Jakob Rigler G L A S O S L O V N I R A Z V O J P R E D L O G O V I N P R E D P O N NA, ZA, NAD Da prehajajo v nekaterih dolenjskih govorih predlogi in predpone na, za, nad, če niso bili stalno dolgo poudarjeni,1 v ne, ze, ned, je že znano. O tem sta pisala predvsem Skrabec in Ramovš. Skrabec (Cv. IX 8 b—c) je mislil, da je ta prehod nastal zaradi pre- mika akcenta zašal > zešal in iz takih primerov bi se e posplošil tudi v neakcentuirano pozicijo.2 Čeprav pa bi seveda šlo tuka j za kasnejši akcentski premik, kot je oni v tipu glâoa, in bi akcent preskočil že na kratki a, je vendar razvoj a-ja v e nerazumljiv, in to zlasti še v takih dialektih, kjer sicer kratki a (naj bo neakcentuirani ali kratkoakcentui- rani) ni doživel nobenih sprememb in sploh ni nič reducira j . Poleg tega menim, da tak akcentski premik, kot si ga zamišlja Skrabec, v dolenj- ščini sploh ni mogoč. Saj n. pr. v kratkih infinitivih, če je bil akcent pri zgodnjem premiku obdržan na koncu, tudi pri sekundarnem premiku na a ni preskočil, ampak le na o in e, tako da imamo razmerja: pokropat, zdrobat, zriadat »zrediti« itd. proti ogradat, pogasit itd. (Ribnica). Prav tako se v primerih kot na vasa, učasta proti po noč a, na piača (Ribnica) akcent drži na koncu, kar si razlagam na ta način, da je и v lokalu (po nominativu) kasnejši kot akcentski premik glaoa > glâoa — kajti pri- meri z etimološkim a kot par strâna, umâsta (Ribnica) imajo premaknjen akcent — kasneje pa akcent na a ni več preskočil.3 Po vsem tem je jasno, da je e v predlogih (predponah) moral nastali pred akcentskim premi- kom in da z njim nima nobene zveze. Škrabčevo razlago je sicer zavrnil že Ramovš, JA XXXVII 323, vendar tega ni dovolj utemeljil. 1 Sem spadajo pr imeri kot nanj, zanj, analogično z anus, zâvas, nanus, nänjo, tip zaseka ipd. 8 Isto razlago je sprejel Strekelj, Hist, slovnica 61—62 in še nekateri drugi. 3 V govorih, k jer naglašajo na vtisi enako kot pri sir&ni, gre lahko le za analogičen akcent, kot gre v nekaterih drugih govorih, kjer naglašajo pri strani (oziroma z akcentom na prvem zlogu, u s kvaliteto, ki kaže na zadnji premik) na jbrž le za analogijo po na vast Drugače je ta pojav razlagal Ramovš v Slovenische Studien (JA XXXYII 322—325). Dolenjske primere je razlagal z analogijo po prefiksu rez, ki je glasoslovno (po asimilaciji a-ja na r) nastal iz raz; ker sta pač neka j časa živeli druga ob drugi obe obliki raz in rez, bi še k na, za, nad nastopilo ne, ze, ned, kar bi podpirali ostali prefiksi z e-jem (pre, pred, brez, čez). Kasneje je mislil, da gre za asimilacijo a > e, sproženo po den- talnih glasovih pred a-jem, in vpliv številnih predlogov' z e (HG VII 129, KZSJ 237). Od dolenjskega pojava pa je ločil notranjskega, ker po nje- govem mnenju nastopa le pod sekundarnim akcentom, in ga povezal s kraškim pojavom tipa kedit < kedit < kadit, za katerega je sprejel Štrekljevo razlago (JA XXXV 143). Isto razlago je obdržal tudi kasneje (HG VII 65, KZS J 237-238). Toda že ob pregledu doslej znanega gradiva, lahko opazimo, da taka razlaga ne zadošča in da notranjskih primerov ni mogoče razlagati na tak način. V kraškem dialektu (govor Gorjanskega) namreč lahko do- bimo ç < a le preko g (najbrž mora dolžina nastati analogično), ta pa lahko nastane iz a le v zlogu, ki mu sledi sprednji vokal ali pa v sose- ščini palatalnih konzonantov.4 Tudi pri naših predlogih je v kraščini e omejen le na takšno pozicijo, vsaj Št rekel j ne navaja drugačnih pri- merov. Drugače pa je v notranjščini; že pri Ramovšu (HG VII 65) pre- vladujejo nasprotni primeri in sploh prehod a > g v zlogu pred spred- njim vokalom ni notranjski pojav, zato *g-ja < ki bi moral biti po Ramovševi razlagi predhodna stopnja k ç, ne moremo pojasniti. Notranj- sko je samo kadU, ne *kedjt ali *ked[t in tudi postojnski primer čestat kot dubleta к CQSVM (JA XXXVII 322, 323). na katerega se je Ramovš pri svoji razlagi oprl, ni identičen s kraškim kedit. Tu gre za preglas a-ja za č-jem: častit(i) > čestli(i). Preglas za palatalnimi konzonanti, ki je v slovenščini dokaj pogosten, je znan namreč tudi postojnskemu govoru.8 *čest'it je potem regularno dalo čestot, akcentska dubleta čestate pa je bila ponovno vplivana po substantivu cîist (nom.) in je z mlajšim pre- vzemom a-ja dala čgsffl ali čestat. 1 Vsi primeri, ki jih navaja Štrekelj (v JA XXXV 143—144 in ki jih lahko najdemo tudi v Morph, in drugod), so takšni; izjemni primeri (ki jih navaja I. c. 144) pa so drugačnega nastanka in imajo tudi v drugih dialektih e. 5 Prim, tudi Breznikovo rkp. sem. nal. Westkruinerdialekte, Ramovš, HG VII 70 in Logar, Razprave SAZU V (1959) 13. 0 Takšna oblika je ohranjena med drugim tudi v Borovnici, prim. Ramovš, KZSJ 237. V starih tekstih je zelo pogostna. Notranjski primeri kot zênas < za nas ipd. nimajo torej nobene zveze s kraškim pojavom tipa kêdit. Pa tudi prehod a-ja omenjenih predlogov v e samo pod sekundarnim akcentom je le navidezen. Res je prav obratno: kot v dolenjščini je tudi v notranjščini a v teh predlogih (vedno velja isto tudi za prefikse) prešel v e v nepoudarjeni poziciji in šele po- tem je nan j preskočil akcent. Ce pa ta e ni prišel pod akcent, je v na- daljnjem razvoju v nekaterih govorih spet prešel v a. In to prav tako v dolenjskem kot v notranjskem dialektu. Nista namreč a in с v ne- poudarjenih predlogih omejena prvi na notranjski in drugi na dolenjski dialekt, ampak najdemo v obeh dialektih oboje vrste govorov. Prav isto najdemo tudi v belokranjskem šokarskem dialektu. Že to jasno kaže, da moramo notranjske in dolenjske primere obravnavati na enak način in jih enako razlagati. Da pa je zakâi v tistih govorih, ki imajo zešu < za- šal, res na novo nastalo iz *zekâi, nam poleg primerov, v katerih je predlog (oz. prefiks) prišel pod sekundarni akcent in se je na ta način ohranilo starejše stanje, kaže predvsem razvoj nikalnice ne. Da prehaja nikalnica ne, kadar nima samostojnega poudarka (niti stranskega), v številnih narečjih v na, je sicer že znano (prim. Skrabec,« Cv. IX 8 c ; Oblak, LMS 1889, 164; Ramovš, JA XXXVII 309); niso pa opazili, da imajo na tistem ozemlju, kjer prehaja nikalnica ne > na, vedno a tudi v nepoudarjenih predlogih na, za, nad. Ce pa imajo nekje nezâi, ne buom in drugje nazal, na budni, a ob tem v obeh kraj ih zešu, jc jasno, da je nazaj prav tako iz *nezai, kot je na buom iz *ne buom. Da se e v ne- poudarjeni nikalnici res razvija paralelno z e-jem v predlogih ne, ze, ned < na, za, nad, pa imam še drug dokaz. V nekaterih krajih, kjer imajo ne, ze, ned, je šel razvoj deloma drugačno pot. Oslabitev art iku- lacije e-ja se ni javila v zniževanju jezične ploskve in v razšir janju proti a, temveč v težnji k srednjejezičnemu reduciranemu glasu a. In tudi tam gre razvoj paralelno v predlogih in v nepoudarjeni nikalnici, prim.: zakâi, nazai in na buom proti zelen, nebû (Ribnica). Ta pojav je mlad, saj ga navadno dobimo le pri mlajši generaciji, medtem ko ima starejša v islili kraj ih še e ali vsaj £.7 Le lokalno se dobijo primeri, da ned < nad zaostane v razvoju (glej na koncu). Težko pa je točno določiti ozemlje, ki naj bi ga bil prvotno zajel prehod za > ze (in seveda na, nad > ne, ned). Obseg razvoja nikalnice ' Lokalno se lahko tudi na ozemlju z a pojavi v predlogih in nikalnici redukcija v a (n. pr. Dvor nad Ljubljano). ne > na nam pri tem nič ne pove, saj je ta razvoj nastopil lahko tudi tam, kjer ni bilo pre j prehoda za > ze. Opiramo se lahko le na primere tipa zešu, teh pa je zelo malo in še tisti se izgubljajo in nadomeščajo z drugačnimi oblikami (s končno akcentuiranimi — z akcentom iz nepre- figiranik oblik). Že v Hrovači, kjer e pri teh predlogih v nepoudarjeni poziciji ni šel v a, ni več vseh tistih primerov tipa zešu, ki jih je poznal še Škrabec,8 še laže pa so se izgubili tam, kjer je e spet prešel v a, ki se je nato lahko analogično vrinil tudi v sekundarno poudarjene zloge, pri čemer mu jc pomagal še knjižni vpliv. Poleg tega moramo upoštevati, da gre pri primerih kot natič lahko tudi za prvotno natič z zgodnjim akcentskim premikom. Na j obširnejše strnjeno ozemlje, kjer je e v ne, ze, ned do danes ohranjen (oz. je lokalno prešel v a), je v jugozahodnem delu dolenjskega dialekta. Meja gre nekako po ribniški Mali gori na Raščico, ki je tik na meji, vendar danes že na a-jevski strani, dalje gre meja pod Robom in nad Bloško planoto 1er med Menišijo in borovniškim kotom. Onstran Javornikov se to stanje nadal juje v ožjem pasu v južni notranjščini s približno severno mejo nad Knežakom, pod Narinom, nad Premom, pod Vremami preko Brkinov nad Markovščino.0 Vendar tu e-jev ne govorijo več popolnoma dosledno, kar je razumljivo, saj jih izpodriva od severa ponovno nastali a < e, od juga prvotni a, ki je v jelšanskem govoru ohranjen ali restavriran najbrž po čakavskem vplivu,10 a obema pomaga še knjižni vpliv. Deloma (vsaj v nekaterih severnejših delih, kjer kake točnejše meje sploh ne moremo določiti) pa gre, kot kažejo dubletne oblike tudi pri nikalnici, za širjenje istega fonetičnega procesa, ki je severnejc že izvršen. Poleg tega imajo e tudi v šokarskem dialektu v Beli krajini (razen severnega dela) in večinoma v posavskem dialektu. Dru- god bi se dobili le še manjši otoki (n. pr. Senožeče). Za ilustracijo nekaj primerov: ne g aie, ne uîpaine, zegüizda — ne Ьиот (Rakitnica); nebrBu, nabran, zekéi, zakaj — ne miniram, na mini- ram (Ribnica); neriedu, neknpou, ne gaie, na mizo, začet — ne budm, na bußm (Zamostec pri Sodražici); no puota, zeknj — ne griém (V. Poljane); na nva, na vôza, nazai, nat %iša (Struge); naz&die, na gma^i »pri miru«, zapečak — na budm (Podgora pri Dobrepolju); паргпЦ, na uda, zagnâhi e Prim, opombo 12. 0 Po Brkinih in tudi še nekoliko proti zahodu se govori notranjščina, prim. Rigler, RSI XXI 27-35. 10 Jelšanski a ni glasoslovno razvit iz e. kot kaž.e nikalnica z ohranjenim e. — nu véim (Raščica); ne pieč, nezâi — nç buôm (M.Lašče); пеоеИсеЦ, nepüsada, zetuôyju, net — ne buôm, ne griém (Brankovo); na tléiy., na sâmam, zažigle — пайтэп, na buoš (Rob); nepriéza, ze oduô — ne buôm (Kramplje); ne niva, zetû — neùman, ne оТцт (Nemška vas pri Blokah); ne stolaiy, negäje, zestuôpam — neuiman (Loški potok); nestîlu, zçtû, zçmet, net %išo — ne griem (Cerknica) ; ne mizi, net šiše »nad hišo« — ne Daim (Kožljek); па гаках, na tašče, zamazane — пайтэп (Rakitna); na mizi, zatü — na vem (Postojna); nqpi-ët, nqt yis-ç — пџ Dem (Matenja vas); na miz[, zatû — ng buam, nq vîerie »verjame«, ne тпэге (Pivka); nqrdili, na sünci, na trPiunj.k, zaptdlu (Parje); zečiela, zeslyili, za siiode, na dan, ne recyn (Koritnice); na spumlat, na prâyJ, zaiiftou — щ bûom (Nadanje selo); ne skriž, ne praii, znnu%anca, zekui — ne muore (Ki- lovče); ne môsti, ne tašče — ne yriem (Prem); m>i soêti, zgbit — nqûman, lié, mi yram (Vreme); mi zadrie, ne debielu, zekuôpat, zqpr'-lôdat, nardîli ne nerdijo (Barka); nqniêsta, zqplêta (Hrpelje); nerjunu, zepišen — ne bûom (Markovščina) ; ne mîzi, ze dryiya — ne oêtn (Zajelše); ne mîsu, ne rSmo, nerîedy, naveličala, zeslyzak, ze zîvit — ne oein (Trpčane); na tešče, na pašo, za mlêiku — ne znSn < znam »vem« (Novokračine) ; nazâi, nardîli, za zanêitit, zastüon — ne znan (Jelšane). In še v šokar- skem dialektu v Beli krajini: nepisat, ne mizi, ze %išo, net yjšo (Črešnjc- vec pri Semiču) ter v posavskem dialektu: žešhlšt, nezai, nqt glavi (Lošce pod Bohorjem); zepiçlçu, neprêi, ned [Ivo (okolica Leskovca pri Krškem); zemuknit, nebôu, neuzdûl (Velika Dolina — po Matkoviču, JF V 188). Ramovš navaja v HG VII 129 v naših predlogih e tudi za Sulio kra- jino, na str. 125 pa ima med primeri iz doline Krke med Sotesko in Novim mestom tudi ne < na. Vendar pr imer ja j že zgoraj navedene pri- mere za Struge in dobrepoljsko dolino, dalje: napisala, začadila, zančvala na buôm, пайтэп (Žužemberk); dalje prim, za dolenjščino še: na pieč, zamet — na büom (Vrh pri Višnji gori); na miz, za yjšo, mit yjšo — na buôm, na vém (Nemška vas pri Trebnjem); nalapila, zab(du — na griém (Otočec pri Novem mestu); nayjiôdan, zaiù, začne — пайтэп, mirât (Šentjernej — a je rahlo reduciran).11 Tudi za Raščico ima Ramovš pri- 11 K.er je v nikalnici a, lahko domnevamo, da je a tudi v vzhodni dolenj- ščini v predlogih sekundaren. Razni zapisi s tega ozemlja kažejo sicer drugače. Tako so v SNP poleg Štrekljevih zapisov s Krasu iu Breznikovih iz Ihana še najbol j fonetično zapisane pesmi iz Šentjerneja, toda v nj ih jc dosledno a v predlogih in e v nikalnici (prim. št. 821, 1228, 2401, 2590, 7093), kur bi knzulo. mere z e (glej JA XXXYII 322), medtem ko sem si jih jaz zapisal le z a (glej zgoraj). Ni izključeno, da se je a v nekaterih krajih razvil v zadnjih desetletjih in da so tedaj, ko jih je zapisoval Ramovš, še govorili e. Povsod, kjer imajo e v neakcentuirani poziciji, imajo e tudi pod sekundarnim akcentom. Le nekaj primerov: niàyfit, zjaslon, ziašu, zia- met poleg zamet (Ribnica); z iešlu, ziep ar t, zienas, zievas (Trpčane pri Ilirski Bistrici); niêzi < nazaj, rde pri, niêtli% < na tlêch, zieoit, zie.prt, zleoas, ziênas (Črešnjcvec pri Semiču); zešu (Lošce pod Bohorjem) itd. Poleg tega imajo v sekundarno poudarjenih zlogih e tudi v nekaterih govorih, kjer je v nepoudarjenih že a. Za notranjščino je to razmerje znano, a so ga napak razlagali; prim, še (nepoudarjene primere glej zgo- raj): niebrou, zienas, zjepart (Vreme); ziêparl, ziêprii (Matenja vas). Enako razmerje je tudi v severnem delu šokarskega dialekta: niebral, niegnat, njespat, nievit, niêpju < napil, ziep ju < zapïl, zielp, ziêpu < zapàl, zjepnl »zapeti«, toda nabrala, nagnala, nariedat, za ruçko (Rožni dol nad Semičem). V dolenjščini pa je teže dobiti takšne primere, ker je več oksitoneze, vendar se posamezni primeri le dobijo. Na Igu imajo neiitač < *netič za prvotno * natič kot пеаЩ < ne Ы poleg na pieč, za- гшеЦ < *ne peč, *zeméti za prvotno *na peč, * zameti kot nabuom, navém < *ne bom, *ne očim; dalje imajo v Zdenski vasi zedpenc »zape- nec« pa z a ku i in na budm, v Podgori pri Dobrepolju sem zapisal neatki plur. »protje za fižol« za *natiki s posplošenjem nominativnc oblike (*netak < natlk) v ostale sklone (nepoudarjene primere glej zgoraj). Toda takšni primeri so razen v severni notranjščini in v severni šokar- ščini toliko, redki, da se pri določanju prvotnega obsega tega pojava ne moremo opirati samo nanje. Če n. pr. v zahodni notranjščini najdemo le: nupani, zapori, zašu, zan/js, ziioqs (Gabrje pri Ajdovščini), za nas, znons (Dobravlje pri Ajdovščini), s tem ni dokazano, da tam nekoč ni bilo prehoda za > ze (glej še spodaj pri obravnavi Svetokriškega), ampak le, da akcent zaradi vpliva sorodnih oblik ni preskočil ob času preskoka v tipu žena, oziroma da so pozneje zmagale sprva najbrž redkejše dubletne zc (sporočilo prof. Bczlaja). Vendar se na vse te zapise ne moremo zanesti, ker je treba povsod upoštevati možnost etimologiziranja. Ne- dvomno je bil prvotno znan prehod za > ze vsaj v določeni poziciji (glej spodaj in op. 20) tudi vzhodni dolenjščini, saj so inovacije, ki so izoblikovale vzhodno- dolenjski dialekt, znatno mlajše od začetka tega pojava. oblike s končnim akcentom,12 in ze v notranjskih in dolenjskih govorih ter v šokarskem in posav- skem dialektu, ki izkazujeta vse značilne zgodnje dolenjske dialektične poteze, potem je jasno, da se v vsakem od teh predelov ni razvil samo- stojno, ampak da ga je treba imeti za skupni pojav dolenjske dialektične baze, ki se je moral začeti razvijati razmeroma zgodaj. Mislim, da je ta pojav poznal tudi medijski dialekt, vendar prvotnega stanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti (nikalnica je na); sedanje zešla (Turje) namreč ni identično z dolenjskimi in notranjskimi oblikami (sicer bi moralo biti *zje.šj[a), ampak je mlajše z razvojem kratko poudarjenega a v <)/£.13 Se- veda ni izključeno, da bi bil v nekaterih obrobnih govorih prvotne dolenjske dialektične baze razvoj za > ze oviran ali izpodrinjen po kakih sosednjih vplivih. Začetek razvoja za > ze spada torej še v čas, ko še niso bile povsem pre t rgane vezi med dolenjskim in no t ran j sk im dialektom in ko so tudi še posavski dialekt zajemale dolenjske inovacije. Izven dolenjske dia- lektične baze pa na jb rž ni nikoli prodrl.1 4 To bi vsa j kazali s tari teksti. Rateški rokopis ima n. pr . t r ik ra t na (in vedno p red zlogom s sprednj im vokalom — prim, spodaj) , v k ran j skem rokopisu beremo: na (3-krat). na pre y (3-krat), Sa (3-krat), fa, Sapuuid. In tudi naslednj i teksti bi kazali isto (gl. šc spoda j). Samo a- je na jdemo sicer tudi v stiškem rokopisu, ki je nasta l na ozemlju dolenjskega dialekta, pr im. : zapumidy, fapuuedy, zatayll (2-krat), na boffyam, naprid (2-krat), vendar nas to ne moti, ker v teh pr imer ih t e d a j e-jev niti ne bi pr ičakoval i (ker so pred zadnj imi vokali — glej spodaj , p r imer naprid p a je bil naglašen na p rvem zlogu — prim. n. pr . v no t ran j skem dialektu v Sabon jah napori »naprej«). 12 Prim, v Ilrovači oh Skrabčevem času še zeâiet (Cv. IX 8e), danes le zečel uli začet. 13 To je mlajši razvoj; zajame tudi primere, ki so nastali po ukunju iz o: sntyp/snÇp < *snftp < mop. 14 Vendar so pojavi kot daleč > deleč izraz v glavnem enakšnih izpreminje- valnih faktorjev. Pojavijo pa se e-ji v omenjenih predlogih in prefiksih pri Trubarju, vendar tudi pr i ,n jem niso tako pogostni, kot bi se dalo sklepati po Ra- movšu, ki pravi, da so zapisi z a-jem »last ebenso oft« kot oni z e-jem. Zapisov z e-jem je v primeri z onimi z a-jem le neznaten odstotek. Vze- mimo za primer v K (1551): naprei А IV a, 29, 55, 36, 46, 50, 59, 63, 65, 71. 110, 116, 119, 126 (2-krat), 127, 133, 165, 167, 197, 199, 219, 221 (2-krat), 234; neprei 18; /akai je zapisano okrog 70-krat in niti enkrat z e; fagui/hati 51, 54, 57; faguifha 58; faguiflian 60; faguifhanim 59; faguifhnenom 171; feguifhan 235, 236; feguifhani 110 ipd. Če je običajen a, ne mislim, da bi morda ze v govoru Raščiee takrat že prehajalo spet v za, čeprav se dobi pri Trubar ju nekaj zelo redkih primerov, ko ima za nikalnico na: na- noffi »ne nosi« K (1551) 129 (in še nekaj, glej JA XXXVII 124).ln Na- sprotno menim, da e še ni popolnoma prodrl, precej a-jev je seveda treba pripisati Trubarjevemu etimologiziranju in vplivu drugih dia- lektov. V takih primerih, ko piše a za e v nikalnici, pa gre najbrž za hiperkorekturo, morda le za tiskovno napako, teže je z Ramovšem misliti na gorenjski vpliv, ker je premalo primerov in ker ni gotovo, če so takrat v gorenjščini že govorili v nikalnici a. Prav zaradi diferenciacije z nikalnico je najbrž pri Trubarju ne < na (o našel glej spodaj) lako izredno redek, znatno večkrat je namreč zapisal ze < za. Zlasti v določenih besedah Trubar pogostokrat piše e. Nekaj prime- rov: fe rifnizo K (1551) 19. fezhel, fezhelu K 149, fezheli K 117, fezhni K 165. Mat (1555) 49 b, PNT (1557) 58, CNT (1582) I 83 poleg fazhne К В IIb, 49. 121, 217, 219. 237 (2-krat), Mat 26 a. PNT 8. 30. CNT 12. 43 . . . . kar je najbrž naglašeno začne, fazlieli K 40. fazhel KDT (1575) 36, 62, fazheli Mat A IVa. dalje fezhudio PNT 116. CNT 162 poleg fazhudio PNT 97. federfhi K 178 poleg faderfhite, faderfliani K 40, fedushe »zadušijo« PNT 105, CN T 148, feshla Mat 45 a, PNT 53, CNT 75 poleg faside Mat 45 a, PNT 53, CNT 76. fenefti K 49, 50, 55, 60, 104, 211, fenefe K 211, 235, jeneffo KD1 68 poleg fanefti K 51, fenefene »zunesenje« K 212, feneffene KDI 33. toda f ana f has K 75, fepelaii K 118. 120, fepelaio Mat 62 a, PNT 15 V primerih kot nakuliku PNT (1557) 98, KDI (1575) 562, CNT (1582) 1 158; nakatere KDI 12. 51 poleg nekatere PNT 116 (še neka j drugih primerov glej v CJKZ II 275) itd. je pisan a pač za a, ki je nastal iz ê po m. v. r. ob sonorniku. Šele precej pozneje (Basar še piše nikateri 71, 78 itd., medtem ko ima za nikal- nico na ali ne) so se naslonili taki primeri na nikalnico ne (z etimol. e), tuko da danes pogostokrat ne najdemo v njih več refleksa za ê, prim.: natakeSr »marsi- kateri« zu *nêkoten,ju (Podgora pri Dobrepolju), nextêra (Vinice pri Sodražici) in podobno. 72, 140, CNT 103, fepelani Mat 62 b, PNT 73, CNT 105, KDI 43, fepelaua Mat 15 a, PNT 17, CNT 24, fe pela »zapelja« CNT 105 poleg fapelauaio KDI 57, f epi fana К 221, fepifane К 213, fe pi f f trne, fepiffanu KDI 13 poleg fa pif fane KDI 76, fepri Mat 12 b. PNT 14, CNT 20, fepryzhanu »zapričanju« dat. sg. К 70. fepufli Mat 7 a (2-krat), PNT 8 (2-krat), 137, CNT 11 (2-krat) poleg fapufii К 21, 49, 133, PNT 97, 120, 137. fapuftiti К В I l i a , 47, 114, 148, 236, Mat 2 a, PNT 2, fefhlifhala К A VIII b poleg faslishala PNT 118, fafhlifhall К A VII b, faslishal Mat 7 a, PNT 3, 8, CNT 11, feflufhene К 82, 100, 109, feflufhil К 59, feflufhili К 68 poleg fafhifhene К 57, faflufhiti К 109, 241, faflufhil К 28, 242, feuupane К 120, 205, 253, PNT 56, CNT 78, feuupam KDI 68, feuupa К 211, 223, 235, feuupamo К В I l i a , 205, feuupaio CNT 181, feuefse »zaveže« К 35, feupye PNT 90, 125 (2-krat), CNT 127. 175 (2-krat), fe opye »zavpije« Mat 77 a, feupyo PNT 43, 115 poleg faupye PNT 97 itd. Medtem ko v besedah kot: zadosti, zahvaliti, zakaj, zabstonj, zapoved, zastopiti, zato itd. nisem našel primerov z e-jem. Pri tem preseneča to, da so e-ji skoraj dosledno v takih primerih, ki imajo v naslednjem zlogu sprednji vokal (mednje moramo šteti tudi u, ker je prešel v ü16). Ako bi bili a-ji samo korektura Trubarjevega go- vora po drugih dialektih in etimologiziranje, ne bi pričakovali take raz- delitve, kajti , da bi bila samo slučajna, je težko verjeti. Vsaj deloma se mora v tem odražati živi govor. Če pa je Trubar odvisno od pozicije govoril а in e, poleg tega poznal а še iz drugih dialektov, je razumljivo, da se je e-jev izogibal, čeprav kakega popolnoma ustaljenega nazora o tem ni imel, kot kažejo njegovi popravki v tistih tekstih, ki jih je večkrat izdal: spreminjal je namreč v obe smeri. Nekaj primerov iz istega teksta: fe meno Mat 7 b > fa meno PNT 8, CNT 12; ned nim Mat 6 a, PNT 7 > nad nim CNT 9; fezhudil Mat 17 a. PNT 19 > fazhudil CN T 28: falifhi Mat 17 a > faslishi PN T 19 > feslislii CNT 28; fa tebo Mat 18 a, PNT 20 > fe tebo CNT 29; fagledaio Mat 19 b, PNT 23 > fegledaio CNT 32. S tem pa, da najdemo e-je v zlogih pred sprednjim vokalom, se nam pojasni tudi razvoj za > ze. Neintenzivno artikulirani (morda tudi kvun- titetno krajši) a v predlogih in prefiksih se je asimiliral sprednjemu vokulu v naslednjem zlogu s tem, da se je artikulaeija pomaknila naprej ,u Da ima ii/y lastnosti sprednjega vokala, vidimo tudi pri notrunjsko- istrski sekundarni palutalizaciji velarov. in je prešel v široki e. Gre torej za vokalnoharmoničen pojav.17 Res je, da je v drugih besedah v podobni soseščini a ohranjen, razen v posa- meznih primerih kot deleč < daleč, ki so izraz v glavnem enakšnih izpre- minjevalnih faktorjev, imajo pa drugačen areal, toda upoštevati mo- ramo, da se isti glasovi v raznih naslonkah lahko drugače obravnavajo kot v ostalih primerih. In prav proklitična raba teh besedic je omogo- čila drugačen razvoj a-ja kot v drugih primerih in pozneje spet poseben razvoj novo nastalega e-ja. Sprva bi bili potemtakem govorili e-jc le v zlogih pred sprednjim vokalom, pozneje bi se bil e pričel posploševati. Možno bi bilo, da se je takrat v kakem govoru posplošil a.18 Ze ob Tru- barjevem času pa jezikov čut najbrž ni več dosledno zahteval take razporeditve, kar jc razumljivo, saj je kmalu nato z močnejšim razvojem moderne vokalne redukcije nastopila v centralnih dialektih prav na- sprotna tendenca vokalne disimilacije. Toda prvotna razvrstitev a-jev in e-jev se tedaj vsaj v Trubarjevem govoru še ni zabrisala, čeprav najdemo pri Trubarju tudi nekatere primere z e-jem pred zlogom z zadnjim vokalom (med Ramovševimi primeri so štirje takšni, od tega trije v CO).10 Naslednji protestantski pisci so se e-jev še bolj izogibali in j ih tako rekoč odpravili, le v E D P (1563) so šc bolj pogostni kot pri Trubar ju . Tu jih nc najdemo več samo pred sprednjimi vokali, kar bi kazalo, da se je e ponekod že posploševal ali tudi posplošil — in to je na vsak način možno, vendar nam E D P tega ne dokazujejo, ker je Juričič slabo poznal slovenščino in zato kake pravilne razvrstitve pri njem niti ne moremo pričakovati; kaj t i dd so bili e-ji všeč prav Juričiču (morda tudi le komu, ki mu je pomagal) in da ni treba, da so vse e-je napisali avtorji 17 Ki pu n ima nobene zveze s krašk im po javom t ipa kêdit za kaditi, ker nas topa le v določeni kategori j i in je puč tudi sturejši . Tudi n e k a j posavskih pr imerov kot sedi < sadi, zerl < zori (okolica Leskovca pri Krškem) je n a j b r ž mlajšega izvora. Morda v jelšanskem govoru ( južna not ranjšč ina) . Y vzhodni dolenjščini pa je, ker n a j d e m o še danes v Veliki Dolini e, a v predlogih ver je tne je razvit iz e. 10 Korekture C O (1564) je opravl ja l menda Konzul (prim. Kidrič, ZSS2 45), puč od n jega bodo hrva t ske značilnosti, ki j ih n a j d e m o v tej kn j ig i (prim. Ra- movš, Ј Л XXXVI1 127). Čudno pa je to, du so v C O primeri z e-jem v predlogih tudi pred zudnj imi vokali (kur ne more biti hrvatsko) in p rav isto na jdemo tudi v EDI ' (glej spodaj) , k j e r so tudi hrva tsk i vplivi. Vendar Jur ič ič ni mogel so- delovati p r i korek tur i CO, ker je mendu odšel iz Uracha, p reden so pričeli t iskati ("O in tudi p re j preden je poslal T r u b a r t j a rokopis (prim. Elze, T r u b e r s Briefe 186 in Kidrič, Ki rchenordnung 43, 48). posameznih pesmi, kaže to, da je v že tiskanih Trubarjevih pesmih, ki j ih je vključil v EDP. popravil faftopi K (1551) 155 v feftopi EDP 8 in da so prav v Juričičevih pesmih e-ji precej pogostni. Prim, v EDP v Juričičevem tekstu: [e fuie 137, Se vfo 137, Setu 166, fetu 167, Selo 168, fepuuedi 44. fepuuidi 46. 198, fepuueish »zapoveš« 170. feperl 137. 138. Sezhenie 138, fepelane 49, fepeliuie 170. fe slepili 198, nepreij 166. drugod so a-ji; v Kreljevi20 pesmi: nepafti (od napast) 47, fe nas 47; v Cveklje- vih: nef ai 120. 122, ne slamici 85, ne lim 119, ne 119, 123. 124. 125 poleg na 121, 125, nelushl 126, neftrani 128: v pesmih z oznako H. K. najdemo: ned tobo 60. Ned 103. 103, neshpishal 61. fenefti 144. nefizhene 200 poleg nafai 144. nadlug 145, 146. fashlush.it 200 itd.; enako seveda v anonimnih: nef ai 163. nef ац 116, fenas 134. ne 71, 76. fenefe 149 poleg fanefli 149, ned nami 118 itd. Y Juričičevi Postili (1578) pa ni več e-jev v predlogih, le izjemoma se še dobi kak primer kot nesai I21 37 b. sicer je običajen a. prim.: sa II 2 (2-krat), 3 b (2-krat), 5 a. 5 b, 7 b (4-krat) 8 a (3-krat), 8 b. 10 a. 141). 17 a (3-krat), 20 b . . . , I l l 2 a (2-krat), 2 b (2-krat). 3 a (2-krat), 4 a (3-krat) . . . , sazliel I 47 b. 51 b. Il II b. 12 b. 20 a. 101 a'. 111 4 a, 22 b. 34 a, 38 b, 42 b . . . , sapuftiti II 19 b, III 6 a (3-krat). 22 b. 43 a, saflushenie 11 9b , 17 1), 20 b, naprei I 381), 44 b, 50 a (2-krat), 11 5 b, 19 b, III 2 a, 7 a. I I a . I I b (2-krat), 15 a. 20 b, 21 a. 23 a. 33 b. 57 b, nasai I 37 b. 39 b, 40 a (2-krat), 411). 51 a, 11 6 b. nad l i l 25 a itd. Seveda ne moremo vedeti, koliko se v tem odraža tudi dvakratno popravl janje Juričičevega teksta. Krelj že v OB (1566) piše redno a-je, le nekaj primerov: sa oaf inu su nijh Л 8b, Salerri В 1 a, saflifhati E 3b, saflushiti F 6a. С За, saflushenie C 3 a, 7 b, 11 6 b, naprei E 6 b. F 1 a, 8 b. C 3 a, nareéni F 3 a itd. Enako tudi v Post (1567), n. p r : naprei 17 b. 20 b, 50 b. Ее en primer z e-jem mi je znan: nerasan Post 17 b. Izredno redke primere kot napohleoni OB F 61) poleg nepohleono Post 70 a, naokrotni Post 50 b,22 kjer je na pisano za nikalnico ne, bo treba prav tako kot podobne Trubarjeve imeti za hiperkorekturo ali napako. Tudi Dalmatin piše redno a-je že v prvem tisku J Sir (1575): na 3, 5, 8, 9 (2-krat), 10 (2-krat), 15, 18. 19 . . . , naprei 1. 17, 45, 62. 91, 132. 138, 158, 168, 174, 201, 226, nasai 163, sakai 7. 9, 10. 76, 90, 119. 123 . . . , sane f si 20, 21, 29. sauupai 23, 42, sazliel 71, 172, prav tako 20 O avtorstvu glej Kidrič, Bibliografski uvod 71. 21 I. del Postile je le nekoliko predelana nova izdaja Kreljevega prevoda (prim. Oblak, LMS 1894, 203). Krelj. l'ost 53 a ima na istem mestu nasui. -2 Pri Juričiču, Post 35 a je na istem mestu ueukrotni. tudi v drugih delili in v Bibliji (za nikalnico ima ne).'3 Izjemni primeri kot nepreiusetie J Sir 96 poleg napreiusetiu 137, nesai Mos (1578) 15 b24 poleg nasai 16 a so toliko redki, da ne pridejo v poštev, saj gre lahko le za tiskovno napako,25 pri nazaj, naprej ipd. besedah pa lahko tudi za liiperredukcijo. Samo a ima v obravnavanih predlogih in prefiksih tudi Bohorič. Enako najdemo le a-je pri Vipavcu Trostu (1588), ki se je sicer ravnal v pravopisu precej po Trubarju, prim.: fa 2. 3. 6, 8, 10. . . , fazhel 5, faslushenie 9 (2-krat), 10. faslushenia 2, 5, 8, 9, na 2 (2-krat), 4, 5 (3-krat), 6, 7, 8 (2-krat), 9 (4-krat), 10 (2-krat) . . . , naprei 2. 5, nad 21 itd. V nikalnici ima pravilno e: nemore 5, 7, nepokurni 17, neframne 69 itd. In tudi v Trubarjevi Postili (1595), ki jo je za tisk priredil Savinec, so e-ji odpravljeni, saj je tedaj v knjigi že zmagal a in Savinec ga je kot Ljubljančan tudi govoril, prim.: savupainja I 12, saoupati I 18. fazhel 1 14, sazhelu I 14. Sapelauza I 17, fupelaufki I 18, sanefti 1 18 (2-krat); seveda so sami a-ji tudi v Savinčevem predgovoru. Nekaj primerov z e-jem najdemo spet pri Hrenu (1613): nesaj 1 21 b, 61 b, nesaj II За , 16 a poleg naša; I 56 a, 82 b, 119 b, II 13 a — kadar se tekst sklada z Dalma- tinovim je navadno a (razen II З а — vendar je stavek tudi tam nekoliko predrugačen), kadar pa ima Dalmatin drugačno konstrukcijo brez be- sede nazaj, je pri Hrenu navadno e (razen 11 13a). Prireditelj Čandck je bil Dolenjec, vendar, ker gre le za eno besedo, je te primere težko pri- pisati vplivu njegovega dolenjskega govora, ampak gre lahko za liiper- redukcijo v kakem drugem govoru; mislim, da jih bo treba prišteti Hrenu ali jezuitu Maliju, ki sta tekst jezikovno popravljala. Z razvojem moderne vokalne redukcije pa se je, kot sem že omenil, začel e v nikalnici ne neintenzivno široko izgovarjati in jc prešel v a. Težko bi bilo točno določiti epicenter oziroma epicentre te inovacije; toda po Dolenjski in Notranjski se je, kot bi kazala današnja geografska razporeditev, pač šele od drugod, počasi širila in tu zajela tudi e v pred- logih na, za, nad. Zanesljivo sicer tudi ne moremo določiti, kdaj bi se bil n, pr. v gorenjščini začel ta razvoj, ker nam manjka starih tekstov s tega V Bibl 1 28 b najdemo napèrpelam (poleg nepèrpelam nu isti struni), kar je puč le tiskovna napaka, saj že v Mos (1578) 40 b stoji na istem mestu neperpelam. 84 V Bibl 11 162 b ter 1 12 a sta navedeni obliki spremenjeni v naprejvsetje ter nana j. 25 Gotovo je nupaka na senefsi J Sir 53 namesto ne sanefsi (prim. Nesanefti, I.e. 63, 137) /. zamenjanimi črkami. Prim, tudi nomogo J Sir 83 numesto nemogo. 10 S l û v i x l i i n u r c v i j u 241 področja. Y rateškem rokopisu je sicer ne muppellay, a lahko ima nikal- nica stranski poudarek; gotovo ima samostojni poudarek edini primer v kranjskem rokopisu: ne drugim (II); medtem ko Recelj (1582) piše pre- malo izrazit jezik, da bi se dalo karkoli sklepati.20 Vendar mislim, da se pred 16. stoletjem ta pojav ni začel razvijati, za začetek 17. stoletja pa ga že lahko dokažemo. Pri Stapletonu (pred 1613) so že številni zapisi z a-jem: nabo 3 b, 35 b, 44 a, 62 a poleg nebo »ne bo« 3 b, 56 b, 84 b, 99 a (2-krat), 100 a (2-krat), nabodo 24 b, 33 b, namore 42 b, 66 a poleg nemore 66 a, nafnam 35 b poleg nef nate 35 b, nagrem 44 a, nadershi 52 a, naf po- dobi 22 b, nafastopijo 24 b itd. Primeri: neprei 52 b, 64 b, 102 a, 109 a, 124 a poleg naprei 64b, 68a, 78a, 109 b, 126a, na prey 2a so lahko hiper- korekture, morda tudi hiperredukcije, enkratni ze: sepertimi 39 b je pač napaka, ki jih ne manjka, medtem ko primerov sekaj 53 b (3-krat) ni zapisal glavni pisec — on piše to besedo vedno z a — ampak nekdo drug. ki ga Kidrič, ČJKZ IV 80, označuje z В in za katerega je že Kidrič (1. c. 97) mislil, da je bil Dolenjec. Pri piscu В pa bodo najbrž na gréé 53 a, nasnanih 53 b hiperkorekture, s katerimi se je hotel približati jeziku glavnega pisca. Y naslednjih tekstih je dovolj primerov z a-jem v nikal- nici. V blejski prisegi iz 1629 (Kos, CMDS XXII 73) beremo na snaio; pri Skalarju (1643) je sploh običajen a (prim. Oblak, LMS 1890, 190), dalje ga najdemo v Gorskih bukvah 1644 (prim. Oblak, I,MS 1887, 293) itd. Najdemo ga tudi pri Jankoviču (1659—1664), čeprav se ga jc izogi- bal, kar vidimo po hiperkorekturah (glej spodaj) in po primerih kot Namoresh 80 b, ki ga je takoj z istim črnilom popravil v Nemoresh, nasturè 21 b pa je kasneje popravil v nesturè; prim, še: namarnost 201» poleg Nemarnost 7 b (3-krat). 8 a (3-krat), namarnost j 6 a poleg nemar- nosti 5 a, 5 b, 7u, na gre 5 b pa nebodesh 9 a, 113 b, nebosh 80 b, nemo- remo 5b , 17 b. 18 a itd. Nekaj primerov z a-jem v nikalnici sc pojavi tudi v Schönlebnovi izdaji Evangelijev in listov (1672): nasaftopim 323. nasbudite 326, na v'same 371. a pri Romualdu, Rogeriju, Busarju, Pa- glavcu (zlasti prvi tiski) pa Pohlinu itd. so zelo številni, pri nekaterih znatno prevladujejo. 26 Recelj (Gorske bukve) ima n. pr. Sekaj 14, nefaj 34, 42, 43, nemeftiti 34 itd. p a tud i napreiel 49 (glej Ob lak , l .MS 1889, 164, 167, 180 si.). Ka te re so hiper- k o r e k t u r e (ali če je m e š a n j e dialektov) ni mogoče z gotovost jo določiti , vendor bi ti p r imer i k l j u b goren j sk im znači lnost im v tekstu kaza l i bo l j na dolenjski vpl iv. S prehodom nikalnice ne > na pa se je piscem, ki so govorili na, odprla možnost novih kombinacij: ker so večkrat po tradiciji (ob pod- pori primerov v akcentuirani poziciji) napisali za nikalnico ne, so prav tako tudi za predlog oziroma prefiks na lahko napisali ne. Zato pri takih piscih ne smemo imeti primerov z ne < na za odraz živega govora, ampak za hiperkorekturo, in jih ne smemo enačiti in navajati skupaj s Trubar- jevimi, kaj t i z njimi nimajo nobene zveze. Pri nekaterih piscih se dobijo posamezni takšni primeri, pri drugih — zlasti pri takšnih, ki so se sku- šali izogibati a-jev v nikalnici -— jih je več. Morda spada semkaj že nekaj zgoraj omenjenih Stapletonovih primerov, gotovo pa primeri v l jubljan- skih prisegah (1637; prim. Oblak, LMS 1887, 270), v Gorskih bukvah iz 1644 (prim. Oblak, I.e. 293); iste vrste e je pač tudi v nedleshin Skalar 74 a (dekomponiral je na-dležen), več takih primerov je pri Jankoviču: nepolnenu 8 a, nepihnen 8 b, ne febi 13 b, neloshenih 25 a, nemejnenu 175 a, morda tudi neprej 12 b poleg naprei 7 a, 9 a (nekajkrat je neprej, neprei popravil v naprej 14 b, 15 a, 18 b, naprei 22 b, 24 a, 24 b), nef ai 17a. Sem spada tudi nesnaine »na znanje« Schönleben 344 in podobni primeri. Med starejšimi pisci pa zasledimo razvoj a > e v predlogih in pre- liksih spet pri Kastelcu in Svetokriškem. Kastelec je bil doma z ozemlja, kjer še danes govorijo skoraj redno e (Kilovče). Razumljivo, da se to pozna v njegovem jeziku. Čeprav se je e-jev zaradi tradicije in morda zaradi poznanja drugih dialeklov izogibal, se mu jih je nekaj le zapisalo. Ze iz doslej povedanega je jasno, da v tem času e ne more biti več od- visen od pozicije kol pri Trubarju, ampak da ga moramo najti tudi pred zlogi z zadnjim vokalom. Nekaj primerov iz njegovega prvega tiska BB (1678):" sefhlushenîe 3, sefhluahenîa 255, sedeni 48. sepopadenu 111, se f hàl 125. sehvalite 139, gefpym 146 poleg safpym 292, neprei 68 poleg naprei 295, nemèftnik 74 poleg Namèflnik 87, 292, unerozhei 130, unerozheju 151, negnil 437, nepuhliu 455. ne 204 poleg običajnega na, ned 114, 142, 147, nedlugah 127, nedhih 227, nedluge 242, 427 poleg nad- luge 199, 241. 242. 270, 272 (2-krat), 286 sl„ 307, 417 itd. Niso mu pa ušli e-ji samo v njegov tekst in kadar je spremenil predlogo, ampak so se mu zapisali e-ji tudi v primerih kot nedlugah 109 za nadlugah v predlogi (Dalmatin, M |I595| 173), nepne 417 za napeti je v predlogi (CC [1595] « Nekaj gradiva iz BB nava jam zato, ker citati pri Zavadlalu, Die Sprache in Kastelec' Bratovskc Bvqvice, Celje 1891, večkrat niso točni. K)' 243 433).28 Ker se menjavata e in a v predlogu na, je razumljivo, da naj- demo a včasih tudi v nikalnici, za kar niti ni potrebno, da bi bil imel oporo v živem govoru (seveda v kakem drugem govoru, na Kilovčah nimajo nikalnice na): nadolsno 141. nadolshnu 435, napotèrpeshliu 452, na ubèshy 405. Tako prvi kot drugi primeri pa so v splošnem zelo redki, vendar je nikalnica na redkejša kot predlog ne. V kasnejših delih je še znatno bolj dosleden; v NC (1684) dobimo e le še v primerih: nedlesh- nofti 16, nedleshin 79, seuilia 103, sedene 117, perseneffil 213, perse- nefe 266, nesai 294, nedlushni 322 — sicer pa ima redno a-je. Prav tako najdemo e-je v predlogu na, a še pogosteje a-je v nikalnici ne pri Svetokriškem SP (1691—1707). Danes govorijo v okolici Ajdovščine v predlogih in v nikalnici a (oziroma v dialektičnem izgovoru precej redu- ciran g — primere glej zgoraj), toda ker piše Svetokriški tudi ze, ned (n. pr.: fepuoid II 353, sedofti 111 384, IV 302, nedlefhnofii III 444 — glej Tomšič, Č JKZ VII1 4) je moral poznati prehod a > e v predlogih na jbrž iz domačega govora, k je drugje se ga skoraj ni mogel naučiti. V nikalnici pa bo a morda hiperkorektura, morda nekoliko tudi vpliv govorov ne- katerih krajev, v katerih je živel (n. pr. l jubljanskega) — možno bi pa tudi bilo, da je v Vipavski dolini e prav tedaj prehajal v a. Prehod e > a v predlogih in nikalnici bi torej v Vipavski dolini ob koncu 17. stoletja še ne bil zaključen — ali pa je bil v sredi 18. stoletja že razvit, je težko reči, kaj t i v skoraj rednem a-ju v nikalnici pri Lavrenčiču (1752) ni nujno, da se odraža tedanj i vipavski govor, ampak je prav lahko le vpliv sodobnih piscev, pri katerih jc zmagoval a. Razvoj predlogov in z njimi v zvezi tudi nikalnice bi bil s tem v glavnem pojasnjen. Omeniti pa je treba še nekaj posebnosti. Včasih n a j bi kak pref iks ne bil več občuten kot prefiks pa bi potem ne bil doživel takega razvoju, kakor bi ga bil moral. Kot tak primer navaja Ramovš (JA XXXVII 325) z Ruščice zabeila (z a-jem proti e-ju v drugih prime- rili), vendar ni verjetno, da bi se na Raščici v zabeila držal skozi stoletja prvotni a — saj je za gotovo še občuten kot prefiks, ka j t i še danes imajo na Dolenjskem imperfektivni glugol beliti »fetten« poleg perfektivnegu zabeliti. To je zato, ker je Raščica ob meji med e in a. Vendar izguba občutka o izvoru besede vsaj lokalno in vsaj nekaj časa lahko zadrži 28 1'riin. tudi Rupel, SH 11 120 in o predlogah I.e. t l i si. (pripomnil bi, da je že pred Cerinoin opozoril nu izvor II Kastelčevili pesmi Skrabec, Cv. XXII 6 c). f . razvoj. Tako sem n. pr. v Ribnici, kjer je že običajen a < e v predlogih, vedno slišal le xnezdüla z e-jem, medtem ko lahko dobimo drugod tudi pričakovane oblike, 11. pr. x'iazdûli (Podgora pri Dobrepolju, z a < e), dalje je na primer v Ribnici tudi v obliki ponetiška fažou e pogostnejši kot pri drugih besedah z istim prefiksom. Nasprotno pa se je v besedi natura »značaj« začetni zlog navadno obravnaval kot prefiks ter je prešel v ne: netura (Rakitnica) in napre j v natura (Ribnica) ter natura (Višnja gora), kar bi lahko predstavljalo tudi prvotno obliko. Prav tako se je lahko tudi začetni zlog ne- včasih razvijal kot nikalnica, na primer nabiésa poleg običajnega nebiésa (Ribnica), p r imer ja j tudi pri Skalar ju nabesh »nebes« 213 a poleg nebeshki 10 b, nebeška 14 b in podobno, a obratno je lahko spet nikalnica zaostala v razvoju, n. pr. nedela (Vreme, sicer jc v nikalnici a), nedela (Košana), unedel'iç (Matenja vas), nedéle (Višnja gora) poleg nadaila (Ribnica), unadâile (Podgora pri Dobrepo- lju), toda tu je lahko pomagal še knjižni vpliv. Nekoliko drugačne vrste je primer začne. Že Trubar piše v prezentu redno a (glej zgoraj); na Dolenjskem dobimo poleg ziačne (iâ < é) in začne tudi začne (Ribnica), kar bi ustrezalo Trubarjevi obliki, medtem ko je v notranjskih govorih običajno začne, in to tudi v takih, kjer je e večinoma še ohranjen, zato 11e moremo misliti na razvoj *zečne > *začne > začne, prim.: zÇcne (б < и Ilirska Bistrica), гџспе (Zarečje) ter tudi začne, začnij (Matenja vas) itd. Menim, da se je a iz oblike začne z dolgo akcentuiranim a vnašal tudi v dubletno oksitonirano obliko in se na ta način ponekod ohranil. Manj verjetno je, da bi za ne bil občuten kot prefiks. Tudi primer našel ima poseben razvoj, zato ga pri dosedanji obrav- navi nisem upošteval. To je beseda, ki jo pri starejših piscih najdemo najpogosteje zapisano z e, prim, pri Trubar ju : neshal Mat I7a. 24b, 33b. 41 b, P N T 19. 28, 39, 49. CNT 28, neshil CNT 40. neshel CNT 56, hefhli K 232, nesli I i Mat 26b. 52a. 72b (2-krat), P N T 31, 84 (2-krat), KDI 43, CNT 44, 120 (2-krat) in fnefliall K 26, fneshla Mat 2a, PNT 2, f nesli I i KDI A 1 b poleg nashel PNT 133; v Postili (1395), ki jo je za tisk priredil Savinec, pa : nafhal I 12, na/lila 1 1, snuflilu 1 7. Krelj piše sicer navadno: naflial OB С За, nafhli Post 13a, 61 b, a poleg tega tudi snefhli Post 54 b. medtem ko piše Trost tudi fnaslial »znašel« 70. V Juričičevi Postili beremo: nasi,Ii I 37b (2-krat), 42a (2-krat), 44b, II 11a (2-krat), 12b, 13b, nasilla 1 42b, 45a, II 111), III 37b, 40a (2-krat) itd. poleg sneshli I 38b (e je že na istem mestu pri Krelju, Post 54b). Dalmatin piše u, prim. J Sir: nashil 73, 104-, 136, 137, 158, 194, 225, 227, 228, nashel 26, nashla 99, 100. Ramovš (l.'c. 522) navaja obliko sneshil iz Tulščaka 124b. Pri Hrenu najdemo neslili I 10 a, a Dalmatin ima v istem tekstu a; na splošno pa je pisal e-je Schönleben: nefhàl 113 (2-krat), nefh.il 285, nef lila 105, nef lili 120, 127, medtem ko ima Hren v istem tekstu nafhàl I 54 b. 55a, nafhil II 5a, nafhla I 50b, nafhli I 59a, 62b, vendar tudi pri Schön- lebnu nafhli 295, isnafhla 299. Dal je najdemo številne primere z e pri Skalar ju (glej LMS 1890, 197), jankoviču: neshel 7a, 26a, 113a (2-krat) poleg nashel 25 b pa pri Rogeriju, Basar ju itd. Pri večini piscev ne mo- remo za gotovo vedeti, k a j predstavl ja e: ali e ali э. Vendar nekateri označujejo polglasnik pogosto z gravisom, a v tej besedi pišejo е. V dia- lektih je danes običajnejši a. le redko se dobi e, n. pr.: naši) (Nemška vas pri Trebnjem), naši), našla (Višnja gora), našU (Raščica) — pričakovali bi *naSù ali *nešu (oboje iz *nešи < našSl). dal je prim, našu v Jelšanab, ker je tam а ohranjen, bi pričakovali *našu-, vendar najdemo tudi priča- kovane primere, n. pr . : nitišu poleg novejšega näidu (Ribnica — le into- nacija je sekundarna). Toda povsod te oblike ne moremo zasledovati, ker je v več kra j ih že zmagala unalogična tvorba najdel (najdil): nûidu (Šentjernej, Otočec pri Novem mestu), nâidy (Matenja .vas), tiêidij (Vreme), naidu (Ljubljana, Kamnik), nûidu (Radovljica, Tržič) itd. Ramovš razlaga našù na Raščici z e > a zaradi sledečega š, vendar la razlaga ne zadostuje, saj š v drugih podobnih primerih ne vpliva na razvoj. Pravzaprav ne moremo niti reči, ali je nastalo današnje naši) preko *nešM ali naravnost iz па&Ы. Tudi če bi bil posrednik e, ta e vsaj ponekod ne bi bil identičen z dolenjskim e v predlogih, saj ni nastal, kot kažejo teksti, na istem ozemlju. Morda gre v tem primeru le še za posebno hiperredukcijo v pogosto rabljeni besedi, naj bo že naravnost iz a v a ali pa najprej z asimilacijo na sosednje sprednje konzonante (oz. v dolenjski dial, bazi v oblikah našli, našle /. regularnim razvojem) v e in nato /. nadaljnjo redukcijo v a. Verjetnejša je prva možnost. Tudi še v nekaterih drugih pogosto rabljenih besedah (naprej, nazaj) vsaj lokalno ni izključen enakšen razvoj. Najverjetneje pa je a v našit ana- logičnega nastanka po razmerjih kot ozâjde : »v.ailh.™ Oblike z e so v tem primeru lahko že mlajše tvorbe. 29 I'riin. \ dialektih še podobne oblike: najde »uide . je ubšu ušel«, obSjde obide , obbšu obšel (Sabonje). Obenem s predlogi na, za, nad > ne, ze, ned pa se navadno omenja še raz > rez. Vendar kake ožje zveze med nj imi ni, sa j najdemo rez na znatno širšem ozemlju in tudi njegov nastanek je drugačen, kaj t i razvil se je po asimilaciji a- ja na r. V starih tekstih je običajen rez (raz je redko), pri Dalmatinu rez in raz. Za Krelja vlada miienje, da je pisal raz, toda v OB je rez skoraj običajnejše, le v Post piše raz.30 Gradiva tu ne bom navajal , le za Krelja prim, v OB: resodel В l a , resiesite E 2a, resodioene E 4 b, resoditi F 1 a. Šele pozneje pa je e v rez doživljal po- nekod enako usodo kot e v predlogih ali nikalnici. Zlasti na Dolenjskem in Notranjskem je rez obenem z ne > na prešlo spet v raz, prim.: razbat (Nemška vas pri Trebnjem), razbît (Višnja gora, Ig), raspuôdli (Rob), rqskuÇ>p§t (Vreme) proti reskôpat (Raki! niča), raskopat (Ribnica), res- krît (Prem). V nekaterih govorih pa je r e zoževal in ni dopustil ponovne razširitve v a, oziroma ga je tudi reduciral. Zato srečujemo rez tudi pr i takih piscih, ki imajo za nikalnico že na (Romuald, Rogerij, Basar), pri Stapletonu dobimo celo večkrat zapise z i: rifdelenu 31 a, risglafil 97b. Ponekod pa lahko doživijo podobno usodo tudi drugi predlogi in prefiksi z e-jem (n. pr. pre > pra — Trebnje), vendar so takšni pojavi omejeni na manjše ozemlje. Л obratno, vendar tudi samo lokalno, lahko zaostane v razvoju predlog ned < nad (n. pr. na predlog in nikalnica, za poleg ned — Ajdovec pri Žužemberku). Il é s u m é Les explications données jusqu'ici sur le développement des prépositions et des préfixes na, za, nad en ne, ze, ned duns le dialecte de Basse-Carniole, et sur les exemples du type zênas < za mis dans le dialecte de Camiole-lntérieure sont erronées. L'étude des dialectes modernes et des textes anciens nous permet de conclure que les deux phénomènes ont une origine commune. Du fait de l'usage proclitique, l'a des prépositions et des préfixes mentionnés était faible- ment articulé, ce qui lui donna un développement particulier. Le glissement vers IV se fit d'abord par harmonie vocalique. Il s'est présenté relativement tôt dans lu base diulectale primitive de lu Basse-Carniole (qui embrassait les dia- lectes de Basse-Carniole, de Carniole-Intérienre, des Sokci, de lu vallée de la Save et de Medija) dans les cas où lu syllabe suivante avilit une voyelle anté- rieure. Plus turd, cet e se généralisa. Le territoire le plus étendu où cet e s'est conservé jusqu'à nos jours se trouve dans la par t ie sud-ouest du diulecte de Basse-Carniole, et il existe aussi dans quelques régions plus restreintes des 30 Vipavec Trost piše rez. dialectes de Carniole-Intérieure, des Šokci et de la vallée de la Save. Dans les autres parlers, l'évolution ultérieure de la réduction vocalique moderne a trans- formé cet e de nouveau en a. Ce fait est confirmé non seulement par les cas où l'e a reçu un accent secondaire, ce qui lui a conservé son aspect ancien, mais aussi par l'évolution de la négation non accentuée ne qui s'est t ransformée en na précisément dans les parlers qui présentent un a dans les prépositions na, za, n ad. Mais puisque le glissement de la negation ne na s'est produit sur un territoire assez étendu — le début de cette évolution se situe probablement en dehors de la base dialectale de la Basse-Carniole — 011 trouve souvent lu forme hypercorrecte ne pour la préposition et le préf ixe na aussi duns certains textes appar tenant aux diuleetes qui n'ont pus connu le glissement na > ne. Dans certains parlers, rez < га z s'est t ransformé finalement de nouveau en raz, par analogie avec ne > 11a.