sv. Antona, tik bivšega samostana, ki ga je nekoč ta svetnik ustanovil. — Balzami-ran je bil po Ganalovi metodi. . Veliko dvorano v palači so iz-premenili v kapelo; stene so bile črno prevlečene, sredi dvorane je stal oder, na katerem je počival Ludovik. Okoli odra so bili postavljeni začasni oltarji, ki so se brale na njih maše za mir in blagor pokojnikove duše.
Sluge in lakaji so stražili ob mrtvem gospodu, duhovniki so nočindan kleče pred krsto recitirali oficij za mrtve in druge molitve.
Ker ni bilo mogoče na praznik Rešnjega Telesa v stolnici peti večernic - zadušnic, je šel ob štirih popoldne ves kapitelj v kapelo, kjer je ležal pokojnik, in v navzočnosti grofa Chamborda in francoske naselbine opravil sveto opravilo.
Drugega dne — 8. junija — so se zbrali vsi dostojanstveniki, vsi uradi, vse odlične osebe iz mesta in okolice v hiši žalosti. Knezonadškof Fr. Ks. Luschin je z asistenco kapitelj na in mestne duhovščine dvignil pokojnika z o-dra. — Izprevod je šel v stolno cerkev, ki stoji v bl:žini; do cerkve so nosili krsto pokojnikovi služabniki. Po končani črni maši, ki jo je pel nadškof, je odšel izprevod na Kostanjevico. — Reveži iz sirotnišnice, vse korporacije in vsa društva, učenci vseh šol, mestna straža in mestna godba, redovniki in posvetna duhovščina, metropolitanski kapitelj in knezonadškof so šli pred vozom; krsti je sledil v dolg, črn plašč ogrnjen grof Chambord — Henrik V. s spremstvom, njemu vsa francoska naselbina, civilni in vojaški dostojanstveniki, magistratno zastopstvo, plemenitaši in odlični meščani, potem pa velika množica ljudstva. — Mesto vse v žalosti, ulice polno natlačene.
Ko je dospel izprevod na Kostanjevico, je čez dolgih osem let zopet obsijala luč sveta zadnje počivališče zadnjega maziljenega francoskega kralja.
S turobnim glasom so peli menihi: "De profundis clamavi ad te, Domine!" 1 — in sinova krsta je bila položena tik očetove. — Ko je bilo dovršeno izročilno pismo, je bilo vse končano. —
Na črnem nagrobnem kamnu sinovem, ki leži pred karmeljskim oltarjem tik očetovega, stojijo pod napisom besede:
'' Tribulationem inveni et nomen
Domini invocavi."2 •
Sedem let za njim je umrla dne 19. oktobra 1851 v gradu Frohs-dorfu na Nižjem Avstrijskem njegova soproga Marija Terezija Šarlota, hči nesrečnega kralja Ludovika XVI. in kraljice Marije Antonijete, hčere avstrijske cesarice Marije Terezije. — Tudi njene zemeljske ostanke so pristavili v kraljevo rake v na Kostanjevici. — Dolgo let je nadomeščala grofu Chambordu mater, ki se je poročila s sicilijanskim grofom Luchese Pallijem in morala radi te zveze živeti ločena od kraljeve rodbine. — Grofu, v katerem je vzgojila tako trden verski katoliški značaj, je zapustila graščino Frohsdorf, kjer je poslej navadno
prebival in pozneje tudi umrl. *
Sestra grofa Chamborda, Luiza Marija Terezija, se je poročila leta 1845. s Karolom III., vojvodom Paremskim, kateremu je rodila troje otrok, vojvoda Roberta Pa-remskega, vojvodinjo Margareto Madridsko in grofa Henrika Bar-dija. Po smrti svojega soproga je vladala v Parmi v imenu svojega sina vojvoda Roberta I. od leta 1854. do 1859. Umrla je v Benetkah dne 1. februarja 1864. in nekaj dni potem so prepeljali tudi njeno truplo na^Kostanjevico.
DobriH dvajset let za njo je prišla vrsta na grofa Chambordske-ga. Po dolgi hudi bolezni je umrl 24. avgusta 1883. v Frohsdorfu.3
1	"Iz globočine sem klical k tebi, o Gospod!"
2	"Bridkost sem našel in ime Gospodovo sem klical."
3	"Cvetje," L. IV., str. 319. ss. Grof Chambord je bil že v zibe-
li pozdravljen kot dedič franco-
skega prestola in po odpovedi Karola X. in njegovega sina tudi res spoštovan kot kralj od vseh, ki so bili za postavno vlado na Francoskem. A kljub temu ni Henrik V, nosil krone svojih prednikov; u-mrl je izvun domovine in leži v tuji zemlji. '
Bil bi kralj po božji volji in po božji milosti, narodu poslan v žalostni dobi, ki je zopet obiskala Francosko.
Radi neprestani-h bojev in strankarskih nasprotstev je postalo tekom časa stališče Ludovika Filipa zelo težavno, vendar mu je sreča še toliko mila, da je vsej hudi opoziciji revolucionarnih duhov navkljub imel v zbornicah krepko oporo v vdani mu večini; opozicija je pa — da bi prišla do moči
—	obrnila vso svojo silo in agitacijo proti volilnemu redu in zahtevala novega. Da bi duhove tyolj razvnela, je prirejala reformne bankete, pri katerih je izkušala z živo besedo vplivati na mase naroda.
Ko je pa Guizotovo. ministrstvo prepovedalo te bankete, je izbruhnila februarska revolucija 1848
—	Ludovik Filip je zaman izku-šal potolažiti nemir s tem, 'ia se je odpovedal prestolu in kroni, ki ju je zapustil svojemu vnuku, grofu Pariza. 1.) Vse ni nič pomagalo, — revolucija je bila proglašena in on je moral bežati na Angleško. Kakšna sličnost njegove usode z usodo moža, ki ga je izpodrinil s prestola! — A tudi republika je kmalu izgubila vfes kredit, ker ni mogla nova vlada, k so jo vodili Lamartine, Ledru Lo-rin in Louis Blanc, krotiti razdivjane množice, naščuvane od političnih agitatorjev, in se je bilo bati najhujšega. Na željo in za-zalitevo mas je ustanovila vlada narodne delavnice, a s tem je bilo stranki komunistov največ pomagano, ker so si pridobili vedno več in več pristašev; vlada sama« pa si je natovorila s temi delavnicami težko breme. — Ko je narodna skupščina te delavnice zopet razpustila, je nastal v Parizu hud upor, ki je trajal od 23. do 26. junija 1848. Med drugimi je bil žrtev tega upora tudi pariški nadškof, ki je izkušal narod pomiriti.
1.) Ludoviku Filipu, vnuku po si nu Ferdinandu. — (Ko so leta
1873.	po volitvah narodne skupščine dobili monarhisti večino, — je izkušal grof Pariški to gibanje izkoristiti v svoje namene. — Isti čas so živeli trije pretendenti francoskega prestola: Bonaparte — princ Jerome; Bourbon — grof Chambord; Orleans- — grof Pariški. — Takoj je začel grcf Pariški pogajanja, da bi se zedinili z zadnjim še živečim Bourbonom, z grofom Chambordom, ki je bil brez otrok; hotel je na ta način združiti legitimiste in orleaniste v skupno rojalistično stranko, ki bi brez težave izpodrinila bonapartiste. Velike važnosti je bil istega leta za rojaliste padec Thiersa in izvi-litev predsednikom Mac Mahona, ki je bil konservativnomonarhič-nega mišljenja. Le energično bi moral poseči v vse te razmere grof Chambord in lahko bi si postavil na glavo krono svojih o-četov.
Pariški grof, ki je vse to dobro uvidel, je pohitel obiskat Henrika v Frohsdorf (v avgustu 1873), ta mu je vrnil obisk brž drugi dan na Dunaju, — edinost in združitev je že bila gotova. Delali so z vso energijo, vsi so mislili, da je že blizu dan, ko se vrne Henrik V. v Tuilerije; grof Pariški bi postal presumtiven prestolonaslednik. A trdovratnost brezenergič-nega Chamborda je vse pokopala. Dne 27. oktobra 1. 1873. je izdal manifest, v katerem je zahteval mesto trobojnice belo zastavo Bourbonov in brezpogojno pod-ložnost, in se branil, preden zasede prestol, izraziti se o ustavi besedo, ki naj bi ga vezala. Slični manifesti so se ponavljali leta
1874.	in 1877. in legitimist so vedno bolj izgubljali svoj ugled. Sam Mac Mahon je začel po brezuspešnih poizkusih, da bi se vzpostavilo kraljestvo, utrjevati obstoječe razmere. Ko je umrl grdf Chambord, je postal grof Pariški res glavar "francoske hiše," a monarhično gibanje je končalo 1. 1873. za vselej. — Primeri Alte u. neue Welt 1895. Pg. 110.)
General Cavaignac, ki je zatrl upor, je prevzel vlado, a jo moral že v decembru odstopiti Ludoviku Napoleonu Bonaparte, kateri
je bil po novi ustavi voljen na iti
ri leta predsednikom republike._
S tem da je nadaljeval boj proti anarhističnemu gibanju socialistov, si je pridobi Bonaparte zaupanje posestnikov, medtem ko mu je njegovo ime s privlačno silo pridobivalo ljudske mase. — Ker ni mogel Napoleon Bonaparte postavnim potom v drugo voljen biti predsednikom, a vkljub temu ni maral dati vlade iz rok, je razpustil narodno skupščino, dal 5. decembra 1851 zapreti njene najimenitnejše ude in sprejel predsedni-štvo za deset let. V letu 1852. je sprejel na predlog naroda naslov — cesar, z imenom Napoleon III. — — A nesrečna bitka pri Sedanu v letu 1870. za časa nemško - francoske vojske ko je cesar sam padel Nemcem v roke, je vzbudila v Parizu velikansko razburjenje. Dne 4. septembra je nehala doba Napoleonova — doba francoskega cesarstva — uvedena je bila zopet republika, ki traja do današnji-h dni. • • •
Gr^f Chambord je bil občudovanja vreden značaj; bolj mogočno je stal ta prognani kralj v svoji nesreči kakor vladarji sveta na, vrhuncu svoje sreče. Ves svet je že slišal o duševni velikosti tega kneza, o njegovi plemenitosti kot vitez, o njegovi ljubeznivosti kot soprog, o njegovi zvestobi in odkritosrčnosti kot prijatelj. A on ni bil samo kralj in knez, čigar ponižnost in ljubeznivost, duhovitost, živahnost in šaljivost so občudovali vsi, ki so ga poznali; — on je bil tudi globokoveren mož, katoličan ne le po imenu, ampak po prepričanju in v dejanju. Vsak dan je šel k maši, vsak teden sprejel svetotajstva; v nedeljo in v praznik so morali vsi njegovi služabniki in lovci k maši. Dasi je bil lov njegova naljubša zabava, vendar ni radi lova nikoli zanemaril svojih verskih dolžnosti. O njegovi človekoljubni radodarnosti ve narod po Goriškem še sedaj mnogo povedati; vsote, ki jih je daroval v dobrodelne namene, so naravnost neverjetne. Podpiral je cerkve, misijone, v Rim je pošiljal za petrov novčič tisočake za tisočaki, Jeruzalem je dobil od njega na stotisoče; koliko je daroval revežem, ubožnim bogoslov^ cem, tega ne ve nihče.
Spoštovanje, ki si ga je pridobil s svojim vernim, človekoljubnim in moško trdnim značajem, in ljubezen, s katero so mu bili udani prijatelji in vsi, ki so g°. poznali, se je najbolj očitno pokazala za časa njegove težke bolezni in njegove smrti, vse je žalovalo za njim kakor za svojim očetom.
Koliko jih je bilo, ki so klicali ob njegovi krsti: "O Bog, zakaj si nam vzel tako blagega kneza!"
Neki plemenitaš, ki je videl, s kakšno pobožnostjo je sprejel kralj zadnjo popotnico, je zakli-cal: "Kateri brezverec bi se ne izpreobrnil, ko bi videl tako živo vero in tako iskreno pobožnost!"
Zadnjo noč pred kraljevo smrtjo so molili ob njegovi postelji dvakrat molitve za umirajoče. — Dne 24. avgusta je prosila kraljica p. Boleta, kraljevega izpoved-nika, naj ga še enkrat osrči in o-junači, preden gre k oltarju. Blagi pater je porabil to priliko, da ga je pripravil na poslednjo odvezo, ki mu jo je podelil.
Ko je opravljal po maši zahvalno molitev, je prihitela Kraljica k njemu in ga prosila, naj bi v zadnjih trenotkih stal umirajočemu ob strani. — Komaj je prispel do vznožja njegove postelje, ga je že videl v Gospodu mirno zaspati brez vsakega boja in vzdiha, — med solzami knezov, kneginj in hišnih slug, ki so vsi enako , žalovali za njim.
To se je zgodilo na predvečer praznika sv. Ludovika, velikega kralja in patrona Francije.
Ves teden pred pogrebom so se delale v Gorici priprave. Pod pres-terijem na Kostanjevici je bil določen prostor za njegovo krsto. Votline in ozki hodnik do nje so popravili in očedili, kolikor je bilo v naglici mogoče; iz stranski*h rakev so prinesli v votlino krste vseh štirih že pokopanih udov francoske kraljeve rodovine.^ Na evangeljsko stran so položili na sredo kralja Karola X., na njegovo desno sina Ludovika, na levo Ludovikovo soprogo, Marijo Terezijo; na episteljski strani Luizo Parmsko, na sredi so pripravili prostor za Henrika V., na njegovi desni pa za še živečo vdcvo pokojnikovo.	(Konec prih.)
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
kwd tU obreetai
ee fiftotmmo, da ulagajo tesar pri nas mftu ia jim zagotovimo veelej kilaata*
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Skmwtmn ia M torej tudi pripor**«* makovi naklonjenoeti. Pri ua lahko nalagat« denar «e UvlU ▼ Joliet« ali pa v katera irugem kraja »dni dišav.
Dva člana K. 8. K. Jednote ■ta aala iolfeletna vMb» oa^ji^Joe. DgkK gads^aft
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Potujemo denar v stara domovino saiueljlve In te najalkj«i tam. Oddajamo t najem Tarnnetne ikrinjiee ye 93.00 na loto u »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer se Tedne vaxne vred ognjem to tatvino. Isdajamo aenjioe na trse kraje.
Peelopje, v katerem eo nafti vadi Je lestain* te banka. Nais banka Je d*poritni urad sa mesto Joliet, aa okraj Will, aa driavo Illinois in sa vlado Zdraienih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
JOSIP RERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
^vxxxwv\xxxx\xxvxxx\xxvxvx\v\xxxx\w vwxvwxww
Martin. Nemanich
i
fx%x^xxxxxxxxxxxx\\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xw\\\xvv\x
slovenska gostilna In restavracl|a
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, III
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva in na|stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, ID.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlag teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
ter Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K S. K. Jednote".

i>
K*
DOMAČA NARAVNA OHUSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E- 28tti St., L^raln, O lilo
CONCORD RDEČE VINO	CATAWBA BELO VINO
60c. galooa.	80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— NaročSu je treba pride jati denar aH Money Oitkr.
Kranjsko-Slovenske KatoH-Jednote t Združenih državah amerižkih.B
' Uredništvo in upiravništvo: ltd West $£nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487.
Naročnina s
na leto.............$0.60
.............$1.00
.............$1.60
OFFICIAL ORGAN mi the
OBAND CAENIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ ef the
UMITO) STATES OF AMERICA
Is— tri every Wednesday.
by the Grand Carniolian Slo-Catholic Union of tho United States of America.
OFFICE: 1M1 Weet 22nd Place, Chicago,
Phono: Canal 2487.
I1L
Subscription rate:
For Members, por year........$0.( J
For Nonmembers ............
For Foreign Countries........
Agitirajte za vstanovi-tev otroškega oddelka!
Kmalu bode minulo že dva me seca, odkar je glavni odbor K. S K. J. sprejel na svoji polletni seji važno točko glede uvedbe otroš kega oddelka pri tej Jednoti. C) tej točki se je čitalo še pred navedeno sejo in tudi kasneje več člankov in dopisov, v katerih se je bodrilo članstvo za splošno a gitacijo tega novega oddelka.
Do danes se je ugodno izjavilo za ustanovitev tega oddelka že 31 krajevnih društev; ta društva so sledeča: štev. 63, 23, 74, 123 88, 2, 5, 21,1,103, 29, 153, 50, 136 79, 59, 43, 75, 78, 49, 60, 120, 38 47, 154, 115, 83, 126, 53, 95 in 132 Prijavilo se pa še ni 100 društev Ako upoštevamo število društev ki se zanimajo za uvedbo otroš kega oddelka vidimo, da je za to točko izmed celokupnega števila več kot četrtina društev, ki zavzemajo 3884 članov in članic po stanju z dne 31. decembra 1915
Čudno se nam zdi, da je še toliko krajevnih društev, ki še do danes niso izrazila svojega mnenja če se strinjajo s tem predlogom ali ne? Lepo bi bilo, da bi ime glavni urad, ali pa uredništvo našega Glasila izjave vseh krajevnih društev, da bi se zamoglo to točko energično pričeti in rešiti.
Kakor ste cenjeni člani (ice) čitali (e) sklep glavnega odbora na zadnji polletni seji, vršeči se meseca januarja v Jolietu, DI., se ima pričeti s poslovanjem novega otroškega oddelka takoj, ko se prijavi za to 300 (tristo) prosil cev, ali otrok. Starost je določena od 1—16. leta. Mesečni asesment za otroke brez razlike na starost bi naj znašal 15c, pristopnine 50c, posmrtnina, ali prispevek za pogrebne stroške je pa določen na $100. (sto dol.) Pri vpisovanju o-trok v ta sklad bi ne bilo potreba nikake zdravniške preiskave in naj bi dali le stariši izjavo, da so otroci zdravi. Posmrtnine bi bil deležen otrok po preteku 3 mese cev, odkar je pri Jednoti v tem od delku zavarovan. Ko dopolne otrok 16. leto, bi se ga prejelo v Jednoto kor rednega člana, ali članico brez kake pristopnine. Jedno-ta bi imela za otroški oddelek posebne knjige in posebne račune tako, da bi ne bil popolnoma nič v zveži ali v stiku z Jednoto. To nam razne države dovoljujejo; tako poslujejo že več let tudi druge naše slovenske podporne organizacije. Kakor smo informirani, ta oddelek pri raznih drugih Jedno-tah najbolj napreduje.
O velevažnem pomenu otroškega oddelka tudi pri naši Jednoti nam je nedavno že naš glavni tajnik pojasnil. Da bode imela naša Jednota trdno in močno o-poro za prihodnost, nam je potreba skrbeti za naraščaj v članstvu. Leta in leta bodo pretekla, ko se bodo pričeli zopet starokrajski mladi Slovenci seliti v Ameriko. Po vojni mladih, trdnih in zdra vih izseljencev ni pričakovati, ker so, ali padli na bojnem polju, ali so pa bili poškodovani. Avstrijska vlada bode nedvomno mladeničem tudi prepovedala izseliti se v inozemstvo, kakor je to zadnji čas že Anglija ukrenila. Potne liste izdaje mladim izseljencem na Angleškem samo ministrstvo in je pri tem zelo strogo.
Smelo bi lahko trdili, da bi se
moralo smatrati tekoče leto najbolj pomembnim v zgodovini naše "K. S. K. J. ako se točka uvedbe otroškega iddelka uresniči. S tem bi se zasejalo na našem Jednoti-nem polju zdravo seme, ki bi obrodilo tekom let obilne sadove. Naše jednotino drevo bi se s tem zacepilo z novimi mladikami, da bi postale te mladike čez leta mogočne sadonosne veje. Dragi nam sobratje in sestre! Te lepe in u-godne prilike ne smemo zamuditi! Zbudimo se z zimskega spanja, — pomlad se r*m bliža, — treba bode orati in sejati na našem organizacijskem polju, da bomo imeli na jesen kaj žeti! Pogoje in priliko za vstanovitev tega oddelka imamo sedaj ugodne in lepe, — torej vsi na noge, da se prične že letos s 1. julijem s poslovanjem novega oddelka.
Tukaj bomo navedli samo majhno primero ali zgled, kako lepo bi lahko naša Jednota napredovala z zavarovanjem otrok svojih članov. Recimo, da je izmed skupnega članstva 12,300 udov samo 1 šestina ali 2000 družin. Pov prečno število otrok pri eni druži ni vzemimo 3, torej bi znašalo lahko skupno število otrok, zava rovanih v tem skladu že prvo leto 6000 (šest tisoč!) Nekatere dru žine so res tudi brez otrok, — ji imajo 'pa za to druge toliko več po 6, 8, ali še več;
Kolikor nam znano, imajo dose daj naši člani svoje otroke zava rovane pri tujih zavarovalnih družbah, kjer morajo plačevati vi soke tedenske prispevke da dobi jo po preteku nekaj časa nekaj podpore z a pogreb svojega maič ka.
V rokah imamo zavarovalni certifikat splošno znane ameriške "Prudential Insurance" družbe Certifikat je izdan za 4 leta stare ga otroka. Ta družba plačuje sle dečo posmrtnino: po preteku mesecev po izdanju certifikata $20. — med 3 — in 6 meseci, od kar je bil certifikat izdan $26. — med 6 in 9 meseci $28. — od mesecev do 1 leta, odkar je certi fikat v veljavi $28. — od 1 — leta, odkar se plačuje posmrtnino $28.— ;od 6—15 leta $56—; od 15 — do 20 leta $84. —; po 20 rojstnem letu $112. — Pripomniti je treba, da se mora pri tej druž bi plačevati 10c na teden, ali $5.20 na leto. Vzemimo slučaj, da umrje zavarovanec označen na tem certifikatu ko doseže 15. leto Družba izplača lastniku certifi kata za pogreb, ali posmrtnino $56. —; oče je pa uplačal od 4 leta do dneva smrti (torej 11 let) $57.20, torej za $1.20 več, kakor bo pa dobil. Pri naši Jednoti bi plačeval član za vsacega otroka brez razlike na starost po 15c na mesec, ali $1.80 letno, torej v 11 letih $29.80, prihranil bi si lahko samo pri vplačanem asesmentu $27.40 in bi dobil za pogrebne stroške otroka že po preteku prvih 3 mj^ev, ali kasneje $100.
Ali niso to boli ugodni pogo ji?
Ni čuda torej, da imajo slične ameriške zavarovalne družbe toliko milijonov premoženja? Take palače? In da plačujejo svojim ravnateljem po $100.000 letno. Vse to gre iz ljudskih žepov.
Upamo, da bode torej vsak hišni gospodar ali slovenski oče. spadajoč k naši Jednoti raje podpiral svojo lastno podporno organizacijo, nego pa tujce, prvič že radi gesla: Svoji k svojim, drugič, ker bode imel tu boljše u-godnosti in tretjič, ker bode s tem delal za procvit in napredek na še K. S. K. J. in njeno bodočnost Društva, ki so se dosedaj že izrazila za ustanovitev otroškega oddelka, naj blagovolijo takoj sedaj ukreniti potrebne korake, da se bo s tem oddelkom že lahko s 1. julijem t. 1. pričelo. Sobr. tajniki in tajnice, naj vprašajo pri mesečnih sejah navzoče člane [ice), kdo bode dal svoje otroke v tem skladu zavarovati? Izid, ali skupno število otrok naj pa naznanijo glavnemu tajniku K. S. T. Jednote.
0 naturalizaciji inozemskih delavcev.
Barzilai v spomin Oberdanka.
Med italijanskimi oficirji, ki so padli zadnje dni, se nahaja tudi v Trstu rojeni major Giacomo Ve-nezian. V Bolognji je imel 20. decembra v počaščenje spomina na Veneziana Barzilai govor, in sicer ravno na dan 20. decembra, obletniei usmrčenja irredentistič-nega napadalca Oberdanka, katerega se je v svojem govoru gotovo posebej spominjal.
Kdo bi si bih mislil, da bode sedanja evrops&a vojna posegla tudi v naturalizacijo in državljanstvo naših ameriških delavcev? Zadnje dni je bilo čitati v raznih ameriških listih obširne članke in razprave o tem vprašanju. Vsi ti članki po bili spisani v lepem slogu in takem tonu, da naj bi vzpodbujali inozemske delavce k domoljubju in nevtraliteti, kakoršno za vzema njih nova domovina. — Domoljubje in patrijotična naziranja se da pa doseči samo z naturalizacijo, ali z državljanstvom, o kojem smo že tudi mi lansko leto napisali več člankov. Ti članki so veljali onim rojakom, katere bi lahko na ravnost nazivali brezdomovince! Ti brezdomovinci niso ne krop ne voda. Za Avstrijo ne marajo več, — Zedinjene države so jim pa tu di deveta briga, ker nočejo postati ameriški državljani.
In vendar je želja vlade naše nove domovine, da bi privedla te mlačneže pod svoje okrilje. Vsa ko leto se v jeseni otvarjajo večer ne1 šole, kjer* se deli naseljencem poduk brezplačno. Marsikdo tudi izmed naših rojakov se noče posluževati te lepe ugodnosti. Sedi raje lepo doma, ali v kaki gostilni in si misl;: kaj mi mar Amerika, saj delam in služim ravno toliko, ka kor tu rojeni Američani. Taka na ziranja niso lepa in umestna. Že iz same hva^žnosti do svoje nove domovine, ki te je prijazno spre jpla v svoje varstvo, — kjer služiš morda boljši kruh kot si ga jedel zunaj, — bi se moral odzvati klicu svoje nove domovine, da bi postal v resnici njen posinovljenec. To naj bi osobito veljalo še v sedanjih resnih časih. Ali boš naši mogočni Uniji vedno nehvaležen, ker ti je ohranila življenje? Pomisli, kaj bi se lahko s tabo pripetilo, če bi bil sedaj v starem kraju? — Koliko tvojih sinov, bratov in drugih sorodnikov si že zgubil vsled nesrečne sedanje evropske vojne? — Da bodo imeli inozemci še lepšo
priliko za naturalizacijo, se je u-stanovil te dni v Chicagu Narodni odbor za amerikanizacijo. Ta odbor bode imel po raznih mestih in naselbinah svoje, pqdodseke, kojih naloga bo, poskrbeti zmožne učitelje, ali može, ki naj bi dajali skozi vse leto inozemskim <delav-cem poduk o ameriškem državljanstvu. Namen te koristne narodne organizacije je tudi zbliževati skupaj domačine in inozemce in gojiti v domoljubnem tonu slogo ter prijateljstvo med gospodarjem in delavci. Leta nazaj so i-meli glavno besedo in največ dela pri naturalizacijski agitaciji razni politikarji vsled svojih osebnih koristi, zanaprej naj bi bilo pa prepuščeno to važno vprašanje posameznim šolam, cerkvenim in mestnim občinam, ter patrijotič-nim tovarnarjem.
Na vstanovnem shodu tega odbora je poročala tajnica "Unijske Lige", Miss Frances Kellor, da se inozemski delavci osobito v o-kolici našega, mesta prav malo zanimajo za naturalizacijo. Tako n. pr. je v mestu Elgin, Streator in South Chicagu. V So. Chicagu je bilo od 1.1910 do sedaj 346 oseb naturaliziranih. Miss Kellor se je inozemskih delavcih izrazila še sledeče: "Neamerikanizirani možje in ženske so glavne utrdbe na našem industrijskem polju. Ti delajo v pretežni večini po raznih železolivarnah, tovarnah, po rudnikih in na polju. Ali bi ne bilo epo, da bi postali vsi ti tudi pravi sinovi in hčere naše mogočne Kolumbije. Dajte jim gospodarji priliko zato in učite jih Vi domoljubja! Dajmo jih pripraviti do tega, da bodo tudi ti deležni o-nih državljanskih pravic, kakor-snih smo deležni mi Američani. Poučujte jih o političnih, socialnih in narodnogospodarskih razmerah, — potem se bodo prišteva-i ti vrednim sinovom svoje nove, ali adoptirane domovine!"
Še nehaj zelo %ažnega moramo na tem mestu omeniti onim našim rojakom, ki se za ameriško držav-janstvo nikakor nočejo brigati. Horda ste že čuli, da so pričela velika industrijska podjetja sirom domovine državljansko vprašanje svojih delavcev zadnji čas resno premišljati. V Clevelandu, hiladelphiji, v Detroitu i. .t. d. zahtevajo vsi večji tovarnarji, da mora biti vsak uslužbenec ali de-
lavec ameriški državljan. Kdor ni imel državlj. papirja je bi kratkomalo odslovljen. Temu iz gledu je sledila tudi znana in veli ka Illinois Central železniška družba. Pri njej ne dobi za kako boljše mesto noben prosilec službe če ni ameriški državljan. Vemo dalje, da je tudi drugod mno^o družb, tovarnarjev itd., ki zahte vajo od svojih delavcev tudi dokaz ameriškega državljanstva. Vsi ti gospodarji se hočejo na ta način iztrebiti brezdomovinskih in mlač nih delavnih moči, ki se ne briga jo za ono domovino, ki jim daje sedaj kruha. —
Še nekaj naj pri tem omenimo kako se je vršilo lansko leto mese ca decembra tukaj v Chicagu ne katerim našim slovenskim delav kam slamnikarske obrti. Ko so šle začetkom sezone vprašat v gotove tovarne glede dela, jim je stavi gospodar čudno vprašanje: če so ameriške državljanke, ali če se mi slijo po vojni morda vrniti nazaj v staro domovino? Vsako, ki se je izrazila, da bo odpotovala po voj ni v Evropo, je tovarnar zavrnil s pripombo, da ji ne da dela, ker ni kakor ni lepo, da bi dajal on kruh takim delavkam, kojim je stara domovina 1>ol j pri srcu/nego pa Amerika.
Mogoče bomo doživeli že čez ne kaj lett še to, t* a se bo zahtevalo tudi od strani raznih rudarskih in premogarakih družb od delavcev državljanske papirje? — Marši kdo bode prišel šele tedaj do spo znanja o vrednosti .naturalizacije Vsled tega naj skuša vsakdo čim preje mogoče vzeti prvi, ali drugi državljanski papir, — da se ne bo morda enkrat kesal radi svoje to zadevne brezbrižnosti!
Blagor krotkim!
(Spisal A. K.)
krati
Premnogo ljudi si srečo napuhom;
Veliko, vejiko sreče krati člo veku samoljubje in napuh z vnemi sorodnimi strastmi.
Zdravilo zoper to strast in nje ne rastlike je krotkost. Krotkost je sicer, kakor nam beseda pove. nasproti le jezi. Ali jeza večjidel izhaja in raste iz napuha in samo-ljubja, tako da se lahko reče: človek, ki je ponižen in pohleven, je tudi krotak. Preprosti narod tej zadevi tudi ne dela tolikanj razločka v besedah. Kadar po udarja dobro stran, reče n. pr. po nižen, pohleven, preprost, dobrosrčen, krotak itd. vse navkriž; slabo stran pa znači z besedami: sebičnost samoljubnost, samo-goltnost, prevzetnost, napuh, o-šabnost, oholost, ničemurnost, trdosrčnost itd.
Hočem se torej tudi jaz ravnati po tej navadi in ne bom razlo čeval teh raznih, po pomenu res nekoliko različnih besed, ki na pravzaprav pomenijo vse enoin isto strast; kajti naj kopljemo še tako globoko, korenika vsem, se mi zdi, je samoljubje, ki se po stari navadi v sedmerih glavnih grehih imenuje napuh. No, na besedi ni vselej toliko ležeče, da se le bolezen prav spozna in poišče zanjo pravo zdravilo. In le to želim zdaj nekoliko pojasniti.
Napuhnjen človek ni z nikomer zadovoljen; ne sam s seboj, ne z ljudmi, s katerimi mora živeti, celo Bog iz nebes mu ne ustreza. Koliko božjih naprav n. pr. v sv. katoliški cerkvi mu ni všeč, od nezmotljivega papeža v Rimu do najzadnjega kaplana v preprosti vasi; od presvetega Rešnjega Telesa v tabernaklju do kropilnika pri cerkvenih vratih, vse mora ogodrnjati; zdaj mu je sv. maša predolga, zdaj izpoved pretiha in post preoster; zdaj spet mu je pridiga prenapeta, pa ne pomisli, da se le sam prenapeto napihuje; vreme mu ni zlepa uravnano po njegovi volji; kadar je jasno, bi imel rajši oblačno; kadar je dež ali sneg, bi mu bilo ljubče vedro; zda j mu je pre-suho, zdaj prevlažno; kmalu prevroče, kmalu spet premraz; saj še takrat, kadar moli, ne ve dobro, ali prosi in časti, ali pa le svojo slavo deklamuje pred Bogom, kakor tisti farizej v templju, ki je molil: "Bog, zahvalim se ti, da nisem tak, kakor drugi ljudje" itd., kajti če mu pri molitvi zmanjka prijetnih čuvstev, ali če ni takoj uslišan, še preden izreče "amen", zapre molitveno knjigo, spravi molek, prepustivši molitev drugim.
Enako mu je bližnji povsod na poti. • V svoji ošabnoti misli, da so vsi drugi le zavoljo njega na svetu, le zato, da bi mu stregli; da bi se mu povsod umikali, koder se njemu zljubi hoditi; da bi se mu dali v roke takorekoč za orodje ki ga sme po svoji volji obračati seveda v svoje koristi; da bi mu bili naklo, na katerem naj bi koval s voj o srečo; vse naj bi moj-stroval in zaničeval, oni pa naj bi ga na vse to še hvalili, mu stregli in kadili!
In sam s seboj, kakor sem rekel, tudi ni zadovoljen; zdaj mu manjka tega, zdaj onego, zlasti pa mu časti ni nikdar dovolj.
Toda Bog že skrbi za to, da nobeno drevo ne priraste do nebes ljudje, s katerimi živi. si bodo že tudi prizadevali, da mu ne bodo izpolnjevali tega, kar prenapeto pričakuje od njih; njegove lastne osnove so že tudi tako napeto nastavljene, da se mu ne bodo posrečile! — Kaj se bode zgodilo? Gotovo se bode niže vsedel, kakor je letal; nezadovoljen bodfe vedno, torej vedno nesrečen!
Nesreča je že v napuhu samem, ker obrača vse le nase ter goji ne spametne želje, katerim je vse nasproti. Hvali in čisla sam 3ebe —* drugi molčijo! Če je slab, sam sebe izgovarja; če je dober, se ima najmanj za pol boljšega — drugi nočejo verjeti! Kadar govori, meni, da vse posluša; kadar kaj dela, je te neumne misli, da se mu vse čudi; koderkoli gre, bi rad. da bi vse gledalo njega in njegovo obleko! Njegovo oko je, kakor bi se samo v sebi ogledovalo, in njegove ustne, kakor bi se v eno-mer bralo v njih vprašanje: "Kaj pa jaz?" Seveda drugi slišijo in vidijo vse, pa mislijo si — svojo, večkrat povedo tudi svojo — kajpak da ravno nasproti! To pe boli! O, kdo bi premeril in dopovedal-njegove bolečine, ako izostane pričakovana pohvala, ali če se mu hvala zdi premajhna, ali če se kar prezira ,ali če mora mesto hvale slišati celo grajo! O j! oj! koliko jeze, sovraštva, nevoščlji-vosti, škodoželjnosti itd. Zares, huda bolezen to!
Kdor bi mislil, da je takih bolnikov malo, bi se močno motil. V vsakem stanu se nahaja ta skrivna, dnu srca prirasla bolezen — gobava prevzetnost. Še berač jo ima. O, beraška oholost ni najmanjša! "Vsak berač svojo mavho hvali," se prav po besedi lahko obrne tudi na beraški napuh, ki ga švedrasti, razcapani in zamerjeni zanikerneži nadrobno in nadebelo po svetu prodajajo ter ti niso zadovoljni s koscem kruha ali s samim novčičem, ki jim ga ponuja radodarna deiavna roka.
Doma je na kmetih in po mestih. Le oddaleč glej in nekoliko poslušaj dva kmeta, ki gresta v prodajalnico, ali v krčmo, ali v cerkev, ali pa se sicer srečata in pogovarjata; na prvi mah boš vedel, kateri ima celo zemljišče in še nekaj " prikupijenega", kateri pa še dobre polovice ne; precej boš uganil, kateri ima denar ne le doma v omarici, temveč še na posojilih, in kateri nima ne le doma nič, ampak tudi pri drugih nič — razen zdatnega dolga! Kako ti gleda, gleda veliki posestnik na manjšega, manjši na hišnika in e-ta na revnega posla, kateri je gospoda visoka, prevzetna, "šti-mana"; a kdor natančneje opazuje ljudi nižjega stanu, se bo lahko prepričal, kako so šele ti "tenki" med seboj kako večkrat zamerljivi ! kako se jim pokadi, kadar jim nihče noče kaditi!
Ponižnost.
Ako hočete torej biti srečni, bodite lepo krotki in ponižni po zgledu Jezusa, ki je prišel na svet, ne da bi mu drugi stregli, ampak da je on njim. On, nebeški Kralj; ki ga častijo in molijo kerubini in serafini, — je odložil zgornjo obleko, — se je prepasal, — vzel posodico vode, je — pokleknil pred uboge ribiče in jim je umival noge! Zato je pa tudi rekel: "Učila se od mene, jaz sem krotak in iz srca ponižen, — in boste našli mir svojim dušam." Kaj se to pravi drugega, kakor: našli boste tako — srečo?
»
Ponižnost je podlaga vsem drugim čednostim, je pa tudi podlaga, prvi pogoj prave sreče.
Ponižnost pa je dvojna, prirojena in pridobljena:
Prirojena ponižnost, je neka jubezniva naravna preprostost, za katero skoraj sam človek ne
ve, ki jo ima, katera nam res za nebesa ne pomaga kaj (ker zaslužena), a za časno srečo nam pa zelo, zelo ugaja Človek, odet z ljubeznivim plaščem te prisrčne čednosti, nekako lahko in brezskrbno živi. Svojih vse hvale vrednih lastnosti še niti ne pozna; se ne zmeni kaj zanje, — še misli ne manje, češ da je kaj boljši mimo drugih! Deklica n. pr., kite-ra ne ve, da je telesno in dušno lepa, ali katera svojo prednost smatra tako, kakor svoje zdravje, kakor reč, ki se samaobsebi razume, ter se še ne zmeni ne za telesno lišpanje, ker so ji druge višje reči bolj pri srcu; o, kako blaga je taka deklica! Toda žal, da taka dekliška pohlevnost tem bolj izginja, čim bolj se čislajo zrcala!
Taka ljubka dobrosrčnost in pohlevnost se nahaja po vseh stanovih, pri najblagovitejših ljudeh. Najtežavnejše dolžnosti ti enakomerno opravljajo z neko vdanostjo in radostjo, da se jim moramo kar čuditi. Ako jih zavoljotega hočeš pohvaliti, te bodo čudno gledali, kakor bi te hoteli vprašati: "No, kaj se to ne ume samo-obsebi?"
Prijatelj, odkrivaj se spoštljivo takim blagim srcem! Ako pa sam te zavidljive sreče še imaš po svoji naravi, vse si prizadeni, da ti jo nadomesti pridobljena ponižnost, ki ti bo še v večjo čast ter zasluž-ljiva tudi za večnost, ako se prizadevaš zanjo iz višjih nagibov.
Ponižnost si pridobiti ti menda tudi ne bo tako silno težko, ako imaš le glavo na pravem kraju in pa dobro srce v prsih. — Treba ti je le preudariti vzroke, ki naj te nagibljejo — takorekoč silijo k ponižnosti. Premisli najprej, kako abotno je napihovati se zavoljo reči, ki si jih sam nisi dal, ampak jih imaš le po neskončni milosti božji. Nikar torej ne pripisuj sam sebi dobrih uspehov, za katere se imaš zahvaliti srečnim okoliščinam, dobrovoljnemu priporočilu, lepemu vremenu, dobrim ljudem itd.
Če imaš tudi mnoge spretnosti in lepe lastnosti, nikar ne pozabi, koliko je zraven slabosti in pomanjkljivosti. O, če primerjaš to, česar nimaš, pa bi pravzaprav moral imeti, s tem, kar imaš. ti ne bo več mar se bahati, ampak sramovati se boš moral, da si še tako malovreden ud Človeške družbe, tako daleč še za onimi, ki so nekdaj res velike reči izvrševali v prid človeštvu in so si zaslužili toliko slavo, ki jo zdaj uživajo v nebesih. Močno te bo utrdilo v ponižnosti, ako pridno prebiraš življenje v resnici izvrstnih ljudi, zlasti življenje svetnikov, in če se pogostokrat oziraš na čednosti blagih vrstnikov, pa na svoje napake in slabosti.
Sploh, če imaš prav dobro srce, pač ne boš mogel gledati, da bi bili drugi zraven tebe ali celo po tebi poniževani in v kot pritiskanj; rajši boš sam trpel, kakor bi videl druge trpeti. O, ko bi ti hotel postati tako nežno olikan, tako popoln, da bi razumel, čutil in izpolnjeval velikega apostola veliko besedo: "Veselite se z veselimi in žalujte z žalostnimi!" Ko bi si pač lotel pridobiti tako blago in dobro srce, da bi ti bila bližnjega usoda enako mar kakor tvoja lastna ; da bi se ti to, kar vidiš pri drugih lepega in hvalnega, zdelo tako lepo in dobro, kakor bi videl sam na sebi. In verjemi mi, da tako dobrohotno, ponižno in nesebično srce ti bo donašalo dosti miru in sreče: Blagor krotkim!
Izgubljenih dobrih prijateljev ne morete iskati tudi ne v največjem listu.
e e e
Ljubezen -so sanje; — poroka je pa ura budilka.
e e •
Človek z najbol> sladkimi besedami ima lahko najslabše nakane v svojem srcu.
e e e
Da bodeš imel še več prijateljev med moškimi, pokaži jim, kako se iz lahka dela denar; med žen-stvom si boš pa naklonil dosti prijateljic, ako jim razložiš, kako da
naj ravnajo, da bodo še bolj lepe. e e e
Živi tako, da ne bode morda samo kaka zavarovalninska družba za tabo žalovala kadar umreš.
e e e
Advokat tudi še ni vseveden in najbolj učen, dasiravno si predstavlja, da ga njegove stranke za vsevednega smatrajo.
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. inkorporirana v Jo-lieta, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI UBADTJOLEET, ILL. Telefon 1048
• *	"	v
Od ustanovitve do 31. decembra 1915. skupna izplačana podpora
$1422.576.4$.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 WT 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis Pooblaščenec: Martin Muhič* box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, .111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorioh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Uradni izkazi izgub.
Januarja 1916 padli vojaki 17. pešpolka: Josip Hotko, Sromlje, Brežice, rojen 1894; Marij Bažza-nella, Trident, rojen 1897; podd. Antoi. Jerovšek, Št. Rupert, Kranjsko, r. 1896; Ivan Borštnik, občina Grosuplje. Poročnik v r. Adolf Schipek, Celovec r. 1893; Janez Ahčin, Račna, okr. glav. ljubljan. okol., r. 1892;'Anton U-dovč, Škocijan, Krško, r. 1886; Anton Justin, Ihan, Kamnik, r. 1878; Jernej Novak, Trojane, r. 1883; Martin Oblak, Trata, rojen 1878. Infr Mihelčič Mih., Št. Jurij, mrtev; inf. Šifrer Jakob, Lo-prik, mrtev.	»
Padli vojaki 27. domobr. pešpolka: 3ovcon Evgen, Gorica, Dežman Valentin, Lancovo, Radovljica, Dolenc Anton, Polhov Gradec, Galovič Adalbert, Vič, Golob Jožef, Mirna, Grčič Rudolf, Bolna pri Pazinu, Judnič Anton, Črešnjevec pri Črnomlju, Kerkoč Ciril, Sv. Kiiž pri Gorici, Kešnar Aleksander, Cerklje pri Kranju, Klobučar Ivan, Šmihel, Stopiče, Kontus Anton, Letaj pri Pazinu, Plevelj Ivan, Klanec pri Kamniku, Spagnut Evgen, Trst Strm-ljan Anton, Vače pri Litiji, Tau-čar Ivan, Selca na Gor., Trojer Ludovik, Renče pri Gorici, Vehar Ignac, Žiri, Veselič Jožef, Adleši-či pri Črnomlju. Založnik Franc, Polhov Gradce, Žnidaršič Franc, Podgora pri Kočevju.
Izgube 20. lovskega bataljona.
Ujeti: Kadet Malek Kar^l Anton (tudi ranjen); lovec Ancel Anton, Janevževci, Štaj.; tit. patr. vodja Bratuška Vinko, Rogatec; lovec Bukovšek Matija, Kalobje; lovec Dobovičnik Anton, Celje; lovec Gatolin Karel, Ptuj; lovec Geršak Alojzij, Ptuj, Št. Peter; lovec Klobasa Anton, Brežice; lovec Kmetec Anton, Šikole; lovec Kolar Mihael, Buče; lovec Kova-čič Josip, Merčno selo; lovec Kramar Josip, Št. Peter; lovec Lah Anton; četov. Lichtenegger Ivan, Celje; lovec Martnak Štefan, St. Jurij; lovec Ocvirk Franc, Št. Peter; lovec Penič Josip, Ptuj; lovec Plevnik Ivan, Zdole; lovec Pres-ker Rudolf, Zakot; lovec Pristov-sek Vinko, Celje; lovec Ribič Fr., Žalec; lovec Robek Franc, Št. Peter; lovec Sajko Anton, Št. Jurij; lovec Šiler Ivan, Ptuj; rez. Soline Jernej, Celje; rez. Srnec Josip, Ljutomer; lovec Vider Ivan, Sv. Pavel; lovec Vidmajer Albert, Zabukovje; lovec Zavrl Franc, Celje; lovec Žakšek Anton, Brežice.
Izgube 87. pešpolka.
Mrtvi: Inf. Abram Martin, Brezje ; poddesetnik Abstint Ivan, Brežice; inf. Iv. Berkanc, Ptuj; inf. Berkovič Vinko, Bizeljsko; inf Blaznik Josip, Braslovče; inf. Feliks Čaks, Šmarje; inf. Čauš Alojzij, Št. Jurij; inf. Čeh Fr., Ptuj; inf. Čuber Anton, Blanca; inf Deutschmann Ignacij, Slovenji-gradec; inf. Dolar Karel, Celje; inf. Dvoršak Ivan, Ljutomer; inf. Ermenc Ivan, Bočna; inf. Fajfar Josip, Ptuj; inf. Farkaš Ivan, Ljutomer; desetnik Fekonja Matija, Ljutomer; inf. Feries Josip, Šmarje; inf. Frajle Ernest, Trbovlje; inf. Fras Ivan, Ljutomer; inf. Furlan Franc, Mihalovec; inf. Furst Alojzij, Ljutomer; inf. Ger šak Mihael, Brežice; inf. Girgel Gregor, Slovenj i gradeč; poddesetnik Grabner Jakob, Braslovče; inf. Gradišnik Ivan, Ptuj; inf. Gričnik Ivan, Konjice; inf. Gru-šovnik Ignacij, Celje; inf. Hammer Franc, Ljutomer; inf. Hamer-šek Valentin, Ptuj; inf. Holešek Jakob, Celje; inf. Horvat Matija, Polešnak; inf. Hribernik Anton, Št. Ilj; inf. Ivnig Ivan, Zabukovje; Jagodic Martin, Ptuj; inf. Jakše Karel, Celje; inf. Javornik Franc, Slovenjigradec; inf. Junš Martin, Ptuj; inf. Hogl Miroslav, Gradec; inf. Kokot Jakob, Ptuj; inf. Kos Peter, Konjice; tit. desetnik Koser Franc, Kapela; desetnik Kosec Ivan; poddesetnik Ko-šenina Franc, Celje; inf. Kosi Fr., Ptuj ; poddesetnik Kosi Josip, Ljutomer; inf. Košir Vinko, Konjice; inf. Kozelnik Rudolf, Slovenjigradec; inf. Kozinc Ivan, Brežice; inf. Kraljič Alojzij, Ptuj; inf. Kranjc Konrad, Ptuj; inf. Krese Ivan, Celje; inf. Krhlanko Ivan, Celje; inf. Križaj Anton, Slovenjigradec; inf. Kropej Jakob, Sv. Kunigunda; inf. Krošelj Alojzij, Ptuj; inf. Kukovic Ivan, Št. Jurij; inf. Kukovičič Ivan, Videm; desetnik Kump Leopold, Celje; inf. Kunšek Josip, Blanca; inf. Lečnik Josip, Teharj«; rez. Leg-nar, Slovenjigradec; inf. Legvart Karel, Teh Ar ji; inf. Lovrec Josip, Ptuj; inf. Lupše Franc, Celje; inf. Macun Jurij, Ptuj; desetnik Ma-jerič Ignacij, Ptuj; inf. Mazej I-van, Slovenjigradec; inf. Metul Franc, Luče; inf. Mikolič Mihael, Brežice; inf. Mlakar Karel, Sv. Kunigunda; inf. Mostar Ivan, Slovenjigradec; inf. Marko Franc, Ptuj; inf. Murkovič Franc, Vel. Nedelja; inf. Mušel Ivan, Celje; inf. Napast Anton, Cirkovci; inf. Nežmah Franc, Ptuj; tit. narednik Novak Anton, Ljutomer; desetnik Ozek Franc, Celje; inf. O-
inf. Plahuta Karel, Št. J^; pod-	stotnik ^ nj0	£tal na strani, vojaški vojaški za
desetnik Ploj Franc, Ljutomer;|/t_	? ^ ^r^Ulužni križec z vojno dekoracijo;
inf.'Poglšek Fr., Celje; inf. Pojer U*2 ^^^^
Peter, Judenburg; inf. Požarnik	ie Offiziere. )	nik Friderik Živnv dalje rezerv
Mihael, Slovenjigradec; inf. Prah V boju p„ Zukowu drži .tot-L poročnika Ivan SchwarzTn
Franc, Ponikva; inf. Prislan Mar- mk Ferdinand Gobanz 27. domo-	Avgust Kurz S cn L lamtta ™
tin, Celje; inf. Radi Jernej; Breži-branske.apolka Ljubljana s svo-	tra"^^
ce; inf. Rakovnik Jurij, Paka; inf. Jim oddelkom strojnih pušk zase-	ca. Cela vrsta
Ramšak Franc, Paka; inf. Reber- deno važno višino, ki jo Rusi, ki	jakov je pre oolr Ivan RroJ.oo. inf RllRflik A-I SO odkrili postoianke strni ni h
podčastnikov in vo
šek Ivan, Brežice; inf. Rusnik A-|so odkrili postojanke strojnih I tinje	hrab,ostne K%e
lojzij, Konjice; inf. Sabernik Fr., pušk, s šrapneli in granatami stra- Q '
Slovenjigradec; inf. Safošnik A- šno obstreljujejo. V tej toči kro-	Kisvarday-ju, ki je za
lojzij, Ptuj; inf. Sajko Vinko; inf. gel postane ena strojna puška za	neil8!ra8e»°st enkrat bil
Schmissl Mihael; inf. Šu-an Al., drugo nerabna, en mož za drugim f1™1" ?.* Je' po hudi r Ptuj; inf. Sevšek Franc, Celje; P«de kot žrtev njegove heroičneo^pavši, xopet vrail na inf. Skok Ivan, Ptuj; inf. Šlahtič dolžnosti, stotnik Gobanz pa vz-Štefan, Maribor; inf. Slatinšek traja na izgubljeni točki, dokler Marko, Celje; inf. Šmid Franc, tudi zadnja strojna puška ne od-Ptuj; inf. Sotošek Ivan, Brežice; Pove službe. Potem se šele umak-inf. Spindler Ciril, Ljutomer; inf. ko nadaljnje vztrajanje nima Sporin Franc, Celje; inf. Stalekar večfpomena.
Anton, Slovenjigradec; inf. Ster- Nič manj pogumno in odločno I8- decembra 1914 zvečer. Domo-gar Ivan, Brežice; inf. Tadina An- se ni obnašal druig dan. Ke vs- branski pešpolk štev. 26. je kora-ton, Ptuj; desetnik Ternik Heli- led izgube svojih strojnih pušk ni kal v
smeri proti Žmigrod - Jas-
odor, Slovenjigradec; inf. Trop imel več svojega pravega posla,|iu» tam v gozdu pa se je ustavil Jurij, Ptuj; inf. Ulaga Blaž, Ce- je zbral nič manj kot 700 mož raz lje; četovodja Urlep Ivan, Celje; nih oddelkov, ki so v teku boja o četovodja Urnaut Roman, Slove- stali brez vodstva, napravil po-njigradec; inf. Vodenik Franc; sebno četo iz njih ter je branil s inf. Vogrinec Andrej, Ptuj; inf. to nemalo močjo iz lastnega nagi-1 količki ter držali šotore in strehe. Voh Franc, Šoštanj; inf. Vovk ba veliko ogroženo trensko kolo-operacijskih mizah je oprav Franc, Brežice; desetnik Vrečko no pri Bobrki več ki 24 ur, nakar ^ šef-zdravnik in njegovi zdra Franc, Celje; inf. Vres Jurij, Ptuj; je svoje ljudti zopet peljal nazaj I niki-pomoČniki svoje težko delo inf. Vajda Ivan, Ptuj; inf. Založ- k njih oddelkom.	vojni kurat je hodil od nosilnice
nik Alojzij, Konjice; četovodja Kaj piše v svoji knjigi "Unserenosilnice in govoril ohrabrujo-Zinko Franc, Dobrova; inf. Zupan Soldaten" general Wojnovich o K** spodbujajoče, tolažilne besede Franc; inf. Zupan Mihael, Celje.)posameznih vojakih 27. domobran
fckega polka, o tem je "Slovenec" pred kratkim poročal.
ie rani
____ na
fronto, je podelil Njeg. Veličanstvo za to novo izkazano junaštvo red železne krone tretje vrste.
Štirje proti tride*etim.
Bilo je vzhodno od Kurima, dne
telefonski oddelek polkov in sani tetno moštvo je postavilo tam mogočno obvezovališče. Globoko v trdo zamrznjeni zemlji so tičali
Slike iz vojne.
JUNAŠKI
SLOVENSKI NINCI.
PLA-
vojakom, ki so v bolečinah ondi ležali. Nad celini šotoriščem pa je plapolala zastava ter se gibala svetilka z rdečim križem na belem Junaški štajerski Slovenci. I polju, naznanjajoč prijatelju Kolikokrat od počet, vojske so se sovražniku: tu se rane celijo in s posebnim priznanjem in spošto- sekajo. Tudi ruska patrulja, Domobranski pešpolk štev. 271 vanjem omenjali spodještajerski močna 30 mož, ki se je priplazila je eden elitnih polkov cele arma- genski polki v uradnih poroči- do sotonšča, je dobro videla zna-de. Niso samo Kranjci, ki služijo h\.Posebno 87. pešpolk se je v m en je Rdečega kriza"; to je pa njeni, Po velikem delu so tudi GMciji 111 ™ italijanski meji bo- m oviralo, da ne bi sto korakov goriški Slovenci, posebno Tolmin- H z občudovanja vrednim junašt- pred prostorom ne namerila pušk
vom. Pred kratkim je bil pohva- in začela streljati: In se preden 1 jen pešpolk štev. 47, v katerem se je Prv« zmeda na obvezališču u-je polovica Slovencev ter opeto- maknila jasnemir spoznanju polo vano tudi slovenski 26. domobran- žaja, je stala cela tolpa, rjoveč ski polk. Slovenski Štajerci s svo-1 Udajte se!" deset korakov pred poroči\aN*ra junaštvom širijo čast sloven-1 nezavarovanim obvezovališčem ter omenja- skeK* »mena povsod. O 87. pešpol- se pripravljala, da položi roko na
io posebno iz krvavih karpatekih N	P™ P^ebno mnogo pi- gotovi plen V tem trenutku plane
'salo « priliki bojev v Karpatih.	0(1 pijonirskega oddelka narednik
87. in 17. pešpolk sta prava želez-	Alojzij Popelar — njegova veli-
na polka v tretjem zboru poleg 27.	ka srebrna svetinja se leskeče
in 26. domobranskega. Prilika bo	svitu svetilke — naravnost proti
še, o tem vrlem polku obširneje	sovražni četi: "Pijonirji k me-pisati pozneje. Za danes navaja-11"'" preko tabora in z enim sko
ci, ki so pripomogli, da je ta lepi planinski polk dosegel toliktf pri-1 znanj od predstojnikov, vzbudil toliko občudovanja pri prijateljih in toliko strahu pri sovražnikih-
Uradna poročila in nemških poročevalcev ga omenja-
zimskih bojev z izrednim priznanjem.
Podpolkovnik slovenskih planin cev hvali naše junake.
Podpolkovnik 27. domobr. peš-
polka Brueckner, ki je dospel kon-1 mo o ostalih spodnještajerskih eem septembra ranjen v Ljublja- polkih naslednje častne zglede iz no, je 29. septembra 1914. dejal|Wojnovicheve knjige! dež. glavarju kranjskemu o junaštvu naših planincev: "Občudovanja so vredni kot vojaki ti judje. V dežju sovražnih šrapne-ov so vršili povelja hladnokrvno
kom so bili poleg njega četovodja Ivan Weiss, Alojzij Lah ter pešec Kardma,r. In še preden so presenečeni Rusi vedeli, kaj se ž njimi godi, so že prvi padali na zamrznjeno gozdno zemljo- Nebra njeno obvezovališče se je branilo. Sicer le s štirimi puškami, a te so bile v rokah, ki se ne znajo tresti. In oko strelca je merilo, kakor je bilo srce strelčevo: tako mirno,
je dobil za ta čin še zlato svetinjo ter postal štabni narednik.
Trdna volja štajerskega slovenskega brambovca.
(Iz Wojnovicheve knjige "Unse-re Soldaten.")
Smrtno utrujen se je vrnil I-van Pučniki, poddesetnik 26. do
Napad je najboljša bramba
(Iz Wojnovicheve knjige "Unse-re Offiziere.") V noči na 4. decembra so stale in točno kakor na vežbališču. Njih I pri Karini štiri stotnije 26. domo-zadržanje je bilo sijajno in veli- branskega pešpolka na predstraži. častno.	Tu dobi poveljnik te skupine, stot-
^ . „	'	.,	nik Ivan Kisvarday, od svojih pa-1 Počasi, gotovo! Ob eneržiji štirih
Drugi polkovni poveljnik o naših L, j porodilo> da koraUajo proti vrlih mož se je zdrobila premoč planincin.	Korini najmanj dvakrat tako mo- sovražnika. Več ur so držali na-
Vedno enako junaško so se dr- pne SOVražne sile. Na pomoč iz za- rednik Popelar in njegovi trije to-žali naši domobranci tudi pozneje j ležečih taborišč sedaj ponoči I variši nasprotnike v šahu. Šoto-vseh bojih. Priča tega je pri- nj bilo misliti. Toda tudi postojan- risee, sanitejci, telefonska posta-znalno pismo, ki je je poslal dne 12 ke prednje straže ni smel pustiti, i** polkovni zdravnik dr. Plasch-avgusta 1915 tedanji polkovni Tu ie hitro ravnanje moglo prive- ke, nadzdravnik dr. Osterlin, voj-poveljnik podpolkovnik Kutsche- L^j ^q ciija stotnik Kisvarday se m kurat I. Kociper so medtem ušli ra kranjskemu deželnemu glavar- [ odloči napasti bližajočo se kolono ujetništvu. Narednik Popelar pa s..**	r». - -f y (ja sovražnika prehiti. Po-
polnoma mirno, brez izgube časa da telefonična povelja poveljnikom pododdelkov.
Popolnoma tiho odrinejo vse štiri stotnije istočasno v široki črti iz svojih postojank . . . naenkrat počijo streli, streljanje po-branskemu regimentu štev 27, ki 8taja vedno hujše. Popolnoma pre- ruuillKA>	_ _
sem ga vodil ze v zimskih karpat- senečeni sovražnik,ki je mislil, da I mobranskega polka, zvečer s pa ^Kih oojin.	u0 naše čete v varnih skrivališčih, Itrulje Njeg0ve noge so otekle od
Po lepem uspehu, ki ga je re- je bil napaden od spredaj in od Iiepre8tane hoje p0 goščavi, celi giment zopet izvojeval 9. t. m. me obeh strani. Kratek metež in že dan ni -m€j j0^en od žene, Vašemu preblagorodju po- drve Rusi v paničnem begu, pu- Ljaja v ustiht roko vedno na pete-ročati o domačem domobranskem Utivši na mestu številne ujetnike, Linu pugke> piazeč se od skrivali-P°lku-	mrtve in ranjene.	šča do skrivališča. Sedaj se vese-
Ta dan smo v napadu, ki ga je Zjutraj začne sovražnik iznova \{ menaže in spanja. Tu zasliši, da gospod divizijonar v svojem dnev- prodirati, topot s štirikratno pre- kličejo, kdo se hoče prostovoljno nem povelju kot "sehneidig" po- močjo. Ojunačen s ponoči pribo-1 javiti, spraviti svežo slamo v spre ebno pohvalno priznal, sovražni- rjenim uspehom si drzne stotnik dnj0 rojno črto. Tam leže naši vr ga vrgli nazaj ter skoro brez vsa- Kisvarday kljubovati tudi tej \[ pegci na goli, mokri zemlji ter ih naših izgub ujeli 6 sovražnih mnogo večji premoči. Drugič gre- koprneče čakajo na mehko, top-(•astnikov in 580 moz ir»	do deželni brambovci k napadu in \0 ležišče. Naenkrat mine podde-
strojno puško poleg drugega ma- tudi to pot je sreča pogumnim mi- setnika Pucnikla vsa utrujenost, terijala.	ia. Rusi, vsled brezprimerne hrab- ktopi naprej in prosi, če sme on
Sinovi lepe kranjske dežele so i osti teh štirih stotnij prevarani 1 spraviti slamo naprej- Celo noč vnovič kakor že neštetokrat, o- o pravi moči naše skupine ter še dela, prodre z vozom tako daleč, pravičili svoj glas junaške hrab- pod vtisom nočnega poraza, se ju- da ga osvetljuje sovražni žaromet, rosti in neomajljive vztrajnosti; rišu naših vojakov tudi sedaj ne sovražni streli začno takoj pada-v plemeniti tekmi s sinovi drugih morejo upirati- Vkljub premoči se ti proti njemu. Šele v zgodnjem dežela naše drage velike domovi- umaknejo.	I jutru se vrne po 24 urnem najtež-
ne, sledijo vselej navdušeno slav- Ko je armadni poveljnik izve- jem naporu zopet k polku, kjer nemu praporu našega vroče ljub- del za ta krasni vojaški čin 26. najde končno vrlo zasluženi odpo-Ijenega, najmilostnejega vladarja deželnih brambovcev, je brzojav- čitek. Srebrna svetinja drugega m vojnega gospoda.	no dal ukaz, častnike in moštvo, razreda je plačilo za njegovo po-
Z mirnim zaupanjem in prepri-lki so se pri tem sijajnem činu od-' žrtvovalnost.
ju dr. Šušteršiču. Pismo se glasi Vojnopoštni urad štev. 48, 12- 8 915.
Vaše preblagorodjfe! Visokoeastiti gospod deželni glavar!
En mesec imam zopet čast, da poveljujem ljubljanskemu domo
Junak "Rdečega križa."
(Iz Wojnovicheve knjige "Unse-re Soldaten.")
Izpostavljeni isti nevarnosti ko vojnik in brez orožja in brambe proti smrtni nevarnosti, opravljajo sanitetni vojaki neutrudno svoje težke, svete dolžnosti. Izmed neštevilnih slučajev tihega junaštva, ki se dogaja dan na dan, naj kratko omenimo za vzgled delovanje četovodje (sanitetnega podčastnika) Antona Sollar (Šo-. Ur) 47. pešpolka. V najhujšem o-gnju sovražne pehote in artileri-je je nosil težko ranjene iz bojne črte, spravljal jih na varno in jim podajal prvo pomoč. Nekega dne je vlekel dva od granatinih drobcev težko ranjena vojaka iz roj-ne črte, ko je za ta transport določeni nosilec v dežju krogel padel. Toda ruski ogenj onega dne je bil strašen. Komaj so dospeli do obvezovališča, že je tudi tam granata za granato udarjala. Naenkrat razbije ena hišo, ki so v njej ležali ranjenci, ter povzročil ogenj, dim in strupene pline. Toda vrli sanitejec prestrašenih ranjencev ni zapustil. Z naporom vseh svojih sil se je lotil v lastni telesni nevarnosti reševati težko ranjene. Brez ozira na smrtno nevarnost je ponovno vdrl v ogroženo hišo ter je spravil svoje varovance nazaj, do gozdnega roba, kjer so končno bili varni pred mo-rilnim ognjem. Tudi izven boja je ostal zvest strežnik, s celo vnemo in ne meneč se za lastno življenja je stregel na koleri obolelim.
Četovodja Sollar je prejel srebrno svetinjo prvega razredda.
Gredo aa vojsko fanlfe ...
Gredo na vojsko fantje za čast in dom in rod, in srca so jim težka, težak je z doma pot . . .
Razgrinja se nad njimi prejasni svod neba, in solnČni žar se vroči mladeničem smehlja.
Oblak pa črn iz dalje že plava nad nebo, ki bo točilo solze na žalostno zemljo . . .
E. Gangl.
Iz bofa.
Hej, to je bitka vam besnela, grmenje hrulo je topov, Ta bitka je očini vzela, junaških sto in sto sinov . . .
Vojak visokorasel, zoren ima na prsih križec zlat. Prejel ga je za trud naporen, ker hraber bil je vsakikrat.
Vesel hiti zdaj h koči mali, pritisnit mater na srce. —
- Da včeraj so jo pokopali, od svojcev tužno vest izve.
Vojanov.
Na blejskem jezero.
(Iz 'Dom in Sveta' št. 18 1. 1899), Vzkipi, vzkipi, močni val, stopi drzno čez obal, moč pokaži maščevalca n --
za pravice zatiralca.	~
Da še pomniš, dobro znam, kadar je Slovenec sam po obrežju ribič hodil, po vodovju tvojem brodil.
Dober oče si mu bil, s plenom rib si ga redil; travnike si mu namakal, ko je v suši k tebi plakal.
Oh ! okrog poglej sedaj: mar spoznaš še rojstni kraj T. Skoraj vsi sinovi vrli so nekdanji ti pomrli.
Kar je bila tvoja last, tujca zdaj drži oblast; tvoje ribe sam pobira, glada zadnji sin umira.
Kjer 60 bila prej polja, tujec igre zdaj igra; kjer so bila njih selišča, tujec dela šetališča.
Nisi zabil še sinov, še spominjaš se domov, tvoja skrb še ni minila, ni minila tvoja sila.
Vzkipi, vzkipi, močni val, stopi drzno čez obal, sina zadnjega obrani, dom pred tujci mu ohrani.
J. Z.
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Anrmrilri
OSMO POGLAVJE. Pirčevo daljno milijonsko delovanje v L'Arbre Croche in okolici; Pire dobi pomočnika Ignacija Kraka.
Tudi naslednje leto se g. Pir-cu Se ni izpolnila njegova goreča želja, da bi šel v svoje misijonske postaje med Očipwe-Indijance. Doletelo pa ga je drugo veselje. Na Baragova in njegova vabila je zapustil zopet drug vnet rojak svojo domovino ter šel med Indi-jane pridigat luč sv. vere. Ta rojak je bil Ignacij Mrak, rojen v Poljanah dne 16. oktobra L 1810. Že L 1859. ga je preč. škof Baraga postavil za svojega generalvi-karja v južnem kraju svoje škofije na polotoku med Michigan-skim in Huronskim jezerom. Po Baragovi smrti je bil izvoljen za naslednika ter v škofa posvečen od g. nadškofa Purcella v Cincin-natiju, Ohio, dne 7. februarja leta 1869. — Ko se je pa zavoljo starosti visokočastiti gosp. Ig. Mrak odpovedal nekaj let pozneje ško-fijstvu, nastopil je kot tretji škof v Marquette, Mich., zopet naš rojak, Belokranjec visokočastiti g. John Vrtin to težavno službo. Pač sme biti Slovenija ponosna, da i-ma takih sinov!
Visokočast. g. Ig. Mrak je prišel koncem mes. oktobra 1. 1845. h g. misijonarju Pireu za pomočni ka. Slušajmo zopet g. Pirca sa mega, ki nam opisuje kaj mikav no njegovo misijonsko delovanje v tem letu tako-le
"Ko sem pretečeno zimo," piše Leopoldinski družbi 5. novembra 1845.1., "priredil svoj "Veliki ka tekizem" za tisk in so opravili verniki v treh večjih vaseh: L'Ar bre Croche, La Croix in Middle townu velikonočno spqved, odpra vil sem se na svoja misijonska od iskovanja — več nego 1300 milj hoda. Obiskal sem vse misijonske postaje, kakor tudi Šmarijo. Ker sem imel nad 2000 katoliških Indijancev oskrbovati, nisem zamo-gel porabiti mnogo časa za spre-obraČanje divjakov. Krstil sen jih to leto le 82.
Mnogo divjakov Otawskega ro du je po žganju tako spridenih, da je bilo čestotkrat zaman moje pri govarjanje, naj sprejmo sv. vero. Vendar pa sem bil — ni dolgo od te dobe — priča neskončnega u-siniljenja božjega. Imel sem dušno veselje, da je sprejelo neko se-lo divjakov z 10 družinami z Aka-thingu 12 milj od tod, sv. vero. Dosihdob so vedno ostali trdovrat-vkljub vsemu mojemu prigo-
truda in časa mi je prizadelo njegovo spreobrnjenje, ker ga je odvračala njegova zlobna žena od sv. .	.vere. Vse sem poskusil — pa za-
svoje Lidijance nestalnega Življe-Ltonj! Slednjič ga priporočim
nja. Bivali so v slabih šotorih; vernim v gorečo molitev, sam mu tudi jih je mnogo po zimi zbolelo pa z živimi besedami opišem nebe ter umrlo brez duhovne pomoči. sa in pekel. Ker je sedaj na pra Sedaj pa se zbirajo po vaseh in gu večnosti, naj si izvoli sam, ali si stavijo vedno nove hiše. Da bi hoče slediti svojemu prvemu pri imela naselbina trdno podlago, jatelju ter v nebesa priti, ali pa kupili so z* lansko leto na moje beliti osodo nesrečnega Kimiwana posredovanje 2000 oralov zemlje ^ z njim vred objokovati čas mi od vlade. Tudi so sami obdelali logti. Po tel| besedah je božja mi-velrko zemlje ter jo spremenili v y ganila njeg0vo srce, da mi s rodovitno polje. Pretečeno polet- solzami v očeh podi tresočo roko, je 80^ postavil: moji Indijanci s rekoč: "Moj oče, sedaj spoznam pomočjo dveh tesarjev jako po- SV0j0 krivico. Popolnoma se izro-trebno lesoreznico (žago), spomla- gim Velikemu Duhu in tvojemu di pa mislijo narediti tudi mlin. vodstvu. Moli za me, da mi od-Sam pa menim ustanoviti sirotiš- pusti yeliki Duh moje grehe in mi
njico, da preskrbim sirotam in rev-	da 8VOj0 milost, da pridem v nc-
mm otrokom dobre vzgoje. Odra-	besa. Potem mi izroči polno vre-
sla mladina pa se uči raznih roko-	g0 maiikov, da jih sežgem. Sela
delstev in obrtmjskih vednostij.	pa je poslal v 8V0j0 domovino, da
V malo letih, upam, bodo biva-	p08eka slednje malikom posvečeno
li vsi Indijanci moje misijonske	drev0 m je sežg6> potem gem ga
postaje v treh lepih vaseh ter se	krgtil in pripravil za 8mrt.
živeli ob poljedelstvu, živinoreji,	Ta zgled sem naVedel v dokaz,
obrtniji, pridelovanju sladkorja in	kako težko je 8preobrniti trdo-
nbstvu pod vodstvom svojih du-	vratnega grešnika, ki se dolgo u-
hovmkov. Njih blagostanje bode	stavlja milosti božji> in koliko mo£
gotovo dobro uplivalo na druge ima moiitev vernih kristjanov, divjake tega rodu; tudi bode via- Kako potrebna je torej ta duhov-da z njimi vedno bolj zadovolj-|na pomog nam nezmožnim misijo-
na.
V listu, ki ga je ob jednem pisal dunajskemu knezoškofu, zahvali I se za poslano podporo 100 gold. Svoto bode porabil za tiskovne
narjem!"
Pretečeno poletje sem, kakor vsako leto, več nego 1000 milj hoda storil po svojih misijonskih postajah," piše 28. decembra 1846.
ni
varjanju, ker niso hoteli dati slovo pijančevanju. Neka nesreča pa je odprla oči tem revežem, da so sprevideli slabe nasledke pijančevanja. Ob slovesnosti, ki so jo obhajali malikom na čast, umoril je pijan Indijan svojega soseda. Po tem dogodku so sklenili vsi, da hočejo dati slovo pijančevanju ter sprejeti sv. krst. Glavar sam mi je^ prišel naznanit ta sklep ter me prosil aa sv. krst. Obdržal sem ga dotlej pri sebi, da sem ga do bro podučil v sv. veri in krstil." — O, naj bi v naši lepi domovini posnemali te divjake zlasti mladeniči, da bi se varovali pijanče vanja in vse razuzdanosti, pa se utrjevali v dobrem po svetih zakramentih ! Koliko umorov in pobijanja bi bilo manj! Koliko žalosti bi marsikdo prihranil sebi in drugim!)
Poslal sem jim dobro podučene ga Indijanca, ki jih bode učil krščanskega nauka. V kratkem pa bodem šel sam tja, podučil jih temeljito in vse krstil.
Jeseni sem srečno prestal nevarno prsno bolezen in večkrat smrtno nevarnost na jezeru. Sedaj sem pa prav zdrav in zadovoljen med svojimi rudekožci. Do sedaj mi je sla čestokrat trda, ker sam nisem zamogel zadostiti vsem potrebam svojih obširnih misijonov. Sedaj pa me je razveselila božja previdnost z vrlim sodelovalcem, mojim rojakom Ig. Mrakom. Prišel je k meni pretečeni teden za pomočnika. Že na praznik vseh svetnikov je iz mojih spisov prav dobro pridigoval v indijanskem jeziku, kterega se prav marljivo uči. Ko bi jaz imel še nekaj tako nadepolnih, pomagalcev, oj, koliko bi se storilo za sv. vero in zve-ličanje divjakov! *
Nekaj let že si prizadevam z vso moejo, da bi popolnoma odvadil
stroške "Križevega pota" v indi- leta Dunajskemu knezoškofu.
janskem jeziku. Na zimo pa na-	«Neki dogodek pa me sili, da se
. . v	bodem moral tudi v ostri zimi potem jeziku. ^Tudi ta knjiga je ja-	datj na pot
ko potrebna. Šolo obiskujočih o-	Pred tremi tedni so se namreg
trok ima nad 200, več nego 1000	pokazale hude naiezljive koze med
kristjanov v njegovih misijonskih	Indijanci v Cheboiganu, Mich. Za-postajah zna brati. Do sedaj so| voljo te bolezni je veHk gtrah med
pa le tri knjige g. Barage v tem jeziku. — To leto so Indijanci v njegovem misijonu bolj bolehali, nego kdaj poprej. Vsi otroci in mnogo odraščenih je jmelo osep nice; veliko jih je tudi umrlo. Bilo je med Indijanci veliko tuge
zavoljo tega; kajti neizrečeno lju-1 bofezen ima velVkThujšo bijo svoje otroke. Čestokrat žalujejo več let po njih. Marsikatera mati tudi umre od žalosti. Če tudi so Indijanci divjaki in vajeni vseh nezgod, vendar so njih čuti: posluh, okus, vid in dušna čutila za dve sto odstotkov boljši, nego belih; le meseni čut do pohlepno sti je videti slabeji. Mladenči in
Indijanci. Koze so namreč najhujša kuga za Indijance, veliko nevarnejša nego belim. Kakor pripovedujejo, izmrle so cele ob: čine, da, tudi rodovi rudečekož-cev na kozah. Izmed sto bolnikov ozdravi komaj jeden ali dva. Ta
moč na
telo Indijancev nego na telo belo-kozcev, kakor sem se prepriča sam. Ti reveži si pa v tej bolezni ne veilo pomagati niti svetovati Izmed devet bolnikov sta v ome njenem kraju ozdravela le dva Sedem jih je umrlo četrti dan. Vsem drugim Indijancem v vaseh Cheboiganu, L'Arbre Croche, La
ti svoje pijančevanje ter se z ro-	NA PRODAJ JE DOBROIDOČA kama ob glavo tepsti. Gospod GOSTILNA
Pire je porabil to priliko ter mu z	v sredini slovenske naselbine
živimi besedami opisal nasledke	Jolietu, I1L Ta gostilna je oddalje-
pijanosti in neumnost malikoval-	na samo en blok od slovenske
stva in blažilne nasledke krščan-	cerkve in je že več let na dobrem stva. In res, divjak poda misijo-1 glasu ali zelo poznana.
device ostanejo navadno nedolžni Croix in MiddietoWnu
in čisti do zakona.
sem sam
stavil koze, ker je bil zdravnik v
Svojemu zvestemu prijatelju in Mackinawu bolan. Drugega pa v podporniku F. Šmidu v Šiški se tem viharnem zimskem času ni bi-
zahvaljuje v listu (dne 16. novem-1 bra 1845. leta) za poslana kmetijska orodja, semena in več drugih reči j. — Pohvalno omenja "Novic," ki skrbe za poduk naroda v
lo mogoče dobiti, ker je 60 milj daleč. Izmed 900, kterim sem stavil koze, niso se prijele dvema. Izmed 120 Indijancev, kterim je pred 15 ali 20 leti stavil koze
slovenskem jeziku in bi jih imel zdravnik, niso se prijele desetim, imeti v rokah vsak Slovenec. _ To je dokaz, da je treba obno-Da je blagi mož storil toliko za viti stavljenje takim, ki so imeli oliko Indijancev, gre pripisovati že stavljene koze. S tem se obva-tudi temu, da jih je učil sv. vero rujejo črnih nalezljivih koz. in drugih potrebnih vednostij v Sedaj mislim obiskati še vse materinščini. Tudi divjaku dobro svoje misijonske postaje, da ob-de, slišati nauke v svojem jeziku, varujem svojih Indijancev s cep Le neki čudno omikani ljudje me- ljenjem koz strašne kuge. Bog nijo, da tujščina lepše doni na u- daj, da bi zamogel v tem mrzlem ^esa •	času, kot 601etni starček, pretrpe-
Tudi naslednje leto nahajamo ti trudapolna popotovanja. Rad vrlega misijonarja še v L'Arbre dam pa tudi svoje življenje za svo-Croche in po okolici delajočega. je ovčice. To pa še tem raje, ker '' Tudi preteklo leto je Bog bla- upam o tej priliki pridobiti še ne-goslovil moje delo," piše 27. de- kaj duš divjakov. Ono malo šte-cembra 1846. leta Leopoldinski vilo divjakov, ki še žive v mojih družbi. "Svojo misijonsko posta- misijonskih postajah, zavrglo je jo sem pomnožil za 109 novokr- navadne milosti. Le izvanredni ščenih divjakov, ki so večinoma dogodki in stiske ali pa izvanred-)ili odrasli malikovalci. Tudi so no usmiljenje božje jih zamore moji Indijanci vrlo napredovali v pripeljati v hlev Kristusov. ' Zato verskih vednostih in v verskem moram paziti na takove prilike življenju (nravnosti); pa tudi v ter jih porabiti v njih dušni prid." poljedelstvu, obrtniji in omiki, ta- y dokaz tega omenja nekega ko da svoje predpostavljene po- trdovratnega rudečekožca, hudega polnoma zadovoljujejo ter se mo- pijanca. Tabaso mu je bilo ime. rejo postaviti z belimi na jedpako y jednem dnevu je zapravil in za-stopinjo omike. Z veseljem za- pil v Mackinaw ves denar, kar ga morem poročati, da je malikoval- je stržil za kože in druge reči. Po-stvo v državi Michiganski med O- tem pa je stradal in hodil razca-tawa-Indijanci zatrto; kajti ona pan	Ko je naš misij0nar
peščica divjakov, ki je po pijači pred dvema letoma potoval v De-spridena, da ne sprejme sv. vere, trojt k gkofu s parnikom, zapazi v ne daruje več malikom, kar so po- jutro na barki tudi divjaka Taba-mrli žrtovniki.	8a> ki si je o5i vprašal ga
Dolgo so mi nasprotovali trije je, kaj ima tu opraviti in kam mi-veljavni glavarji. Najveljavnej- sli iti? Divjak pa mu odgovori, šega med njimi, Sezanawingatwe da je v pijanosti po noči prišel na po imenu pridobil sem bil za vero to barko, misleč, da je kaka moč-že pred štirimi leti. Njegovo krat- no razsvitljena gostilna. Potem se ko, pa vzgledno življenje je pri- je vlegel in zaspal. Nikjer ni vi-peljalo mnogo divjakov v naročje deti v Mackinawa, niti zemlje suhe, sv. cerkve. Drugi, Kimiwan, se sam ne ve, kje je. Misijonar mu je pijan ponesrečil na jezeru ter povč, da je na poti po huronskem utonili Tretji je umrl jeseni tri jezeru v Detroit, 370 milj daleč, dni po sv. krstu z vsemi znamenji Treba mu bode plačati semtertja spokornega grešnika. Njegovo i- osem dolarjev. Ker pa je divjak me Tehwejigo je slovelo nad pet- zapil ves svoj denar, ni imel ni deset let med Indijanci. Mnogo novčiča v žepu. Jel je obžalova-
narju roko ter ga prosi, naj ga sprejme v sv. cerkev. Trdno mu obljubi, da nikdar več ne bode pil upijanljivih pijač ter prav po krščansko živel. Ostal je tudi mož beseda. Gospod Pire mu je pre-skrbel prosto vožnjo in hrano. Tudi je nabral za ubozega divjaka pri usmiljenih potnikih precej de narja, da si je zamogel nakupiti v Detroit potrebne obleke in živeža za dalj časa. Četrti dan pa je že prišel nazaj k svoji obitelji, ki je zelo skrbela zanj. S svojimi se je sedaj pripravljal za sv. krst. Učil se je prav marljivo resnic sv. vere, pa tudi branja in pisanja Pozneje je marljivi misijonar pogostokrat njemu izročil poduk o-nih divjakov, ki so se učili za sv. krst. Tudi je prvi pevec v cerkvi pri Velikem zatoku (Grand Tra vers). Postal je prav priden delavec, kupil si lepo hišo in polja in je vsem lep vzgled katoliškega kristjana. Tako zamore božja milost iz kamenja narediti otroke A-brahamove."
Koliko posestnikov in rokodelcev živi žalibog tudi med nami ka kor ta divjak. Težko zasluženi denar in svoje imetje zapravljajo po krčmah z igro in pijančevanjem. Svojo obitelj pa imste v največji bedi ter jo pripravijo na beraško palico. Naj bi jednaki o-likani rokodelci in kmeti, ki so kristjani, tudi tako moško dali slovo takemu življenju, kakor ta divjak. Jedna skušnja ga je zmodrila! Med nami pa se le pre rad uresniči pregovor: "Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne." — Naj bi našel ta divjak po Slo venskem mnogo posnemovalcev!
Leta 1845. so prišli tudi vladni uradniki iz Washingtona v indijanska selisča gledat, kako in kaj se tam godi. Bili so pa jako o-supneni, videč vso vas s čednimi hišicami, postavljenimi po vrsti in lepem redu, rudečekožce pa mirno bivajoče s svojimi ženami po svojih hišicah. Niso se pa mogli načuditi raznim lepim izdelkom Indijancev. Gospodje pri vladi so namreč menili, da ni mogoče to, kar jim je gosp. misijonar Pire poročal izmed Indijancev v Washington. Gospod Pire jih pelje tudi v lepo cerkvico, ki je bila sila prijazna. Amerikanski gospodje in njih gospe so bili tako razvese-ljeni, da so zahtevali posodico in so mu nametali veliko zlatov kot dar za ubožno indijansko srenjo.
Pire in Baraga sta si zlasti prizadevala, da odvadita Indijance pijančevanja. Koliko da sta dosegla, spričuje nam ta-le dogodek: Brezvestni kupci pripeljejo ob neki priliki več žganja v Pirčev mi-sijon med Indijance. Bili so pa novi verniki tako utrjeni v veri in treznosti, da se nihče ni hotel lotiti škodljive pijače.
Slušajmo še, kako spričevalo daje katoliškim misijonarjem newyorški uradnik Oertl: "Ako bi bila naša vlada v Washingtonu slušala dobre svete, ki so jih jej dajali gosp. Pire, škof Baraga in drugi katoliški misijonarji med Indijanci, nikoli bi ne bili kaj slišali o Madokih in drugih Indijancih." Hoče reči, da bi Indijanci nikoli ne bili poskusili strašnih vojsk in morij proti belim, kar se je godilo okoli leta 1864.
Leta 1848. je imela misijonska postaja v L'Arbre Croche 1842 duš. Razun teh je moral g. Pire oskrbovati še deset jako oddaljenih misijonskih postaj. To delo je presegalo moči šestdesetletnega moža. Zategadel prosi svojega škofa Lefevreja, naj razdeli misijonske postaje med njim in g. Ig Mrakom, kar je škof tudi storil. (Dalje prihodnjič.)
'Natančna pojasnila daje lastnik:
JOS STUKEL, 209 Indiana St, Joliet, 111.
MARIJA SLUCA
2225 So. Wood SI CMeafo, ni.
iskuiena in s d rt« v Dim dovoljenjem potrjena BABICA
United Undertaking Co.
POGREBNIMI
Podjetje, s katerim ee v avert tudi Slovene!.
Na vogala Union & D. SL,
Pueblo, Cola.
Be priporote gokotno
um
**
CAS
99 edini slovenski sečnik, kten
- ne 86 straneh v
meeec in velja sa vse leto samo en d —Posamezne številke 26e.
Naslov:
"Cis", 2711 S. kllllirl Av„ Chicago, III,
Stavbinsko in posojilno društvo
'SLOVENSKI DOM'
Chicago, DL
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih
države Illinois. Sprejema hranilne nloge in po-soj nje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki 1 Poslufite se tega izbor-nega načina pri hranjevanjnl
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila!
Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. 3t Frank Banich, blagajnik.

zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
Citizens Brewing Co., \
v Joliet, 111.	|
North Collins Street.
Botk P h. ne.: 272.
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
• -	. mAtsrajte vedme dobre, sdrav« in pristae pij**«, in te
Z pt IStne pijače, se A. Her*»tOTe: Importlranl Brinje rte, Sllverec, Tre-2 zdravilne. pinevee, Oreake Tine ln Kraajdd OtenSee. Meja trrdks
j« prva i edina samostojna, ki importira ifaae pijafe in seliUa n ara meet is Kranjekefa. Rojaki, sapemaHs si, da je A. Hsrwatove Orenko Vine aaprarljeae m aajfcelffte-ga ealiferaijekeya redečega visa im is aajadraTofNk seli« tor aadkriljnje vse drage pijače to nvto m Oerdfcs •drevje. Ravno tako Kranjaki Oren toe. pijeto slabo iganje, ne bo nikdar petoviee toga greaieea naes.
A. Horwat, 1827 W. 22. St., Chicago, III.
ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslnžite se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Poiiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K100 samo za $14.95
Tudi iadtlujem vsakovrstne pravoveljavne listine im izvršujem vse, v notarske stroko spadajole zadeve sa Mrašeae
države in staro domovino.
Se Vam priporem spoštovanjem
JOSIP IAT.AR, 1004 N. Chicago St, JoHet, BL
V slučaju vojne je boljše pro-jati municijo, kakor pa devati puško na ramo.
e e e
Boljše je, da se poročiš s tako žensko ki rada mnogo govori, kakor pa s tako, ki vedno molči, e • e
Ljubezen je podobna nalezljivi srčni bolezni, katera se prime deklet takrat, kadar se nahajajo na kakem plesu-
e e e
Človek brez prizadevanja in marljivosti je podoben testu brez kvasa.
$1.00
otvori lahko pri
hranilno vlogo
katera se A ^ obrestuje j^h po • • • .
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
qulsbdlo el a k jgpyoT»M — 23. februarja 1916.
I Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
— Umrli so v Ljubljani: Jernej Štrekelj, bivši delavec, 66 let. — Avgust Mendaš, sin železniškega sprevodnika, 18 mesecev. — Marija Ambrož, prodajalka kruha, 63 let. — Anton Bencina, pivovar-niški uslužbenec, 48 let. — Ana Kure, poljska dninarica, 39 let. — Marija Lutman, posestnikova žena, 37 let. — Frančiška Trdin, postrežnica, 76 let. — Valentin Modic, mestni ubožec, 81 let. — Jožefa Knap, žena strojevodje, 35 let. — Marjan Ločniškar, sirota, 10 mesecev. — Marija Trojar bolniška devica, 50 let. — Silva Mr-har, hči zasebnice, 10 dni. — Anton Podržaj, hlapec, 68 let. — Marija Šuštar, posestnica, 59 let. — Avgust Krašovec, občinski u-božec-hirale^, 22 let. — Josip Kranjc, užitkar-hiralec, 32 let. — Barbara Podržaj, vdova policijskega stražnika, 69 let. — Gregor Eržen, magistratni oficijant v pok., 76 let. — Terezija Zakraj-"šek, kovačeva vdova, 82 let. — Jernej Erzin, posestnik, 45 let. — Katarina Koželj, zasebnica, 82 let. — Fran Birtič, oskrbnikov sin, 18 mesecev. — Ana Završnik, delavčeva žena, 36 let. — Marija Studen, žena tovarniškega delavca, 43 let. — Pavlina Povž, delavčeva žena, 26 let. — Anton Dovč, tobačne tovarne delavec v pok., 65 let. — Dušan Brekič, pešec. — Uršula Kobau, žena okrajnega sluge, 76 let. — Matevž Trojar, hiralec, 27 let.,— Abdula Hala-čevič, vodnik vojaških mul. — A-na Križman, zasebnica, 85 let. — Ivana Pipan, služkinja, 42 let. — Frančiška Jarc, hči užitninskega paznika, 16 let. — Mar. Saitz, c. kr. poštarica in soproga davčnega nadupravitelji., 56 let. — Ernest Remc, hiralec, 27 let. — Fran Žibert, sin železniškega sprevodnika, 6 mesecev. — Jakob Bizjak, strežnik, 68 let.
Slava Slovencev! "Reichspost" je zadnje dDi decembra 1. 1. priobčila slavospev junaštvu našega rodu. Članek konča: Slovenski narod bodo morali imenovati med najboljšimi nar< 4i monarhije!
— Naši junaki. Po zadnjem izkazu odlikovanj v "Slovencu" z dne 24. decembra je dobil kranjski 7. lovski bataljon zopet 112 hrabrostnih svetinj, med temi 27 srebrnih I., 60 srebrnih II. vrste in 30 bronastih svetinj. Če se pomisli, da se sedaj zahteva za podelitev velike srebrne svetinje takih činov, kakor lani za zlato, je Kranjska lahko ponosna na svoje lovce. Že nad leto dni zasledujem odlikovanja pri posameznih krdelih. Po mojem spominu, mora imeti 7. lovski bataljon že o-krog 400 odlikovanj, med temi 6 zlatih. Če se računa, da ima peš-polk 4 in domobranski pešpolk 3 bataljone, bi tedaj moral imeti tak pešpolk 1600, oziroma 1200 odlikovanj, če bi se hotel meriti z lovci. Toliko pa jih nima noben polk. Kranjski Janezi imajo tudi že nad 1000 odlikovanj, med temi, mislim, 12 zlatih. Približno toliko zlatih ima tudi ceijski pešpolk št. 87, a ostalih svetinj sicer več. Nekako toliko kakor celjski pešpolk ima odlikovanj tudi celovški pešpolk št. 7. Kakor znano, služi pri tem polku tudi veliko Slovencev. Mariborski pešpolk št. 47 utegne imeti nekaj manj odlikovanj kakor Janezi. Lepo število odlikovanj imajo tudi 8. lovski bataljon (koroški), kjer služi veliko Slovencev in primorski 20. lovski bataljon, kjer služi tudi -reliko število spodnještajerskih Slovencev. Tržaški pešpolk št. 97, kjer služijo tudi Notranjci, nekoliko zaostaja. Izmed domobr. pp. prednjaci spodnještajerski 26. dom. pp., ki mu takoj sledi celovški 4. d. pp., kjer služi tudi mnogo Slovencev, med temi precej KrM?cc£ Domobranska polka st. 27 in D, ki nekaj zaostajata tudi pred vsemi Slovenci, sta dobila mnogo odlikovanj. Kakor že omenjeno, se letos pri odlikovanjih zelo strogo postopa, zlasti pri zlatih Zanimivo je, da so si Janezi letos priborili 10 do 11 "zlatih'\m lovci 7. bat. vsaj 5, enako tudi 87. pp. večino 'zlatih* šele letos. Z dejanji in odlikovanji Jugoslovani lahko pokažemo, da tvorimo jedro celokupne armade.	,
_ "Hej Slovani" prepovedana. — "Zeit" poroča, da je pra-
7" ji bil v podporo, sedaj ji je še te-y ga edinega kruta smrt oropala i Pokopan je bil 9. januarja z vsei*i —' častmi ter počiva na ondotnem ška deželna sodnija prepovedala pokopališču. Bodi mu zemlja ra-razširjevanje neperiodičnih ti- hla! R. I. P.!
skovin, v katerem je 37 znanih čeških pesmi. Med njimi je tudi znana "Hej Slovani.'
—	Nemški uradni jezik. Češki cesarski namestnik je vsem državnim uradom poslal odlok, da je uradni jezik državnih, političnih in policijskih oblasti v notra nji službi in dopisovanju z drugi mi oblastmi le nemški. Ravno sedaj so vojni dogodki pokazali kot potrebo v drfavnem interesu in ne pomenjajo nobenega zapostavljanja kakega drugega jezika Namestnik zahteva, da se urad ništva strogo drži teh predpisov vsako kršitev naj se mu takoj na znani.
—Kazensko zasledovanje "časnikarjev." Iz Gradca se poroča Vojno sodišče zasleduje radi zločina proti brambni sili države u-rednika 'Srbobrana' v New Yor-ku, S. Dimitrijevica, časnikarskega karikaturista Ivana Jagra iz Minneapolisa, rojenega leta 1871 na Vrhniki na Kranjskem, in izdajatelja 'Glasa Naroda' v New Yorku, Franka Sakserja, rojenega 1859. leta v Ljubljani, ameriškega podanika.
—	Letnika 1868 in 1868 pozvana 21. februarja pod orožje. Dunaja se uradno poroča, da sta bila letnika 1868 in 1869 pozvana pod orožje 21. februarja 1916 Vojna uprava namerava ta dva letnika kakor letnike 1865, 1866 in 1867 zaposljevati v zaledju in v etapnih prostorih
—	Umrl je 8. januarja v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti po daljšem hiranju Viljem Kli-mesch, sin tukajšnjega gimnazij skega profesorja v pok. in šolskega svetnika Mateja, v starosti 27 let.
—	Umrla je v Velesovem pri Kranju v starosti 83 let gospa Marija Kruleč, mati c. k. vadni škega učitelja v Ljubljani g. I-vana Krulca. — V Ljubljani sta umrla skladiščni mojster južne železnice g. Alojzij Taškar, star šele 50 let, in c. k. poštarica v Kostanjevici gospa Marija Saitz, soproga c. kr. davkarja v pokoju g. Karola Saitza.
—	Umrla je občespoštovana I-vana Malešič, vulgo Gorenjska Rusovka, pri Ribnici.
—	Smrtna kosa. Na Križu pri Kamniku je umrl dne 21. januarja Janez Octpek, posestnik in gostilničar. Rajni je bil več let župan občine Križ, predsednik kraj-nega šolskega sveta v Komendi, član okrajnega cestnega odbora kamniškega ter ud c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kamniku. Pogreb se je vršil na farno pokopališče v Komendi. Naj počiva v miru! — Umrla je nenadoma v Novem mestu preblagorodna gospa Kor tesa Valburga Claricini Dornpacher, 18 januarja ob 8. uri zjutraj.
—	Umrl je 10. januarja v deželni bolnici Franc Žetko, posestnik iz Ložev pri Postojni, star 35 let. Zadnji čas je bil v zaporu, sedaj ga je rešila nmrt vsega. Zapušča vdovo in pet otrok.
_Umrla je v Ljubljani po daljšem bolehanju gospodična Fini, hčerka Jakoba Zalaznika na Starem Trgu.
_ Umrl je v Rottenmannu na
Štajerskem učitelj in enol. prostovoljec g. Franc Sušnik iz Ljubljane. Pokopali so ga isto tam z vojaškimi častmi. Nadebudni mla denič je dosegel še le starost 19 let. N. p. v m.!
—	Umrl je v Postojni posestnik in gostilničar g. Pavel Jurca, star 56 let.
_V Dragi, fara Sora, je umrl
dne 15. januarja, edini sin Antona Svoljšaka, Frančišek Svolj-šak. Od začetka mobilizacije je bolehal in bil zato oproščen vojne službe. Bil je izvrsten mladenič, blag in je z njim izgubila fara enega svojih najboljših sinov.
_ Umrla je dne 15. januarja
zjutraj gospa Marija Hafner, soproga g. Antona Hafnerja, mesarja in posestnika v Škofji Loki.
_ V Pulju je našel smrt med
valovi dne 25. decembra 1915. Josip Prijatelj iz Ljubljane. Bil je uposlen na ladji "Custozza" in priljubljen od vseh tovarišev. •Dobro je bil znan tudi pri tukajšnjih pevskih društvih. Zapušča ubogo staro mater, katero je izmed 14 otrok le on sam živel, ter
Utonil je 661etni dninar Fr Valenčič iz Ilirske Bistrice. Ko je šel ponoči v temi domov, je frade čez most v Bistrico in utonil. Potegnili so njegovo truplo iz vode pri Žnidaršičevi tovarni.
—	Samomor. 651etni posestnik Fr. Terlep v Luži, občina Dobrni-če, se je obesil v svoji kleti. Bi je slaboumen.
—	Umrl je dne 29. decembra 1915 v c. in kr. vojaški bolnici Knittelfeldu na zgor. Štajerskem Andrej Žnidaršič, posestnik in gostilničar v Šmarjeti na Kranj skem (Notranjskem) vsled bolezni, ki si jih je pridobil kot vojak c. in kr. sanit. oddelka na bojišču v Srbiji in v Galiciji v najlepši dobi v 25. letu starosti. Pokojnik je bil blaga duša. Vsled svojega mirnega in odkritega značaja je bil v vseh krogih zelo priljubljen in spoštovan. Bil je skrben oče dober soprog, dobri sin pa tudi dobri katoličan. Zapušča soprogo in enega IV2 leta starega sinč ka in mater. Bodi mu lahka štajerska žemljica.
—	Samoumor v Judenburgu. Iz Judenburga se poroča: Dne 12 januarja se je tu ustrelil vojak Fran Brezau, trgovec z usnjem Litiji. Dva strela iz revolverja je oddal v zrak, tretjega si je na stavil na sence ter si prestreli možgane. Mož je bil mirnega zna čaja ter spoštovan doma in pri vojakih. Kaj ga je gnalo v smrt se ne ve.
—	Požar. Pri Matevžu Kobalu na Vrhpolju je nastal požar, ki je uničil njegovo gospodarsko pošlo pje in krmo in nekaj orodja. Ško de je 900 kron.
—	Potovanje v vojnem ozemlju Potovanje v ozemlje sodnega kraja Kranjska gora (izvzemši Jesenice in Koroško Belo) v °bči ne Srednja vas, Bohinjska Bistri ca in Gorje, sodnega okraja Ra dovljica, kakor tudi v ves poji tični okraj tolminski, dalje iz te ga ozemlja, se more tudi v lokal nem prometu in v daljšem prome tu v ožjem vojnem ozemlju vršiti samo s potnimi dopustnicami voj ne pošte 606. Za potovanje iz te ga ozemlja more dati dovoljenje tudi etapno postajno ali kolodvor sko poveljstvo.
Nadškof dr. Sedej v Zatičini.— Prevzvišeni knezonadškof goriški ekscelenca dr. Frančišek B. Sedej se je z novim letom stalno naseli v zatiškem samostanu, dokler tra ja vojska ob goriški meji
—	Odlični obisk Postojne in nje ne znamenite jame. Dne 24. janu arja popoldne je obiskal mesto
ostojno kakor tudi postojnsko jamo dunajski župan eksc. dr Weisskirchner.
Iz notarske službe. Pravosodni minister je premestil notarja Franc Jereba iz Radeč v Črnomelj. Notarji so postali notarski kandidati dr. Ivan Stojan v Seno žečah, dr. Jožef Krevl v Cirknici, dr. Viljem Mauley v Logatcu, I van Kolenc v Kranjski gori in ?ranc Burger v Radečah.
—	Vdova rajnega kranjskega deželnega predsednika Heina redovnica. Baronica Olga Hein, ro jena grofica Apraxin, je vstopila v samostan 'Tolažnica vernih duš — auxibiatrices' v Marienburgu na Nizozemskem. Njeno samostansko ime je Marija Olga Hein.
—	Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Od leta 1885. do 1889. so hranilne vloge v Avstriji na-rastle vsako leto povprečno za 110 milijonov kron, od 1900. do 1914. leta pa za 225 milijonov kron.
—	Nedeljski počitek v trgovi nah. Kakor razglaša deželna vlada, je odslej dopuščen ob nedeljah obrat vseh trgovinskih obrti samo od 8. do 11. ure dopoldne.
—	Koliko žita se sipe porabiti na kmetih. Ministrska naredba z dne 15, januarja pravi: Podjetniki kmetijskih obratov morejo zase in svojce v njihovem gospodarstvu, kakor tudi za delavce in nastavi j ence, katerih gre prosta hrana ali krušno žito ali mlevski izdelki kot plačilo, od zaseženih zalog žita in moke porabiti množino, ki za eno osebo dnevno ne presega 300 g žita ali iz te množine žita izdelano moko. Z» osebe, ki težko delajo, če tudi spadajo med zgo-rajšnje osebe, se določi dnevna množina ali 300 g moke ali 366 g žita.
ŠTAJERSKO.
—	Padel je za domovino rez. praporščak v drag. polku št. 4. Karol vitez pl. Savinschegg iz Karčovine pri Mariboru.
—	Slovenske žrtve za domovino. Dne 28. decembra 1915 je podlegel ranam v Komnu slovenski junak Franc Cvetko, doma pri Sv. Urbanu v Slov. gor. Imenovani je bil tudi odlikovan s srebrno hra-brostno svetinjo 2. vrste. — Na laškem bojišču je padel dne 28. dec. 1915 Franc Ferenc, doma iz Trotkove na Štajerskem, Lo je ravno pisal dopisnico svoji ženi. — Na laškem bojišču sta padla J. Ferliuc in Kr. Krebs, oba iz Selnice od Muri. — Leopold Kranjc, sin Jan. Kranjca iz Jablane, je padel kot pogumen junak, zadet od krogle, dne 17. decembra 1915 zvečer. — Alojzij Paulovič, sin obče spoštovanega župana Ivana Paulovič v Armeškem pri Rajhen-bergu, je padel v cvetju mladosti, star komay 20 let, dne 15. marca 1915. — Vsled bolezni, zadobljene na severnem bojišču, je umrl pešec 17. pp. Valentin Pivec, doma pri Mariji Snežni. — Poroča se. da je sv. Uršule dan italijanska granata ubila tri naše može: Janeza Repnika iz Šmartina, Janeza Zupina iz Poženka in Mihaela Rechbergerja iz Zgornjega Brnika.
—	Slovenski fantje na Lovčenu.
Zavzetja Lovčena se je udeležilo tudi mnogo slovenskih vojakov. Kakor se poroča, sta bila med njimi tudi Franc Jenčič, računski podčastnik iz Loke pri Zidanem mostu, in Franc Troham iz Trbovelj.
—	Urorl je v Mariboru tamkajšnji meseni župnik pri Sv. Magdaleni Simon Gaberc v 78. letu svoje starosti. Zadela ga je kap.
—	Umrl je v Mariboru po daljši bolezni veleč, gospod stolni kanonik Jernej Voh. Rajni kanonik je bil rojen 24. avgusta 1844 v Št. Ilju pri Velenju, v mašnika bil posvečen 1. septembra 1867, stolnim kanonikopi pa je bil imenovan 10. decembra 1901. S pogojnikom je izguoila lavatinska škofija vzornega duhovna, vsestransko do pozne starosti neumorno delavnega, z besedo in peresom. Prezasluženemu pokojni-m najblažji spomin!
—	Umrl je v Studencu pri Mariboru umirovljeni vlakovodja F. Anderle. — V Kamnici pri Mariboru je umrla posestnica Alojzija 3ečar, soproga kovaškega moj-mojstra.
—	Umrla je v Gradcu 18 let stara gospodična Ema Gregorčič, hčerka hišnega posestnika in ključavničarskega mojstra Valentina Gregorčiča.
—	Umrl je v Gradcu bivši pristaniški poveljnik v Pulju, admiral v p. tajni svetnik Franc baron plem. Minutillo, star 77 let.
_ Umrl je v Gradcu nadofici-
jal južne železnice Milost Ivan, star 39 let.
—	Umrl je p" Svetinjah blizu Ormoža vpokojeni major 47. peš-polka Lovro J&nžek, star 75 let.
_Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici nadučitelj v pok. g. Anton Stres.
—	Smrtna kosa. V Št. Lovrencu v Slov. goricah so dne 28. decembra pokopali Radeckijevega
veterana Jožefa Horvat. Star je bil 93 let.
—	Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici posestnik in gostilničar g. Rudolf Dobovišek.
—	Mrtvega so našli 12. januarja 661etnega posestnika Martina Prašnikarja iz Buč, občina Šmar-tin. Ležal je v svoji spalnici na tleh popolnoma oblečen. Najbr-že je podlegel srčni kapi.
Vojskovodja Boroevič častni občan obmejne občine. Občinski odbor občine Selnica ob Muri je v svoji seji dne 16. jan. imenoval generala Boroeviča za svojega častnega občana.
PRIMORSKO.
—	Umrli so v Trstu: Kolarič Ana, 59 let. — Bitenc Jožef, 48 let. — Stefančič Ivanka. 33 let. — Vičič Viljem, 45 let. — Klun Angela, 37 let. —- Marinkovič Jožef, 69 let. — V bolnišnici: Živolič Mateja, 39 let. — Rajčič Helena, 61 let. — Palese Peter, 13 let. — Basiliseo Paškva, 60 let. — Škerl Neža, 57 let. — Milirnovič Jožef 68 let. — Kapun Ema, 3 leta.
—	Nagla smrt. 70 letna Terezija Jermol, stanujoča v Trstu, ulica del Fin št. 8, je v nedeljo, dne 23. januarja nagloma umrla za srčno kapjo. Zdravnik rešilne po-staje je opravil le še svoj uradni del naloge, ugotovivši nastop smrti.
—	Umrl je v Trstu c. kr. poštni ekspedijent v pokoju g. Franc Petrič, star 77 let.
—	Nagla smrt. V Solkanu je umrla vsled granate gospodinja Grbec. Bila je blaga žena. Bog ji daj večni mir!
—	Smrtna kosa. Col pri Vipavi. Dne 12. januaria umrl je v Orešju št. 3 Janez Česnik star v 76. letu svoje starosti. Bil je mož plemenitega značaja, priden, delaven, skrben oče svoji družini, krepak po telesu in umu. Sveti mu večna luč!
—	Umrl je v eelovški vojaški bolnici saper Jožef Slejko iz Gorice, star 40 let.
—	Umrl je Ivan Ukmar, gostilničar in mesar v Dutovljah.
prav so bili maloštevilni gasilci
brez moči proti požaru. Prišlo je na pomoč tudi vojaštvo, a rešiti ni bilo mogoče ničesar več.. Ko je. požar toliko ponehal, da so je mogli približati hiši, so vdrli vanjo skozi okna. V hiši ni bilo nikogar, postelje in omare, sploh vse pohištvo ožgano in razmetano. Vse je mislilo, da so se domači kam rešili. Ko so pa proti jutru, ko je požar že ponehal, vdrli v zaprto klet, so našli ondi gospodinjo z šestimi otroki mrtvo na kupu krompirja, vse zadušene po dimu požarja. Rešiti so se hoteli pred roparji, ti pa so jim hišo nad glavo zažgali! Vsa družina mrtva, vse gospodarstvo uničeno, mož pa pri vojakih.
—V Šibeniku v Dalmaciji jc sedaj prebivalstva 15.600, ne vštev-ši! vojaštva. Ljudsko štetje 1910. je bilo pokazalo prebivalstva okoli 13.000. Karte za mcko in kruh je dobilo pred 14 dnevi 14.500 oseb, pa je precej ljudi, ki ne segajo po kartaJi, ker imajo sami dosti moke.
—	Pivo so točili predrago nekateri gostilničarji na Opčinah, in sicer po 80 vinarjev liter namesto po 72. Dreherjevo pivo stane na mestu na Opčinah po 47 v., plzen-sko po 58. Pri razpravi v Trstu so se gostilničarji izgovarjali na razne troške. Obsojeni so po 2 do 4 dni zapora z globo 70 oziroma 200 do 300 kron globe. Priglašen je vsklic.
—	Zakopani zakladi. Gorica, 21. jan. Današnji dan je potekel mirno brez italijanskih granat. Sedaj pa nekaj o "zakopanih zakladih". Trgovka J. P. iz Pevme pri Gorici je pred svojim begom zakopala v hlevu lonec z denarjem; bilo je več tisoč kron. Preživela je več mesecov na Kranjskem, nato pa prosila dovoljenja, da bi smela iti pogledat domov. Dovoljenje je dobila in prišla v Pevmo. Hotela je izkopati svoj denar; toda kopala je zaman — lonca z zakladom ni bilo več. Jokala je in jokala, a pomagalo ni nič. Ob denar je. — Nič boljše se ni godilo neki družini v Štandre-žu, ki je zakopala vse svoje pre-
V Sežani je umrla gospa mičnine v zemljo. Sedaj so pri-
Marija vdova Bekar (Francinka), v starosti 76 let.
—	Umrl je v ruskem vojnem ujetništvu rezervni četovodja 27. dom. polka, gostilničar in trgovec Andrej Manfredo, doma iz Kobarida. — V Nabrežini je umrl prostovoljec Anci Japelj, star 17 let. — V ruskem ujetništvu v Tasken-tu je umrl c. in kr. desetnik pri artileriji Ivan Miloh.
—	Smrt za domovino. Na italijanskem bojišču je padel Josip Pupis, posestnik iz Dolenje Koša-ne št. 32 v starosti 35 let. Zapušča vdovo s peterimi otroci. Ra-njki je bil odločen mož katoliškega mišljenja in skrben oče svoji družini. Po njem žaluje vsak, kdor ga je poznal. Bog tolaži žalujočo družino!
—	Strašen zločin v Cerknem. V noči od sobote na nedeljo 15. januarja okoli dveh ponoči so zapazili v Cerknem, da gori na griču za vasjo. Pogorela je hiša št. 148 "pri Bišku", katero je zažgala zlobna roka. Ker stoji hisa na samem, je bilo že vse v plamenih, ko so prišli prvi ljudje na pomoč. Brez vode in drugih pri-
šli z vozom po svoje stvari, a ko so jih izkopali, so našli vse segni-to in trohneno. Ne zakopavajte svojih zakladov!
—	Izpremembe poštnih okrajev. Vasi in selišča: Bača pri Modreji, Grapa, Hotešk, Idrija pri Bači, Ledine, Pleče, Pri Trušnerju in Sto-pič, ki so spadale doslej k c. kr. poštnemu uradu Sv. Lucija ob S., spadajo odsihmal v dostavljeni 0-kraj poštnega urada Slap ob Idriji; vasi: Diviziči, Kravarica, Mar-čana, Pineziči, Suriči in Stancija Cenceroviči, ki so spadale doslej k poštnemu uradu Marčana, spadajo doslej v dostavljeni okraj poštnega urada v Vodnjanu.
—	Madžarski kurz prične po i-nicijativi tržaškega g. namestnika v Trstu v kratkem s poukom. Vpisanih je že precejšnje število fre-kventantov.
—	Zader brez mesa. Glavno mesto Dalmacije že nekaj časa ni videlo — mela. Prebivalstvo uživa polenovko.
—	Razppščeno društvo. Nam^st-ništvo je razpustilo hrvatsko društvo "Novo napredno kolo" v Ma-karski.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne polil jatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljat ve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $14.50, K 1000 samo S142.00
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
VAŠKI POHAJAČ.1
Pov««t.—SpUal PedgoriSan.
"Ha, ha, Ambrožu je starec zapisal vse, a ne meni, svojemu prvorojencu, čegar je po božji in človeški pravici. Da bi ga zlo-dej!" raztogoti se Jerom.
'4Ne proklinjaj očeta!" ustavi ga brat "Očetova volja je bila, da sem jaz gospodar. Toda tudi tebi se ne bode godilo slabo; jesti bodeš imel dovolj in raztrgan ne bodes hodil."
"Tako bode!" pritrdita moža.
"Ne bode! Nikdar! Jaz naj živim od miloščine svojega brata? Jaz, najstarejši sin svojega očeta! Ha, ha, zmotil se je stari vrag. Uničiti me ni mogel sam, a mislil je, da me sestrada brat in spravi s sveta."
"Jerom, ali se ne bojiš Boga?" vikne mati solzna.
"Ali se ga drugi bojite? Ali nisem tudi jaz človek, pa me vendar črtite in preganjate kakor psa?"
"Ne razgrajaj sedaj! Poslušaj, in če nisi zadovoljen, pritoži se! Ljube, beri!" veli Obločan.
"Jerom, lahko si zadovoljen," pravi stara teta.
Ljube čita dalje, Jerom pa škr-ta z zobmi in na tihem kolne. Brat Ambrož se je smehljal zadovoljno, in tudi sestra je bila vesela, saj ji je bila zapisana precejšna dota.
Ko Ljube konča in priči potrdita oporoko, zakrohota se Jerom blazno in vzklikne:
"Danes se veselite vi, a potem se bodem jaz. Vse bode moje, vse, in potem vas poženem po svetu, kakor me hočete vi sedaj. Slepa-riti me s starim lažnivcem vred, toda vem, kje je pravica, in tudi vem, da sem jaz najstarejši."
"Ne razgrajaj! Pij in molči!" raztogoti se brat.
"Jerom, bodi pameten," prosi ga mati in se mu bliža.
"Proč! Sedaj tudi vas ne pognani. Vsi ste se združili proti meni in bi me radi uničili. Toda ne bodete me nikdar, a pomnili me bodete vsi! Moja je hiša, in skoro vas z bičem spokam iz nje! Pijte, saj pijete zadnjič v tej hiši!"
Po teh besedah se obrne in gre urno iz hiše.
Mati sklene roke in vzdihne bridko:
"O Bog, odpusti mu in privedi ga na pravo pot!"
Sosedstvo in sorodstvo je bilo nekaj časa osuplo, a* kmalu se govorica Tazvije živahno. Obravnavajo oporoko in ugibljejo, kaj počne sedaj Jerom, ali se bode u-piral očetovi volji, ali pa se udal. Sodili so pa, da je ne more ovreči.
Pijo in jedo, dokler je bilo vina in jedi, a potem se razido, in le malokateri se spomni več rajnega Trznarja, kateremu v spomin so jedli in pili.
IV.
Jerom je bežal po polju. Glasno je govoril sam s seboj, stiskal pesti, proklinjal je pokojnega očeta in se grozil bratu in vsemu svetu. Prepričan je bil iznova, da ga lastni ljudje ne marajo, da ga hočejo spraviti s sveta. Toda Jerom je hotel živeti in uživati.
Ves vznojen prispe v Pusto Drago k Čamplju. V prsih so mu divjale vzbujene strasti, katere je hotel pomiriti; poznal pa ni boljšega tolažila razbrazdanim strastem, kakor omamljivo pijačo.
"Daj vina!" zapove Čamplju, ko stopi v hišo.
"Lej ga! Saj se ti ne mudi tako. Prevroč si še.'"
"Prinesi brž, pravim ; ako ne, razbijem ti vse!"
"Ej no, sedi, saj ne goriš! — Kaj nisi danes še nič pil? Kaj niste imeli osmine? Zdi se mi, da sem slišal davi neko zvonenje."
"Imeli smo osmino, toda jaz nisem pil nič. Pojdi po pijače!"
"Ej no, ohladi se vsaj!" pravi Čampelj lokavo in se mu% vsede nasproti. "No, kako je?"
"Kaj te zopet skrbi, duša oderuška?"
"Nič, kaj bi me skrbelo! Saj to je vse jednako. Mislil sem, da si boljše volje in sem te hotel vprašati, kako je z oporoko, ali si —"
"Prevarali so me", razsrdi se Jerom. "Reci, Čampelj, ali je to prav, ali ni: jaz sem najstarejši, pa je ta zlodej, ki---prepisal vse na Ambroža. Da bi ga!"
"Tebi ničesar?" začudi se Čampelj.
"Ničesar! Pa čakaj, vrag, videli bodemo, čegavo je vse! Jaz naj beračim pri svojem bratu? Nikdar!"
"Koliko ti je pa vendar zapisal stari?"
"Koliko? Ničesar! Samo jesti do smrti." ' "Malo je."
"Reci rajši, to ni nič! Prinesi! Sedaj si že zvedel, kar si hotel."
Krčmar se pa zareži zlobno in si zložno podpre glavo.
"Nimam, Jerom, nimam vina."
"Ti nimaš vina?" reče Jerom in pogleda ostro, kakor bi mu hotel pregledati dušo. "Zakaj visi smreka od strehe? Reci rajši, da mi ne daš vina."
"Hi, hi, hi, Jerom, ti si pa tič!
Hotel sem reči, vina nimam--
— vina ne točim na upanje nikomur in tudi t£bi ne. Pameten si in veš, da se nimam na kaj zanesti. In če bi jaz točil na upanje --"
' "Kdo pa zahteva na upanje? Zemlje reš nimam, a denarja i-mam več, kakor mi ga je treba za pijačo."
"Denar imaš? Pokaži! Plačaj naprej!" pravi krčmar nezaupno.
Jerom zaškrta jezno z zobini in vrže polni mošnjiček na mizo.
"Prinesi ga bokal!" rekoč položi predenj nekaj denarja.
"O, to pa, to, Jerom, vina pa, kolikor hočeš!'f pravi Čampelj vesel in poželjivo pogleduje mošnjiček, preudarjajoč, koliko je v njem denarja, in koliko vina bi smel dati Jeromu brez izgube.
"Ti grda pijavka, če tebe vrag ne bode trgal, tudi nikogar ne bode!" zagrozi se Jerom, ko odide krčmar v klet.
Jerom pije v dolgih požirkih rdečega bovlečana. Nasloni se na mizo in premišlja, kaj bi storil. In čimbolj je premišljeval, tembolj je planitelo sovraštvo v njem, da je klel in se rotil.
"Sedaj bodeš pač moral beračiti, ker neeeš delati," povzame čez nekaj časa krčmar.
"Kaj praviš? Jaz naj beračim? Ti to meni praviš, ti, umazani slepar, ki vodo za vino prodajaš?"
"Moral bodeš, ali se pa za kak grm zlekni in stradaj, dokler ne pogineš!" zavrne krčmar, katerega pa Jeromove besede niso nič razdražile.
"Meni ne bode treba beračiti, niti stradati, zakaj vse bode še moje."
"Kdo ti bode dal, hi hi hi? Kaj meniš, da je brat na glavo padel?"
"Dal mi bode, dal sam, ali pa ubijem njega in vse, potem bode vse moje."
"Ti prideš še na vislice. Obesijo te tako resnično, kakor resnično sedaj bovlečana piješ. Jaz ti pravim, ne ubijaj, ako hočeš še travo tlačiti, ako nečeš na vrvi viseti med zemljo in nebom, hihihi! Še meni bi bilo žal po tebi."
"Ubijem ga, če drugače ne dobim hiše."
"Ne ubijaj, pravim ti! Ti ne veš, kaj je to. Išči si drugje pravice, ne delaj si je sam!"
"Kje? Kje se dobi pravica? Kako?"	_\
"Jerom, pameten bodi in tiho, pa oporoko ovrzi!'1 pravi skrivnostno in se ozre okoli sebe, da bi ga kdo ne čul. To je bila pa sama zvijača, saj je vedel, da nima kdo poslušati, ker žena je bila daleč na njivi. Hotel si je s tem pridobiti Jeroma, da bi ga še bolj izžel.
"Kaj si dejal?"
"Oporoko ovrzi!"
"Ovrzi, ovrzi, ovrzi! Kaj pa je to?"
"Lej ga! Kaj nič ne veš? Kakšen križ imam s teboj, pa se še jeziš nad menoj! Ti pač nisi previden in ne poznaš svojega prijatelja. Poslušaj! Ti pojdi prihodnji tožni dan v sodišče pred sodnika in mu vse razodeni. Povej, da si ti najstarejši in nisi zadovoljen s tako oporoko. Reci, da hočeš imeti hišo in posestvo, kakor ti gre po postavi, in zahtevaj, da se ta oporoka ovrže in druga naredi.
"Ali bi kaj pomagalo?"
"Seveda bode to pomagalo, če ti pravim. Sodnik je moder mož, ki dela vse po postavi in pravici. On bode tako naredil, kakor bodeš hotel."
Zvezda upanja iznova zablišči Jeromu.
"Pij, prijatelj, pij!'* rekoč mu ponudi polni kozarec, katerega izprazni Čampelj smehljaje.
"Toda ne smeš izdati, da sem ti jaz svetoval!"
"Ne boj se! Tega nihče ne zve. Pijmo, saj pridejo še lepši dnevi, ko bode denarja v izobilju!"
"Ali hočeš še piti?"
"Kajpak! Le nosi in pij, pij, pij!"
In pil je Jerom, pil po navadi, da je vselej v dušku izpraznil kozarec. Pil je tudi Čampelj, navihano se smehljajoč, ker ga je tolažila vest, da pije plačano vino, da ne pije sebi v škodo. Vino je kmalu pokazalo svojo moč. Jerom je najprvo hripavo krožil staro krajinsko popevko, nato je divjal od jeze in preklinjal svojega pokojnega očeta, preklinjal, ves svet, grozil se materi in bratu, nazival je sladko se mu smehljajočega Čamplja jedinega prijatelja in brata ter ga objemal strastno. Ta je pa pridno nosil na mizo, in pil, zakaj bilo bi vendar nespametno, ko bi se ne okoristil pri taki pri-^ liki.
Doma je pa jokala mati in prosila sina Ambroža, naj je usmiljen z bolnim bratom, naj.mu prizana-naša, keij dostikrat ne ve, kaj počne.
"Hudoben je tako," odgovarjal ji je sin. "Delati neče, potuhnil se je, ker se mu tako bolje godi. Pohajkuje brez dela, pa ima vendar vsega zadosti. Delati bode moral."
Njegova duša je bila navezana na denar in posvetno blago. Že od nekdaj je mrzil brata, ker ni hotel delati in se truditi, ampak je samo jedel in pil in lahkomiselno tratil denar. Toda dokler je živel oče, ni si upal očitno oporekati, ker je vedel, da ga ima oče rad. Sedaj je postal po očetovi smrti sam gospodar in je takoj pokazal, da se bode pri Trznarju živelo odslej drugače, da bode moral vsakdo delati, kdor bode hotel jesti. Nevoljen je bil na očeta, da je Jeromu zapisal živež do smrti in obleko in še nekaj denarja po vrhu, pa zaradi tega si je vest potolažil,, češ, saj bode vendar tako, kakor bodem sam hotel, oče mi ne more več ukazovati.
"Jesti bodeš moral dajati, obleko tudi, da ne bode hodil nag in pa včasih — saj veš, kaj je dejal oče — nekoliko denarja, kadar bode pijače potreben."
"Saj pravim, zaslužiti si bode moral vse. Za žejnega je pa tudi voda dobra."
Tako je dejal brat Jeroniov, in te besede so globoko užalile ljubeče materino srce. Izprevidela je, da se bode njenemu prvorojencu godilo slabo, ako bode živel samo ob bratovi milosti. Sama mu bode dajala, kolikor bode mogla, toda kaj bode ž njim po njeni smrti ? — Njeni duši se razprostre žalostna slika, ki ji je težila duha, kakor mora. Nikakor ni odnehala opominjati svojega sina, naj se spominja, očetovih besed, naj se drži oporoke, naj je usmiljen t blaznim bratom.
Tako je preteklo kakih štirinajst dnij brez posebnih izpre-memb. Le dež je bil nekoliko zmočil zemljo in očistil zrak, da so se okrepčali ljudje in živina, ter je pognalo rastlinstvo krepkeje. Jerom je bil pa še manj doma. Pohajal je okoli in ljudje so kazali za njim rekoč: "Pohajac! Glejte ga, kako blazni!"
Malo jih je bilo, katerim bi se bil smilil in bi ga bili zagovarjali. Vesel je bil, ker je bil pri sodniku opravil dobro. Večkrat se je sedaj glasno smejal, ko je pomislil, da bode skoraj rodna hiša in vse njegovo, kar so mu hoteli zlobni ljudje ukrasti. Često je prišel na Kotarjev vrt in pravil Na-ni, da se kmalu oženi.
Nana mu ni odgovarjala, na-smehovala se je bridko in pomilo-vala nesrečnega sovaščana. Bolelo jo je, ko je poslušala zlobne jezike, ki so se zadirali vanj, bolelo jo je posmehovanje mladine, ki se je izpodtikala obenj. In vabila ga je, naj le pride, kadar bode lačen, da se bode že dobilo za želodec to ali ono, ker je čula, da ga brat &leda nevoljno.
(Dalje prihodnjič.)
Pred koaarno.
Narednik (jezno): Hej, rekrut Coklar tam v zadnji vrsti! Ali ne morete bolj hitro teči? Kaj mislite, da bo vojna zaradi vas, trpela še čez zimo?
ymiJKa TtATT.nri
• Dve stvari sta mogoče enaki, če jih zunanje pogledamo, a je pri tem veliko ' razločka med njima. Vzemimo n, pr. dvojevrstna zdravila, ktera sta oba pripravljena za v pomoč prebave in oba svojo nalogo izvršujeta, a učinkovanje enega je bolj počasno in zvezano z bolečinami in trpljenjem, nakar drugo* zdravilo svojo nalogo izvršuje v kratkem času in brez bolečin ali trpljenja. Eno zdravilo Vam oslabi telo, drugo ga pa podkrepi. To je razlika med drugimi zdravili in Trinerjevim ameriškim grenkim zdravilnim vinom, ktero vam ne samo izčisti telo, ampak ga ob enem tudi utrdi, kakor tudi ozdravi mnogo želodčnih boleznij in pa v drobu, kakor: nervoznost in slabo kri. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Joseph Triner, izdelovalec. 1333-1339. So. Ashland Ave, Chicago, 111.
• • •
Ni vam potrebno bolehati, ker Trinerjev Liniment vas hitro o-zdravi. .Poskusite ga za revmati-zem, nevralgijo, otekline, otrplje-nje, povzročeno vsled prehlaje-nja. Cena 25 in 50 centov s poštnino vred 35 in 60 centov.
NA PRODAJ.
Zadnji dve parceli po 20 akrov zemlje ktere so oddaljene samo dve milji od dobrega trgovskega mesta Hilliard, Florida, kjer so dve železnice, dober trg in najboljša zemlja za sladkorni trs, krompir, koruzo in vrtne pridel-ke{ vsakovrstno sočivje, posebno pa za "Pecan" orehe oddaljeno samo 19 milj od dobro znanega mesta Jacksonville. Tukaj ni mrzlice, povodnji in podnebje je tu milo. Oglasite se, ali pišite na: Joseph Lepša, 108 So. La Salle St. Room 810. Chicago, m.
Da nam bode mogoče neko zapuščino urediti, moramo prodati 270 akrov zemlje, to je: ena farma 160 akrov, in druga 110 akrov ena zraven druge, s poslopji vred. Ena je na polovico že obdelana, ostanek zemljišča je pašnik in ho-sta. Samo 4 milje od okrajnega sedeža Brookhaven, Mississippi. Prodali bodemo isto po zelo nizki ceni. Tukaj ni mrzlice in ne povodnji in zemlja je najboljša za vsakovrstne pridelke. Oglasite »e, ali pišite na: Joseph Lepša, Room 810. 108 So La Salle St. Chicago, 111.
<
Jaz imam veliko dobrih in obdelanih kmetij v sredini države Michigan. Imam tudi dosti še neobdelane zemlje po nizkih cenah, imam tudi nekoliko obdelanih kmetij za zamenjavo za posestva v mestu Chicago. Oglasite se pri, ali pišite na : Joseph Lepša, 108. So La Salle St. Room 810 Chicago, 111.
Moram prodati za vsako ceno 480 akrov dobre in rodovitne zemlje v državi Michigan, v dobro naseljeni Slovanski naselbini. T-sto moram predati zavoljo- snirti lastnika. Zemlja se lahko razdeli li na parcele po 80 akrov. Oglasite se, ali pišite na: Joseph Lepša, Room 810. — 108~So. La Salle St. Chicago, HI.
Na prodaj: Po zelo nizki ceni je najboljša zemlja v Zgornjem Wisconsinu blizu mest. železnic, in dobrih trgov; izplačila zelo ugodna. Oglasite se ali pišite na: Joseph Lepša, 108. So. La Salle St. Room 810. Chicago, 111.
Za natančna poiasnila pri prodaji vseh gori navedenih zemljišč se lahko obrnete tudi na našega slovenskega zastopnika: Martin Launch. 1900. W. 22. Place, Chicago, m.
NA JAVNI DRAŽBI
dne 29. februarja 1916 ob 2. popoldne se bo prodala v prostorih tiskarne vsa, v tiskarsko obrt spadajoča oprava tiskarne "Glasnik" najvišjemu ponudniku. — Za pojasnila se je obrniti na naslov: Mr. Jos. Stefanec, 207 Eight St., Calumet, Mich.
Frank Petkovšek
S500.00 nagrade!
Ako mi kdo temeljito, ali sodnij-skim potom dokaže, da imam jaz ▼ svoji zbirki na nepošten način pridobljen rokopis kakega rojaka, plačam
$500.00 (PETSTO DOLARJEV) nagrade. To nagrado dam za kako stvar, ki ne žali našega verskega ali narodnega čuta. Omenjam pa, da se ne bom pri tem oziral, kakor se tudi dosedaj nisem oziral na kake morebitne tozadevne časnikarske izjave in napade. Za taka dokazila gori razpisana nagrada ne velja.
Kar imam jaz, sem že dal in bom še dal v javrfost vkljub raznim napadom; to pa dajem ne iz ^kakega dobička, ali slavohlepno-sti, temuč v počast onim možem, ki so svoječašno mirno delovali v Ameriki, — in še delujejo za vero in nai narod.
Torej možakarji, ki se toliko za to stvar in za mene zanimate, — stopite sedaj na noge! Dajte le brez skrbi vse rokopise, katerih kdo kaj hrani v javnost. Objavite jih s tajnim, ali pravim imenom!
Pri tem se Vam ni potreba ničesar bati od strani onih, ki imajo res besedo in izključno lastninsko pravico pri rokopisih; za to Vam jaz posebej in osebno jamčim.	M. Pogorele.
Zdaj pošljemo v staro domovino
Danes pošljemo v staro domovino
5K		...$ .90	100K	za..	-•$14.50
10	t«	. .. 1.60	125	<<	.. 18.2S
15	< <	. . . 2.35	150	*/	.. 21.75
20	* <	... 3.05	200	11	.. 29.00
25	<1	... 3.80	300	< t	.. 43.50
35	«<		500	11	.. 72.00
50	<4	. . 6.40	700	11	..101.00
75	1 t	...11.05	1000	<»	..142.00
Ker se cene nepričakovano višajo ali nižajo, zato cen ne jamčimo. Vsako pošiljate v pa garantiramo.
AMERIKANS KJ SLOVENEC BANČNI ODDELEK JOLIET, ILL.
PETER CULHT
JAVA/ JVOTAH
1245 So. Santa Fe Avenue,
PMblo, Cole
Izdeluje vsakovrstne pravove-ljavne listine, »padajoče v notarsko stroko za Združene države m staro domovino.
Zanimive slike
se bodejo predstavljale v "ROYAL" GLEDALIŠČU na 1820 W. 22 Street, Chicago, 111.
V nedeljo dne 5. marca t. L bode predstava "Annette Keller-man v igri "Popolna žena" in Neptun-ova, ali pomorskega boga hči. Igra je v sedmih dejanjih s krasnimi prizori. Ta slika je bila predstavljena že pred (reč kot 2,000.000. gledalci v mest" Chicago.
Druga slika.
Kristusovo trpljenje.
Se bode predstavljala v nedeljo dne 19. marca v sedmih dejanjih ter v krasno barvnih slikah. O tej sliki nam ni potrebno posebej razlagati ker je že vsakemu do-broznana. Upamo torej, da si bode to zgodovinsko znano sliko naše slovensko občinstvo v obilnem številu ogledalo, osobito ker je vstopnina zelo nizka.
Vstopnina znaša za popoldne za otroke 5c za odrastle 10c. Zvečer za vse enako po 10c vsak sedež.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916 Iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50.
Sprejemam tudi udnino za leto 1917, ki znaša kakor vedno za Ameriko jeden dolar.
Kedor naroči knjige, ali pa vplača udnino za prihodnje leto, ta dobi proti doplačilu 30c trideset kvadratnih čevljev veliki stenski zemljevid vojskujočih se driav, ki je jako natančna izdelan.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402 — New York, N. Y.
TEL.: CANAL 8027.
PRVA SLOVENSKO-HRYATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY IS 13 W. 22nd SI.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, aU kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hišah točno vaak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
fHAM CHILL.
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
isriess
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOLIET, ILL. Urad craven slov. eerkve.
Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
POZOR!
Vsakemu, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
Henry J. Schnltzer,
BANKIR
141 WasMngtra St., New Ytrk.
Vtem Slovenoem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Peon Avenue,
v kateri točim vedno svflte PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu oMb* stvu v naj obilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE 1 OKO. FLAJNIK, LASTNIK, 3829 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani is pripomogel do Vaših pravic. Te odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec ia odvetnik velike nnije
United Mine Worker* of A m erica,
"Dijtrimt 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je*
A. W. KERR,
ROOM 810-ail FERGUSON BUILEHNC
Springfield,
UititviiiiisiiiiiiBBiiiiiiiiiiBiiBiBiiBiiiiiitiiBiimiiiiiiiiiitiBiiititmiiiiiiMiimsitaiiiiiiuini
DOBRODOŠLI I
5 mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
gostilno
5	kjer se toči vedno Sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- 1
=	vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
i	, G?stonl so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače §
|	kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k dvojim!
I John Zvezich
| 2294 Blue Island Ave	CHICAGO, ILL. I
H	Telefon: Canal 2363.