inozemstao !n naie notranje zadeve. RaaaOTrslni neodgovorni pomočrtiki radikalne vlade so lako doigo širili vesti o izjeronem stanju na Hrvatskem, o obznani proti Radičevi stranki in posebej še, kako bo lladič zaprt, kako se nanj pripravljajo -tentatf itd., da so zaupniki Radičeve stra<nke sklenili, naj gre Radič v inozemstvo, da bo varen in da bo zunanji syet poučil o razmerah v naši državi. Radič je vcepil Hrvatom mnogo zaupanja v naklonjenos* in poinoč nekaterih svetovnih in zlasti angleških -politikov in tako spremlja od brvatske strani njegovo ¦potovaiije nadeja od strani radikalne ylade pa precejšnje veselje. Radikali so yeseli Radičevega potovanja ker upajo prvič, da bo v njegovi odsotnosti nasfala zmeda mcd Hrvati, drugie pa računajo s teni, da v inozemstvu ne bo ničesar opravil in da bo vsled tega izgubil veliko pri$tašey ali pa zaeel kako drugo politiko. Ker se tiče inozemstTa, so te nade opravdane, ker se doslej še ni yidelo, da bi se velcsile vmešavale v notranje zadeve -Arugih držay in zlasti še onih na Balkanu. To so izkusili alasti beograjski politiki, ki od velikega francdskega prijateljstva nimajo nobene koristi, in za to lahko s tera računajo tudi glede Radičevega poskusa. Za radikalno vlado bi bil položaj veliko nevarnejši in prej bi prišlo do kakega protesta od zunaj, če bi Ra•lič oslal doma in če bi vlada začela s posebno nasil*ilni meraini proti celi Hrvatski in proti ogronini yečtini vsch artonomistov v Jugoslaviji. Pray« nasiliie ali obznanske politike vlada proti Hrvatski in avtonomistom še ni začela in zato Radi•evo potoyanje še ni bilo potrebno. Kar se pri nas godi,to zunanji svet itak yidi. Angleški in ameriški listi so fe z raznimi poročili pokazali, da dobro poznajo naše notranje razmere, sploh pa imajo Angleži in Francozi tako izborno uvedeno in urejeno diplomatsko, za-stopniško, poročeyalno in povemo odkrito — tudi špijonažno službo po vsem svetu, da razmere v raznih Aržavah mnogo bolje poznajo, kakor prebivalci dotične •iržave. O Jugoslaviji je na primer najboljšo knjigo spisal Anglež Seton Watson in ko se iz Beograda ob•gromnem strošku pošilja toliko listov in agentov v syet a proslavljenjem centralizma in beograjske ylade, •poiitike, in ko je toliko hlapcev in klečeplazcev, ki lažfejo in hyalijo vladno politiko za denar, se vendar posyetoynlh listih resnično in natančno piše o naših razmerah. To, kar zunanji svet rad in povoljno sprejema, ječtsta in gola resnica. To pa ni potrebno, da nosi v svetsaan Toditelj stranke, kar se laliko tudi drugače in poitlrugik poroča ali si pa svetovni politiki sami poiščejoresnico pa naj si ho l-:orau vJcč al.i ne. Resnica m suha dejstva, to je za nas na zmiaj najboljše priporočilo. Naš vladni tisk yali yso krij^o na slabem razpoložfnju inozem"5h'a napram nam Tsa Radičevo delovanje. To je pa čisto pogrešno. Angležem je Radič sam po sebi toliko mar, kajkor Pašič. Da niso naše notranje razinere res take, kakršne so in da ni res teh vzrokov, kot jih 'angleški listi že dolgo navajajo, bi se Angleži ?.a Radiča prav nič ne brigali. Ar.gleži naših razmer ne gledajo nili skozi Radičeva 'niti skozi kakšna druga očala, ampalc skozi svoja lastna. V prvi vrsti gledajo na vse s svojega svetovnega in preizkušenega stališča in pa kot trgovci, ki nalagajo svoje kapilale tam, kjer je varno ali tam, kjer vlada mir in vtd, r^cr so na vlfidi sp-osobni in pošieni ljudje in kjer se javnc zadeve pošteno upravljajo. Pri nas je pa ravno nasprotno in bilo je tu ze dovolj angleških zas-topnikov, ki so se o tem z lastnimi očmi laliko prepričali. Angleži so torej tako dobro poučeni in taiio daleč, da lahko rečeio na Radičevo pripovedovanje: To že vemvo, če bi pa Pašič ali kdo drugi prišel ter hvalil in zag-ovarjal ccntralizem ia vladno politiko, bi pa rekli: To ni iako, to ni res. Pa še jtnarsikaj drugega nam ikaže kako težko prid« do zananjega pritislca na notranje razniore kake države. V Bolgariji je bil preobrat z umori in se še sedaj nadaljuje z atenlati, v Grčiji so tudi napravili prevrat z usmrtitvijo Svedmero ministrov, a so še vedno v hudih notranjih bojih, v Albaniji se bijejo republikanci in monarhisti, v Rtimiiniji vlada neznalna bojarska manj šina nad ogromno večino, a od nikoder ni sile, ki bi notranje spore uravnala ali pa se ysaj odločno postavila na to ali ono stran. če pride pritisk od zunaj, potem so to branilci skupnih in splošnih političnih zadev ali pa upniki, katerib pa ni mogoče po potrebi doklicati, ampak vedno in y prvem se je treba zanašali na lastno moč.