Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
S?*
LETO XXIV. — številka 29
Ustanovitelji: obt. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka to Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlč
~~ Odgovorni urednik Albin Učakar -nnruicvn
GLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
KRANJ, sreda,  14. 4. 1971 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah
Štafeta mladosti je krenila na pot
Včeraj dopoldne so trži-škj mladinci prevzeli zvezno mladinsko štafeto iz rok mladincev radovljiške občine. Iz Kopra, kjer je štafeta v ponedeljek začela svojo pot po domovini, je potovala prvi dan po Goriškem in prispela do Vršiča, od koder je krenila včeraj zjutraj. V Tržiču se ji je priključila še podljubeljska. šta-fetno palico so poleg učencev vseh treh šol nosili še vojaki graničar jI, planinci, taborniki in gasilci. Pred spomenikom NOB, kjer je bila glavna svečanost, je spregovoril predsednik občinske konference ZMS Tržič Silvo Plajbes in zapel združeni pevski zbor tržiških šol. Pri Zadragi so učenci osnovne šole iz Križev predali štafeto kranjskim mladincem. -ok
Kontrola popisa prebivalstva
r<sn     Smo žc* da so na Go"
Wrr m tri or>čine, in sicer fcijet,ska' tržišča in jeseniška bivaj V kontrol° Popisa prelij . stva. Posebej usposobije-<ia]jp truktorJi že od včeraj
^Dr-,     P°P:snih okoliših in W. ,laio kontrolo ■ StrUktorji bodo
°st zajetja.
popisa, preverjali lako da
8osp0?.rc.vcr.jali število članov b(xj0 n'slva, preverjali pa 0 s. tudi nekatere podatke 8ov0,novaniih- Pravilnost od-3ena ?V. P°Pisa pa bo prever-Prebj i°' aa DO vsak četrti Konf!Cc P°novno popisan. «tva u °!a Popisa prebivalcu ° 'ZVCQ,cna na podlagi • nlov. ki jih imajo ob-M !n n^ tako kot je bilo
Ust--Popisu _
je bilo na podlagi
°bčan/   avc občana- Zato naJ *jer u v Popisnih okoliših, ^Vii° kontrola popisa, pri-°scbne izkaznice, roj-
stne liste (tisti, ki nimajo osebnih izkaznic) ter dokazila o izobrazbi (spričevala, diplome).
V kranjski občini bo kontrola popisa v naslednjih ulicah: Kokrški breg, del Gregorčičeve, del Koroške ceste, del Stritarjeve, Trg revolucije, del Gosposvetske ceste, Jezerska cesta od Primskove-ga do Britofa, Kurirska pot in Kokrški log.
V tržiški občini bo kontrola pojiisa v vasi Mudo in v Kovorju.
V jeseniški občini je za kontrolo popisa izbran del Ceste 1. maja.
Ce kdo od občanov še ni bil popisan, naj se oglasi osebno pri občinskih popisnih komisijah. V Kranju je telefonska številka občinske popisne komisije v rednem delovnem času 22-621, popoldne do 19. ure pa 22-620.
Na letošnjem spomladanskem sejmu je še posebno veliko zanimanje za kmetijsko mehanizacijo. Razstaviščni prostor v Savskem logu je z različnimi kmetijskimi stroji res dobro založen. Med različnimi razstavljavci kmetijske mehanizacije Ima veliko izbiro tudi Agrotehnika.
X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA
P	
p	M
y	H
19 priznanj O F
Na slovesnosti ob 30. obletnici osvobodilne fronte, ki bo T radovljiški občini 26. aprila, bodo podelili tudi občinska priznanja osvobodilne fronte. Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji sklenil, da bodo letos v občini podelili 19 priznanj, dokončno pa bo o predlogu žirije razpravljala in sklepala občinska konferenca socialistične zveze, ki se bo sestala predvidoma 20. aprila. V počastitev 30-Ietnice ustanovitve OF bodo tudi v krajevnih organizacijah socialistične zveze v občini pripravili proslave in druge prireditve. 27. aprila pa se bo iz radovljiške občine udeležilo osrednje proslave ob obletnici OF v Ljubljani okrog 200 aktivistov.
A. 2.
	JESENICE		
£ Na zadnji seji delavskega sveta železarne Jesenice so sprejeli tudi sklep, da ZPSž Ljubljana, železarna Jesenice pristopa k poslovnemu sodelovanju za proizvodnjo in prodajo sredstev za integralni transport na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju, ki so jo sklenili ustanovitelji Boris Kidrič — Maribor, ITAS — Kočevje, Vozila — Nova Gorica in Poslovno združenje SMELT. D. S.
KRANJ
0 V petek, 16. aprila, ob 10. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine Kranj razprava o spremembah v ekonomskem sistemu, ki jih obravnavajo ustavni amandmaji od številke 21 do 27. Razpravo bo vodil predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS in član zvezne koordinacijske komisije za pripravo ustavnih amandmajev Zvone Dragan. -jg
0 Na zadnji seji v tem mandatnem obdobju se je v ponedeljek popoldne sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani izvršnega odbora so pregledali in razpravljali o gradivu za sejo občinske konference SZDL. Razen tega so obravnavali organizacijska vprašanja za konferenco, informacijo o predlogu žirije za podeljevanje priznanj OF in program javnih razprav o ustavnih spremembah v občini.
0 Kranj, 13. aprila — Komite občinske konference ZK, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in izvršni odbor občinske konference SZDL so popoldne pripravili uvodno razpravo v ustavnih spremembah. Razprava je pomenila tudi začetek javnih razprav v občini, udeležili pa so se je sekretarji organizacij ZK, predsedniki sindikalnih organizacij in predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze v občini.
A. 2.
RADOVLJICA
0 Radovljica, 13. aprila — Popoldne se je sestal širši družbenopolitični aktiv. Glavne značilnosti ustavnih sprememb je pojasnjeval član predsedstva republiške konference SZDL Božo Kovač. Razprava je bila hkrati uvod v javne razprave o ustavnih spremembah v občini. Po današnjem uvodu se bodo namreč že ta teden po krajevnih organizacijah socialistične zveze začele javne razprave, ki bodo trajale do 25. aprila. V krajevnih organizacijah socialistične zveze bodo hkrati tudi delovne konference. A. 2.
TRŽIČ
O Pretekli četrtek je tržiškim komunistom govoril o ustavnih spremembah, ki so pred durmi, član centralnega komiteja slovenskih komunistov in predsednik odbora za družbenopolitični sistem in notranjo politiko pri republiškem zboru skupščine Martin Košir.
Namen tega zbora komunistov tržiške občine je bil, da bi le-ti kot usmerjevalci javnih razprav na terenu dobili podrobnejše informacije in obrazložitve o predvidenih dopolnitvah sedanje ustave in da se seznanijo z nalogami, ki so s to akcijo povezane. -ok
Posvet predstavnikov občinskih konferenc SZDL Gorenjske
V petek je bila gostitelj sestanka predstavnikov občinskih konferenc socialistične zveze tržiška občina. Skupaj z republiškimi političnimi delavci pri SZDL, ki jih je vodil Franc Kimovec-2iga, so razpravljali o tekoči problematiki: pripravah In izvedbi razprav o ustavnih spremembah po krajevnih organizacijah SZDL, o kadrovanju in prihodnjih volitvah v zvezne In republiške organe socialistične zveze in o praznovanju 30. obletnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega ljudstva. V tržiškii občini so že pričeli z razpravami po terenu, v ostalih so tik pred začetkom, saj morajo le-te biti končane do 15. maja, torej v enem mesecu. Predvsem želijo, da bi bile razprave kar se da tudi vsebinsko kvalitetne, zato so predstavniki gorenjskih občinskih konferenc želeli čim več predavateljev iz republike ozliroma njenih forumov. Poleg tega so se dogovorili, da bodo ob pomoči ostalih političnih občinskih organizacij, predvsem sindikatov ln zveze komunistov, organizirali take razprave tudi po vseh večjih delovnih organizacijah, posebej pa še po panogah, kot so zdravstvo, prosveta idr.
Poleg občinskih proslav ob 30-letnici vstaje pa se bodo Gorenjci v velikem številu udeležili tudi centralne proslave na predvečer OF v ljubljanskem Tivoliju.
70-letnica prve slovenske realke
Odbor za proslavo 70 letnice prve slovenske realke ir Idriji vabi vse dijake, prav posebej pa naproša še maturante ln člane profesorskega zbora realke, da čimprej prijavijo svoja bivališča na naslov odbora Idriji, Študcntov-ska 1.
Proslava bo 5. ln 6. Junija letos v Idriji.
Tržič se je zavzel tudi za to, da bi ob tej priložnosti, ko bodo tudi po krajevnih organizacijah proslavljali to pomembno obletnico našega naroda, sprejeli v članstvo socialistične zveze mladince,
ki so dopolnili 18 let. Mimo tega pripravljajo tudi izbor tistih občanov, ki so zaslužili s svojim delom priznanja, P jih od lanli vsako leto pog, ljuje naslednica nekdanje Or — SZDL. — ok
Drago Rozman, predsednik ZM Radovljica
Na petkovi volilni konferenci občinske organizacije zveze mladine v Radovljici so predstavniki mladih iz radovljiške občine pregledali in ocenili delo organizacije med dvema volilnima konferencama. Na seji so sprejeli tudi pravila občinske organizacije in izvolili vodstvo za prihodnje mandatno obdobje. Za predsednika so izvolili Draga Rozmana, ki je zaposlen v tovarni Veriga v Lescah, za sekretarja pa Mojmira Fagane-
la, ki dela v Iskri v Otočah< člani konference so izvolil1 tudi predsednike štirih komisij, medtem ko bo preostale člane komisij izvolilo predsedstvo na prvi seji. Podrobno so na konferenci sprcgO" vorili o športni in rekreativni dejavnosti mladih v občani, o izobraževanju in drugi" oblikah dela. Nazadnje pa s0 s protestnim pismom obsodili napad na našega veleposlanika in osebje veleposlaništva na Švedskem.     A- **
Železarji o ustavnih spremembah
V ponedeljek so se zbrali na redni seji člani delavskega sye železarne Jesenice. Poleg predloga sklepov in poročil odbo so sprejeli razpis volitev v samoupravne organe železa1" ' predlog pravilnika o izplačevanju nadomestila osebnega ^ hodka za prvih 30 dni nezmožnosti za delo zaradi bolezn dali soglasje k pravilniku o delovnih razmerjih in pravi'0 . o 42-urnem delovnem tednu ZPS2, ki ga bo pozneje sprej tudi delavski svet združenega podjetja Slovenske železarne-
polnila ne bodo zanemarjaj našega gospodarskega ra?c|1, a, kajti v svojem najgl°b^.fl
Glavna točka dnevnega reda zadnje seje pa je bila razprava o predlogu ustavnih sprememb in dopolnil.
Po uvodni obrazložitvi ustavnih sprememb, ki jo jc podal tovariš Ludvik Kcjžar, so člani delavskega sveta govorili predvsem o tistih dopolnilih, ki kakorkoli omenjajo in obravnavajo naš gospodarski položaj in njegov nadaljnji razvoj. V razpravi so se menili in razpravljali predvsem o vlogi in pomenu bazične industrije glede na kompenzacije, o deviznem primankljaju in o skupnem trgu.
Na področju skupnega trga se vse pogosteje pojavljajo nekateri problemi, za katere bo treba bolj odločno poskrbeti in jih odpraviti. Pri plačevanju so nekatera podjetja še vedno nedosledna, sam način plačevanja pa zahteva ustreznejše oblike. Prav zdaj pa sc že prijavljajo na zakon o inšpekcijskih službah, ki bodo problem reševale z vso resnostjo in prizadevnostjo. Te službe bodo v naši družbeni stvarnosti nenehno prisotne in obenem odgovorne za dosledno spoštovanje zakonskih določil.
V razpravi so tudi poudarili, da ustavne spremembe in do-
bistvu in vsebini Voslav])^c. tudi odločne zahteve po u sničevanju našega stao'
cijskega programa. , D. Sedej
Ivan Vurnik
Ob lanskem radovljl*1^ občinskem prazniku s°kup. slavnostni seji občinske,fctne-ščine arhitekta, univerz« * ga profesorja inž. Ivanatr,eg3 nika proglasili za ca občana Radovljice. ^ Ivan Vurnik jc bil PjJJiJfcl fesor na mladi 'Ju :'jiiie univerzi. Predaval je št.0jaJi predmete: nauk o grat■ y stanovanj, javnih in 'naut9te> sklh zgradb itd. Bil Je * gb šina slovenskih arhite** u, Plečniku, Fabijaniju i" bj. Njegovo neumorno i]clo'0 t lo ves čas tesno P°vC?:'5!o-vzgojo novih generacu^ lej venskih arhitektov,
o sm
bila nedeljska vest c
zato . uro
Sol«
ustanovitelja slovenske ^& za arhitekturo, redneg pf6. fesorja in dolgoletne*%. stojnika oddelka za » #$ turo,   častnega Pre|Jj£*F
zveze arhitektov tembolj boleča.
5%popust VRATA*OKNA
Gorenjci!
K/Iercafoi
Ko se mudite v Tržiču, ne pozabite obiskati tudi nove blagovnice Mercator, kjer vam je na voljo bogata izbira metrskega blaga, ženskega in moškega perila, pletenin ter konfekcije. Konfekcijsko blago vam po potrebi tudi takoj popravimo.
■n
uKI^I Žrebanje bo v
W^fi Škof ji Loki
nSf KiSi 18- avgusta
Veliko nagradno žrebanje
GORENJSKE
KREDITNE
BANKE
Za vlagatelje, k! do 31.7.1971
vlože na hranilno knjižico ali devizni račun
— 2000 din — vezano na eno leto
— 1000 din — vezano na dve leti
— obnovijo v navedenem času rok vezave
Za vsak navedeni polog en žrebnl listek Za večji polog več žrebnih listkov
Prva nagrada
AUSTIN 1300
5 denarnih 5 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 49 denarnih
[Janilne vloge ob«,estujemo:
— navadne 6 % ""- vezane nad
1 leto 7 % vezane nad
2 leti 7,5 %
nagrad po 2000 din nagrad po 1500 din nagrad po 1000 din nagrad po 800 din nagrad po 600 din nagrad po 400 din nagrad po  100 din
Sredstva na deviznih računih obrestujemo:
— navadna 5,5 % v devizah
0,5 % v dinarjih
— vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah
Tako kot prejšnja leta ima veletrgovina živila Kranj tudi letos svoj paviljon na spomladanskem sejmu in sicer v delavskem domu.
Elra iz Reteč pri škofji Loki bo letos zgradila novo lakirnico in novo proizvodno halo. V teb dneh so začeli z zemeljskimi deli. (lb) — Foto: F. Perdan
Možnosti za povečanje proizvodnje
Podjetje Elra iz Reteč pri Skofji Loki je v teh dneh začelo graditi novo lakirnico in novo proizvodno halo. S tem bodo pridobili 2000 kvadratnih metrov delovne površine.
Za gradnjo nove lakirnice so se odločili, ker je sedanja postala premajhna in tehnološki proces zastarel. Predstavljala je ozko grlo v proizvodnji. V novo lakirnico bodo dali tudi novo opremo
in začeli s sodobnejšo tehnologijo lakiranja.
Tudi novo proizvodno halo gradijo, da bi odpravili ozko grlo v proizvodnji in modernizirali tehnološki proces. Tu bodo uredili tudi novo, sodobno emajli rnico.
Računajo, da bodo gradbena dela v lakirnici končana do srede junija. Nato bodo montirali opremo. S proizvodnjo naj bi začeli avgusta. Proizvodna hala mora biti po predvidevanjih zgrajena avgusta, septembra naj bi montirali novo opremo in začeli s proizvodnjo.
Skupno z opremo bo gradnja lakirnice in nove proizvodne hale veljala kolektiv Elre 4,000.000 din. Ves denar bo podjetje dalo iz lastne akumulacije.
In pomen? Za letos ima kolektiv podjetja Eha planira-
ne za 60,000.000 din realizacije. Ob vključitvi novih zmogljivosti v letu 1972 pa računajo na 100,000.000 din realizacije. — lb
Popravek
V članku Utesnjena v učilnici — zaželjena v bolnišnici je prišlo do pomote. Stavek: ... »dijaki opravljajo redno šolsko prakso brez predhodnega praiktičnega pouka kar na oddelku ...« se pravilno glasi takole: »... učenci morajo imeti praktični pouk ▼ kabinotu šole preden imajo dostop do pacienta. V dnevnih prostorih bolnice potekajo seminarji, ki jih vodi sestra instruktorica«. Zdravstveno šolo Jesenice zato prosimo, da nam neljubo napako oprosti.     D. Sedej
5%popust VRATA*OKNA
JUGOBANKA
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA,
Celovška 106
CELJE, Titov trg 7
Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini.
— zbira hranilne vloge občanov —- vodi devizne račune občanov
— opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini
— daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite
Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri tujih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici.
Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako dviga v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE.
Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
KMETOVALCI!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča:
1. da od 29. 3. 1971 dalje odkupuje na odkupnem mestu Klavnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsak dan od 7. do 13. ure.
Za dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 din na glavo odrasle goveje živine, za teleta in prašiče pa do 10 din;
2. da prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88;
3. da prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice ln krmila za perutnino v skladišču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel);
4. da prodaja kmetijske stroje proizvodnje PASQALI, VOGELNOOT, OLT, LEMIND, IMT ln druge v prodajnem prostoru Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel).
Predstavniki mladih iz Jelovice so se v ponedeljek pogovarjali s predstavniki republiške konference ZMS. (lb) — Foto: F. Perdan
Priprave na konferenco
Novembra lani so v Jelovici v škofji Loki ustanovili pripravljalni odbor, ki naj bi uredil vse potrebno ponovno ustanovitev aktiva ZMS v tem kolektivu. Odbor je pripravil več predlogov, kako zbrati mla'!'* za delo v mladinski organizaciji. Pri» pravili so tudi predlog pravil in predlog programa d2-la za leto 1971. Predvideli so, da bi bila ustanovna konferenca januarja letos. Vendar so se priprave malo zavlekle in konferenca bo 24. aprila. Nanjo bodo povabili vse r»-'-v de iz obrntnv v Kr*njtt, Preddvoru, Sovodnju, Gorenji vasi in seveda vse mlade, ki delajo v glavnem obratu na Trati.
V zvezi s pripravami na konferenco so se člani pripravljalnega odbora v pone deljek posvetovali s predstavniki republiške konference. Pogovarjali so se predvsem o »Akciji 75«, ki jo je pripi »-vila   republiška konferenca
ZMS in v '------- U ..♦-".<.
čilo že prek 80 aktivov iz vse Slovenije. Namen akcije je spremljanje dela tekmujočih aktivov in jih spodbujati k še večji aktivnosti. V akcijo naj bi se vključil tudi aktiv ZMS Jelovica.
V razgovoru se je pokazalo, da bodo mladi v Jelovici morali dati več poudarka izo-
braževanju in prizadevanju za hitrejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo.
Na konferenci bodo volili vodstvo aktiva: predsedstvo in izvršilni odbor. Sprejeli bodo tudi program dela. Sklenili so, da bodo skušali pritegniti v organe upravljanja čimveč mladincev iz stranskih obratov, kar bo omogo-
čalo boljše in hitrejše izvaja nje sklepov. Predsedstvo bo imelo 25 članov.
Konferenca, na kateri bodo ustanovili mladinski aktiv Jelovice, bo 24. aprila, P° konferenci pa bo prijateljsko srečanje mladih vseh obratov. V kulturnem programu bo nastopil tudi Jelovški oktet. L. B-
Javne razprave o ustavnih amand-v Šk. Loki
Razprave o ustavnih amandmajih v Škofji Loki potekajo natančno po pripravljenem programu.
Najprej so vsem krajevnim organizacijam SZDL poslali izvlečke iz ustavnih amandmajev. V prihodnjih dneh bodo v štirih večjih krajih v občini pripravili javne tribune, in sicer: 18. aprila ob 8. uri zjutraj v Žireh, 20. aprila ob 18. uri v Železnikih, 20. aprila ob 20. uri v Gorenji vasi in 22. aprila ob 18. uri v škofji Loki.
V soboto bodo za predsednike in tajnike SZDL pripravili enodnevni seminar. Razpravljali bodo o delu SZDL
m o gospodarstvu v občini, popoldne pa bo razgovor v širšem sestavu, skupaj z ostalimi organizacijami, z dr. Marjanom Breci jem o ustavnih amandmajih. O toni bo tekla beseda tudi na seji škofjeloške občinske skupščine v sredo, 21. aprila, ko bo razgovor vodil Zvone Dragan.
Nazadnje bodo pripravlja ni še razgovori s predsedniki delavskih svetov in "P**!? nih odborov po podjetji"-Razprave o ustavnih amandmajih bodo tudi po večjih V0" djetjih, ki bodo /a to stvar pokazala zanimanje in ki •
ne bodo zajeta v prd-razpravah.
■it
SLOVESIJALES r0bišči!e nas na
L jUUVIHHiUilNHH Goren|skem sejmu
5%popust VRATA* OKNA
GLAS * 5. STRAN
Obrtno čevljarstvo Sovodenj priključeno k Termopolu
Razgovor z direktorjem Zavoda invalidskih delavnic
Prizadevanja za uveljavitev
Zavod invalidska delavnica Je bil v Kranju ustanovljen Pred desetimi leti, zaposleni Pa so bili predvsem invalidi. Danes pa je zavod tako razkril proizvodnjo in že razmišljajo o novih prostorih. O novi organizaciji zavoda ter ° uspehih, ki se kažejo, smo Se pogovarjali z direktorjem Viktorjem Velikonjo.
*e nekaj časa se pojavljate z novim imenom na vaših izdelkih. Zakaj preimenovanje?
»Res je, da imamo novo «ne. Konfekcija Mladi rod je °aše novo ime že od lanske Jeseni, že ime samo pove, da Prt nas izdelujemo samo konfekcijo za mlade, to je za Otroke do šestnajst let. Prej *nio izdelovali tudi večje Štefke, lani pa smo se speciali hirali
nuade. Po takih izdelkih je
veliko povpraševanje, saj sta
primer v Sloveniji samo
56 dve specializirani podjetji
izdelavo otroške konfekcije.«
Se vam zdi, da ste zadeli ^bclj na glavo, kot se temu
samo na konfekcijo za
reče, ko ste se odločili za te vrste konfekcijo?
»Prvi rezultati so tu. Že sedaj lahko rečem, da se nismo zmotili, saj smo v letošnjem prvem tromesečju dobro poslovali. V primerjavi z lanskim prvim tromesečjem smo proizvodnjo povečali za 170 odstotkov, le nekaj manjša je bila tudi letošnja realizacija. Letos planiramo tudi za milijardo prodanih izdelkov, kar je še enkrat več kot lani.«
Kakšni pa so vaši gospodarski ukrepi za izboljšanje proizvodnje v Zavodu.
»Lani smo vložili v nove stroje 30 milijonov starih din, letos pa že 20 milijonov. Zaposlili smo tudi več delavcev. Letos smo ustanovili tudi razvojni oddelek, ki pripravlja vse modele za proizvodnjo. Vključili smo se tudi v vse modne sejme, prirejamo komercialne revije za naše kupce. Sedaj se ravnamo tudi po koledarju vseh konfekcio-narjev, da namreč pripravlja-
mo samo dve kolekciji na le to.«
Kakšne pa so vaše težave, kako jih rešujete?
»Dolga leta je bil velik problem Zavoda velika fluktuacija delovne sile. Za sedaj upamo, da nam bo uspelo z višjimi dohodki — ta mesec ne bo pri nas plače pod sto tisočaki — z regresiranimi vožnjami na delo, z vzgajanjem vajencev zagotoviti takšno stalnost zaposlenosti, da ne bo posledic pri našem poslovanju.
Večji problem pri nas je tudi razdrobljenost prostorov, saj imamo tako rekoč tri obrate. V bližnji bodočnosti si bomo prizadevali dobiti tudi nove prostore.«      L. M.
Na zgornjem koncu Poljanske doline so bila doslej kar štiri  podjetja:  Obrtno čevljarstvo Sovodenj, Obrtno ko-vaštvo Hobovšc, obrat Jclovi-vice ru Termopol. Svoj obstoj sta opravičevali le Jelovica in Termopol, ostali dve podjetji pa sta v glavnem životarili. Ze dolgo je obstajala težnja po priključitvi obeh manjših podjetij k Termopolu. Zdaj kaže, da jc ta težnja pred uresničitvijo. 23 delavcev Obrtnega čevljarstva bo dobilo novega gospodarja — Termopol. V prostore Obrtnega čevljarstva je Termopol že namestil nov stroj — hid-dravljično stiskalnico za soka nje, ki so jo uvozili iz Zahodne Nemčije in je stala okrog 62  milijonov  S din. Pričakujejo tudi, da bo prav tako kmalu prišlo do priključitve Obrtnega kovaštva Ho-bovše.
Priključitev teh dveh podjetij k Termopolu izhaja iz lanskega programa, da bi proizvodnjo v tem podjetju razširili. Pred novim letom je podjetje navezalo stike s proizvajalcema avtomobilov To-mosom iz Kopra in 1MV iz Novega mesta. Zaradi novih gospodarskih   možnosti sta namreč ti dve podjetji poiskali domačega proizvajalca za tiste avtomobilske dele, ki se lahko izdelajo doma. Tu pridejo v poštev predvsem obloge vrat, senčniki, notranja obloga strehe, zadnje police in izdelava hrbtnih strani sedežev. Verjetno se bo za te stvari kmalu zanimal tudi Litostroj, velik interesent pa jc že TAM iz Maribora. Zara-
di prevelikih površin, ki bi jih TAM potreboval za tovornjake, na Sovodnju o ponudbi še razmišljajo.
Zaradi velikih zahtev partnerjev, za Tomos bodo že letos morali izdelati 10.000 kompletov opreme za avtomobile, za IMV pa še več, je tudi Termopol moral navezati stike s podjetji, ki mu bodo dobavljala materiale. Pogovarjajo se že z Lesonitom iz Ilirske Bistrice za preskrbo z večjimi količinami lesonita, za ostale materiale pa bosta poskrbeli podjetji Jugovinil iz Splita in Sava iz Kranja.
Obseg proizvodnje v Termopolu bo letos tak, da lahko zaposlijo vso delovno silo iz Obrtnega čevljarstva. Prav tako zanimiva je povezava s proizvajalci avtomobilov zaradi   vsakoletnega velikega povečanja proizvodnje avtomobilov.  Tako  bodo lahko vsako leto zaposlili precej delovne sile. Pravijo, da s tem ne  bo  težav.   Zaposluje se vedno več ljudi iz kmetijstva. S tovrstno delovno silo so zelo   zadovoljni,   pridni so, sredstva pa se prelivajo v kmetijstvo. Težave so s kadri. Največji problem je v komercialni in tehnični službi. Poskusili bodo s štipendiranjem in upajo, da bi se še kdo vrnil v domači kraj, če bi v podjetju videl perspektivo. S kadrovsko in finančno okrepitvijo bi seveda lahko uvedli sodobnejšo tehnologijo. V prihodnje pa v Termopolu   nameravajo zlasti razširiti visokofrekvenčno varjenje in vakuumsko vlo» čenjc. J. Govekar
Neutemeljene govorice
V torek dopoldne je sklical direktor letališča na Brniku Franc Sever novinarsko konferenco, na kateri je predstavnike 8redslev javnega obveščanja seznanil z dopolnltve-niml deli na letališču v Pulju, kjer podjetja Slovenija ceste Iz Ljubljane, Jadran z Reke in Elan iz Beograda modernizirajo vzletno-pristajalno stezo. Po programu bi morala biti dela končana do 1. mala, vendar pa nekateri zaradi kratkega časa in obrežnih ter preciznih del
dvomijo, da bo ta rok dosežen.
Predstavniki letališča Ljubljana-Pu!j so povedali, da bodo dela do prvega maja končana in da so govorice o zakasnitvi, kar bi škodilo letošnjemu turističnemu prometu, neutemeljene. Dela bodo veljala 80 milijonov dinarjev. Zaradi teh popravil bo puljsko letališče letos sprejelo 230.000 potnikov in 2000 letal, celotni promet pa bo za 35 odstotkov večji od lanskega.
Jk
Delavci podjetja Termopol montirajo v prostorih Obrtnega čevljarstva Sovodenj nov stroj — hidravlično stiskalnico za sekanje — ki so ga uvozili iz ZR Nemčije. Po priključitvi Obrtnega čevljarstva k Termopolu se bo v prihodnjih dneh začela Doskusna nroiTv^int«
Preprosto in jasno o ustavnih spremembah
Za uvod v to pisanje nekaj pojasnil in opravičil hkrati.
Ustavna dopolnila, ki so zdaj v središču pozornosti vse Jugoslovanske javnosti, so razmeroma obsežna ln zadevajo najpomembnejša vprašanja našega družbenega življenja, urejajo stvari, ki so brez dvoma najbolj usodne za prt hodnost delovnega človeka kot posameznika, za vsak jugoslovanski narod posebej ter' naposled, vendar ne nazadnje, za skupno življenje vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Urejanje vseh teh odnosov nikakor ni preprosta stvar, zato tudi besedilo ustavnih dopolnil (tako bomo imenovali v teh naših sestavkih ustavne amandmaje, ker se nam zdi, da ta beseda še najbolj verno nadomestuje izraz amandma) ni preprosto. Slišati je mnogo tožba, da teh dopolnil ljudje v celoti ne razumejo ter se zato tem težje znajdejo v razpravljanju o njih. Urednik me je naprosil, naj popolnoma preprosto, v vsakomur razumljivem jeziku poskušam razložiti tisto, kar Je v predlaganih ustavnih spremembah poglavitno in kar bo zanimalo preprostega kmeta, delavca ali kogarkoli že.
Odkrito povedano je to hvaležna, a hkrati huda naloga. Hvaležna zato, ker se zavedam, da pojasnjujem najširšemu krogu bralcev stvari, ki bi jih sicer težko in z muko razvozlali, huda pa je, ker je tako zamotane in vse prej kot enostavno pisane stvari težko, predvsem pa tvegano preprosto razložiti. Izpostavljam se namreč nevarnosti, da mi bodo pravniki ali drugi očitali, da stvari preveč poenostavljam in izkrivljam, da jih celo zmotno razlagam. Kljub temu mislim, da je naloga, ki sem jo dobil tolikanj hvaležna, da se jo je vredno lotiti, saj gre za to, da spoznamo z zelo pomembnimi stvarmi širok krog ljudi. To predvsem mi je pred očmi, ko se lotevam tega pisanja. Vsako kritično opozorilo, popravek ali pobuda bralcev mi bo pri tem v veliko pomoč.
Ustava je najvišji zakon vsake države. V njej so zapisane temeljne pravice državljanov, postavljen družbeni in politični red države. Ustava je osnovno izhodišče za vso drugo zakonodajo, ki mora biti v celoti z njo usklajena. O tem, ali je določen zakon ali kak drugi predpis skladen z ustavo, presoja ustavno sodišče, ki lahko zakon celo odpravi, če meni, da nasprotuje načelom, postavljenim v ustavi.
MEJNIKI V USTAVNEM ŽIVLJENJU SFRJ
V ustavnem življenju socialistične Jugoslavije Je nekaj mejnikov, ob katerih se moramo kratko ustaviti. Prvo ustavo po vojni smo dobili Jugoslovani leta 1946. V njej so bila združena načela, ki jih je sprejelo že II. zasedanje Anti-fašističnega sveta Jugoslavije leta 1943, ter načela politične in zakonodajne prakse, ki so se uveljavila že med NOB in po osvoboditvi do sprejetja te prve ustave.
Jugoslavija je doživljala po vojni izredno hiter gospodarski in družbeni razvoj, šla je skozi mnoge trde preizkušnje. Vse to je spreminjalo našo stvarnost, porajalo nova spoznanja ter nas
sililo, da spremenjenim razmeram prilagodimo tudi ustavo, sicer bi ostala ta neživljenjska, uzakonjala bi nekaj, kar je družbena vsakdanjost že zdavnaj prerasla. Zaradi tega smo leta 1953 izdali tako imenovani ustavni zakon, ki je pravno izrazil vse tisto, kar je bistveno novega zraslo v gospodarskem in političnem življenju od leta 1946 dalje. V tem času je vzniknila ter se že začela uresničevati zamisel o samoupravljanju in to predvsem je dobilo svoj izraz v ustavnem zakonu.
Naslednjih deset let razvoja in izkušenj je narekovalo odločitev, da se lotimo temeljite spremembe tako ustave iz 1946 kot tudi ustavnega zakona iz 1953. Ustava, ki je bila sprejeta leta 1963, je združila oboje, vzelo pa bi nam preveč časa, če bi hoteli opisovati, kakšne vse so bile novosti, ki jih je ta ustava utrdila. Naj povemo samo to, da so dobile v njej poseben odraz takrat že bogate Izkušnje delavskega in družbenega samoupravljanja.
Življenje seveda ne miruje, se ne drži ustav in zakonov, gre svoja pota, družba pa jih mora sproti kolikor moč uravnavati po načelih družbenega reda, ki se ji zdi za njene razmere, predvsem pa za njene ljudi najbolj sprejemljiv. Pri nas nismo ustave nikoli imeli za vse čase dam in nedotakljivi zakon, ki se ga razvoj družbe in vse številne spremembe v njej ne tičejo, ampak smo, kot vidimo tudi iz tega bežnega pregleda razvoja ustavnosti pri nas, sledili življenju, izkušnjam in novim spoznanjem. Vse to je narekovalo tudi spremembe ustave.
Tako smo se zdaj po osmih letih, odkar smo sprejeli zadnjo ustavo, spet znašli pred tem, da terja življenje od nas ne novo ustavo, ampak take dopolnitve, ki globoko posegajo vanjo. Re;, je, da smo že pred nekaj leti morali sprejeti nekatere spremembe oziroma dostavke (19 po številu), ki pa še zdaleč niso imeli tako globokega pomena, kot ga imajo zdaj predlagani amandmaji (dopolnila).
GRE ZA DEJANSKO UPRAVLJANJE S STVARMI
V zadnjih letih so v Jugoslaviji dozorela nekatera zelo pomembna vprašanja, ki so vse bolj zahtevala odgovor v obliki čisto določenih sprememb na gospodarskem področju, v organizaciji skupne države, v družbenem življenju pa še ponekod drugod. Samoupravljanje je postajalo z leti tako rekoč osnovno področje družbenega in političnega zanimanja množice ljudi, ki so se z njim srečevali pri svojem vsakdanjem delu, v svoji življenjski okolici, pa tudi zunaj svoje delovne organizacije. Vendar jc tako, da vse samoupravljavskc pravice iz razlogov, s katerimi se bomo v teh člankih o ustavnih dopolnitvah še srečevali, ljudem še niso zagotavljale tudi dejanskega upravljanja s stvarmi. Predvsem pa ljudje, tudi tisti, ki so sedeli v raznih samoupravnih telesih, niso mogli odločati ne v svoji delovni organizaciji, ne v drugačni obliki v občini in republiki o večjem delu tistih sredstev,
ki so jih s svojim delom ustvarili. Ne gre prt tem namreč samo za tisti del sredstev, ki Je namenjen osebnemu dohodku, plačam, ampak za tisti večji del ustvarjenega dohodka, ki se je v vseh mogočih oblikah odlival na najrazličnejša mesta, kjer so o njem odločali drugi.
Spremeniti takšno stanje, zagotoviti več materialnih pravic samoupravljavccm, delovnim ljudem, gospodarskim organizacijam, občinam i° naposled republikam, to je osrednji namen ustavnih dopolnitev, njihov poglavitni politični cilj-
HOČEMO SAMOSTOJNE IN MOČNE REPUBLIKE
S temi vprašanji je neposredno povezan tudi položaj republik in njihovega odnosa do zveze. Po vojni se je iz nekaterih razlogov, o katerih bomo še govorili, čedalje bolj krepila moč držav-nega centra, federacije ali zveze, kot smo navajeni reči. Razvoj jugoslovanskega državnega sistema je šel v tako smer, da se je zmanjševala samostojnost republik, večale pa so se pristojnosti in vpliv zveznih oblastvenih, gospodarskih in še mnogoterih drugih centrov moči. Za takšne pristojnosti so bila seveda potrebna tudi materialna sredstva, denar, zato Je prišlo do tega, o čemer smo govorili malo prej: velik del sredstev, ki so jih ustvarjali v delovnih organizacijah, v republikah se je odlival v vseh mogočih oblikah v center in se potem od tu delil sp** navzdol. Na kakšen način, po kakšnih načelih i° za kaj vse, tudi k temu se bomo še vrnili. Vse to pa je seveda ustvarjalo določene politične nape*0" sti in nezadovoljstvo v republikah, čedalje bolj živo in močno je postajalo spoznanje, da snio prišli v našem družbenem razvoju tako dal<*» ko je treba te stvari spremeniti, razrešiti f****" racijo številnih obveznosti, ji zmanjšati pristoj" nosti in prenesti večji del tega na republik«' Skratka napraviti republike samostojne, odg0" vorne v celoti za svoj razvoj, zvezi pa prepu" stiti samo tisto, kar je nujno, da opravlja v ime" nu vseh republik.
ČAKA NAS SE DRUGI DEL USTAVNIH SPREMEMB
To sta dva spleta poglavitnih vzrokov, zara*'| katerih se je politično in oblastno vodstvo JOj goslavije na pobudo tovariša Tita lotilo P1'^ dobrega pol leta pripravljati spremembe in d polnitve zvezne ustave. 2e med oblikovanjem o polnil, ki so zdaj v javni razpravi, pa se pokazalo, da terja doseženi družbeni razv°*,a. Jugoslaviji še mnogo širši poseg v ustavo. Sefl nji predlogi namreč ne posegajo v skupščins^. sistem, v občine in ne urejajo vseh vprašanj, so še odprta v samoupravljanju. Za zdaj SJ? min jamo ali pravzaprav dopolnjujemo tisto,
i- ___i__i___ ^______.i... ___i___ ni-ii«i ud
je že v  sedanjem  trenutku  nujno. Drugi
ustavnih sprememb naj bi bil na vrsti v nas
led-
mnogO
njih dveh letih, ker je potrebno za to dela in skrbna preteh tavan ja.
Podrobneje se bomo sedaj predlaganih us nih dopolnil lotili v naslednjih številkah.
I. RUDOLF
tav-
PRIZNAVALNINE, DELOVNA DOBA, STANOVANJA...
Gorenjske občine imajo razločna stališča o višini in o kriterijih za dodeljevanje priznavalnin, čeprav republiška komisija za zadeve borcev priporoča, da se priznavalnine dajejo samo borcem, aktivistom in inteniirancem z dvojno delovno dobo, za druge prosilce pa naj se zagotovi socialna pomoč. Ko je svet gorenjskih občin minuli četrtek na Jesenicah obravnaval proV< antiko borcev m invalidov   NOB   na Gorenj-
skem, je bilo neusklajeno stališče okrog priznavalnin Se posebej poudarjeno. Predstavniki občinskih organizacij zveze borcev so opozorili, da je ponekod na podeželju in predvsem v hribovitih predelih na Gorenjskem precej socialno ogroženih članov. Nazadnje pa so se sporazumeli, naj komisije za zadeve borcev pri občinskih skupščinah presodijo, ali se odobrijo priznavalnine samo tistim z dvojno ali tudi tistim bor-
cem, aktivistom in Interniran-cem z enojno dobo.
Prav tako so na seji opozorili, da je treba rešiti posebno dobo za internirance. So primeri, da so ljudje med NOB opravljali enake naloge, bili istega dne internirani in poslani v taborišče in se tudi hkrati vrnili iz taborišča, pa vendar imajo nekateri priznano dvojno, drugi pa enojno bodo. Prav slednji pa so v tistih občinah, ki odobravajo   priznavalnine   samo za
dvojno štetje, dodatno prizadeti. Zato so na svetu menili, da te probleme reši posebna komisija pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju v skladu s pooblastili, ki jih daje republiška komisija.
Na Gorenjskem pa je tudi precej nerešenih stanovanjskih problemov. Ocenjujejo, da bi za rešitev vseh perečih stanovanjskih problemov borcev potrebovali 159 stanovanj. Letos bodo sicer rešili 64 prošenj, še vedno pa jih bo ostalo 95. Ob tem pa so poudarili, da sedanji način zbiranja denarja za gradnjo stanovanj za borce v repub-
liškem   skladu   ni P^/S' Člani sveta so bili prod l^ šnemu zbiranju in nicl v'j-se ustrezni  skladi ustaD jo v občinah. To pa *aio' ie Gorenjska Iz rcpubl'** * sklada dobila nazaj P** manj   sredstev,   kot   J1 " vanj prispevala. Razen • pa so sklenili, da bodo <> » še podrobneje razpravlja". bo jasno, kakšna ho v hodnje stanovanjska p°'   ' <c V razpravi pa so ,iaza;nje opozorili tudi na rffjfja* problemov v muzej Sla ^ nosti  in   spomeniškem ^ stvu ter se zavzeli za nje sredstev za gradnjo menika v Dražgošah.
Zelo slabe ceste imamo
Priprave na zbor mladih samoupravljavcev
Nekdaj so bile žiri najmanjša občina v Sloveniji. Ko so se priključile Logatcu in kasneje Škofji Loki, je razvila dejavnost krajevna skupnost. Ta gotovo ni najmanjša, lahko bi rekli, da je med največjimi, ne samo po velikosti, temveč tudi po problemih, ki jih mora urejati. Žlrl nimajo urba-mstičnega načrta. Ker tega ni, ne morejo urediti kanalizacije, 111,3jo slabe ceste...
s tajnikom KS Žiri Karlom Kavčičem smo se pred dnevi, ko jc bilo že znano, koliko denarja bodo dobili 12 proračuna občinske skupščine, pogovarjali, kaj bodo skušali letos urediti in kakšne so njihove denarne zmožnosti.
»Iz proračuna občinske skupščine škofja Loka smo za leto 1971 dobili 150.000 din za komunalno dejavnost in še 20.000 din namenskih sredstev. Po predračunu pa bi potrebo-VaU najmanj 260.000 din. V tej vsoti jc vštetih tudi 40% °scbnih dohodkov tajnika KS Jn celoten osebni dohodek treh cestarjev.«
*Katere so glavne dejavno-«i KS žiri?«
»KS skrbi za vzdrževanje cest, za vodovod in pokopali-za smetarsko službo in
Šče
javno razsvetljavo. Vodovod nam prinaša nekaj čez 300.000 din dohodka letno. Porabili ga bomo za investicije in obnovo vodovoda.«
»Na območju Žlrov so ceste zelo slabe. Skoraj vse so potrebne obnove. Kaj ima KS glede tega v načrtu?«
»Na žirovskem območju je 24 km cest. Vse, razen glavne ceste skozi Žiri, so makadamske. Vzdržuje jih KS. Skupno z javno razsvetljavo nas to stane prek 45.000 din.
Najslabša je cesta Stara vas —Račeva v dolžini 6300 metrov. Je zelo obremenjena in zato še bolj potrebna popravila. Letos bomo skušali popraviti oziroma obnoviti najslabši del med Novo vasjo in Račevo v dolžini dveh kilometrov. Uredili bomo trdno podlago. Cesta bo ostala maka-
Za
praznovanje meseca mladosti
Škofjeloški mladinci se že Pripravljajo na praznovanje noseča mladosti. Organizirali bodo vrsto prireditev, ki bodo trajale ves mesec. Orga-nizatorji bodo posamezni k'obi in mladinski aktivi, pokrovitelj prireditev pa OK ZMS škofja Loka.
Športne prireditve bodo Pripravili člani šolskega sPortnega društva Janez Pe-J**n*U z Gimnazije. Mladi se bodo pomerili v rokometu, Nogometu, košarki in odboj-k|- Ze 30. aprila pa bodo pripravili tekmovanje: Tek po nncah škofje Loke. Center za
rehabilitacijo slepih bo pripravil tekmovanje v šahu, strelska zveza pa strelsko tekmovanje.
Škofjeloški mladinci sc bodo udeležili tudi teka po ulicah Idrije in pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Skozi škofjo Loko letos potuje zvezna štafeta in ob tej priložnosti bodo pripravili manjšo slovesnost. Za kulturne prireditve ob mesecu mladosti bo skrbelo KUD z Gimnazije. Osrednja prireditev bo 25. maja v škofji Loki s sprejemom pionirjev v mladinsko organizacijo. -lb
Bo želja Brezjanov letos uresničena ?
ce o • 11 občinske konferen-djJlT^alistične zveze Tržič je Trži" dclavcc z Brezij pri orai? tQv. Frelih v imenu sil ",lzaf»i tega kraja zapro-letos dom . Pove-
20 Ct'- Kako so vaščani pred Ustan Proslavljali 10-letnico hi„anov,tvc OF v privatni tudi « !?teSa dne ustanovili ki zd, gasilsko društvo, ne L U/U'c skoraj vse vašča-je eno najbolj delavnih
sil 7^     -   -------j — ■
kon/    P°moČ,  da bi
dal Je l organizacij ?n ,  '. kako so vašča
mi.   v  novem domu <-nin organizacij bi setu* o^OvČ? ^svoje prostore
Jružbe vecla
gasilci. Za gradnjo so se odločili že pred leti in jo s Precejšnjo materialno V°; ^otjo občine ter prostovolj-5«n delom skoraj pripeljali ?° konca. Zmanjkalo pa jim J? 17 starih milijonov. S pe-*lrr,i. kolikor jih jim letos zagotavlja občinski.proračun.
ne kaže, da bi bil že letos dom lahko odprt.
Odgovor predsednika občinske skupščine, ki je bil na konferenci navzoč, da obstajajo realne možnosti, da bi se našlo še 5 milijonov, ostalo pa bi vaščani morda rešili na neki drug način, so navzoči sprejeli z odobravanjem. Predstavnik Brezij je tako lahko doma z veseljem poročal o novih možnostih in prepričani smo, da bodo zavzeti vaščani zmogli odpreti svoj dom 22. julija, kot so sprva predvideli.
Dom na Brezjah bo tako že šesti v občini, ki ga bodo dobili prebivalci odročnejših krajev od leta 1965, ko so v občini začeli sistematično reševati to vprašanje, v naslednjem letu ali dveh pa bi bil tako na vrsti že dom ^ Kovorju. — ok
damska. Dela nas bodo veljala 25.000 din.
V program dela smo dali tudi asfaltiranje ceste od zadružnega doma v Stari vasi do Nove vasi. Imenovali smo že organizacijski odbor. Pri cestnem podjetju v Kranju so nam napravili predračun. Asfaltiranje okrog 2000 m dolgega odseka naj bi veljalo prek 700.000 din. Ne moremo računati na večjo pomoč občine, zato bo organizacijski odbor pripravil potrebno za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Nujno potrebno je tudi asfaltiranje parkirnih prostorov pred zadružnim domom v Stari vasi. Po pogovorih s predstavniki občine smo sklenili, da bomo to urejali, ko bo narejen zazidalni načrt.«
»Kaj pa vodovod?«
»Letos nameravamo obnoviti vodovodno napeljavo v naselju Žiri. Je namreč že zelo dotrajana in zastarela. Z vaščani smo se dogovorili, da bodo jarke izkopali sami in jih kasneje tudi zasuli. Tako se bodo stroški precej zmanjšali. Slabo je urejeno tudi zajetje glavnega vodovoda v Osojnici pri Žireh. Tudi tega bomo letos obnovili. Obenem bomo uredili še eno zajetje ob istem izviru. To je potrebno zaradi izredno hitre širitve Žirov. Dela bodo veljala KS nad 45.000 din.«
»Druge investicije?«
»Že lani smo začeli graditi most pri Jakobču v Račevi. Vanj smo vložili 15.000 din. Da ga bomo dokončali, potrebujemo še toliko. Iz proračuna smo dobili tudi 20.000 din namenskih sredstev za gradnjo mostu pri Kamnšku v Račevi. Po predračunih bo stal 30.000 din. Razliko bodo prispevale delovne organizacije.
Lani smo odkupili tudi zemljišče za razširitev pokopališča na Dobračevi. Novi del bomo ogradili z živo mejo. To nas bo stalo še 5000 din.«
»In kanalizacija?«
»Kanalizacijo bomo urejali, ko bo izdelan urbanistični načrt. Ob tem pa se pojavlja še en problem. Del Žirov leži nižje od gladine Sore in bo treba odvajanje odpadnih voda urejati s črpalkami. Kdaj bodo stekla dela, še ne vemo, pač pa vlagamo v ta namen prispevek od mestnega zemljišča. Lani ga je bilo nekaj čez 50.000 din.«   L. Bogataj
18. aprila bo v Ljubljani zbor mladih samoupravljavcev iz vse Slovenije. Škofjeloški mladinci bodo na zbor poslali dvajsetčlansko delegacijo, v kateri bodo predsedniki in tajniki mladinskih aktivov iz škofjeloške občine ter člani predsedstva občinske konference ZMS. Dan pred zborom bo zasedala republiška konferenca ZMS. Loške mla-
dince bodo zastopali trije člani, ker bo konferenca zasedala v treh komisijah. Eden bo sodeloval v komisiji za socialna vprašanja, drugi v komisiji za kadrovsko politiko in tretji v komisiji za samoupravne odnose. Sklepe posvetovanja bodo pripravili za zasedanje mladih samoupravljavcev.
-lb
Klubi OZN tudi v JLA
Prejšnji mesec je občinska konferenca klubov OZN pripravila zelo uspel simpozij, ki se ga je udeležilo 100 članov klubov OZN na Jesenicah. Namen simpozija je bil v tem, da se poživi delo klubov OZN in ustanovi medobčinski center klubov. Ta naj bi predstavljal strokovni in posvetovalni organ za vse gorenjske občinske konference klubov OZN.
Septembra bodo na Jesenicah pripravili še en simpozij, na katerem bodo pregledali in ocenili svoje delo in se pogovorili o nalogah v prihodnjem obdobju.
Pri jeseniški občinski konferenci klubov OZN, ki združuje mlade iz osnovnih, srednjih in poklicnih šol, se pripravljajo na ustanovitev dveh klubov OZN tudi v Jugoslovanski ljudski armadi. Med ustanovitelji in pripadniki JLA v Kranjski gori in Radovljici že potekajo prvi ra* govori in dogovori. Prav tako pa se člani jeseniške občinske konference klubov OZN prizadevajo, da bi v svojo organizacijo vključili tudi de-lavcc-mladince v železarni Je* senice. D. Sedej
Pohod: Zalog — Planica — Podblica
Največja manifestacija kranjske mladine ob letošnjem dnevu mladosti bo množičen tridnevni pohod s taborjenjem v Zalogu pri Cerkljah, na Planici nad Crngrobom ter zadnji večer v Podblici nad Besnico.
Pohod pod naslovom Ob mejnikih revolucije so sprejeli na seji komisije za splošni ljudski odpor pri občinski kon-i ferenci ZMS Kranj, ko so skupno s predstavniki specializiranih organizacij sprejeli program skupnega sodelovanja za izvedbo najvažnejših širših akcij v pomladanskem šolskem času. V tem pohodu bi zlasti sodelovala šolska mladina ob udeležbi in pomoči borcev, Ljudske tehnike, tabornikov, mladih planincev in dragih. Veliko pomoč so obljubili zlasti predstavniki garnizijc, ki imajo na razpolago opremo za kuhinjo in drugo. V svoji kinoteki imajo tudi mnogo filmov, ki so jih pripravljeni prikazovati ob večernih tabornih ognjih. Prav tako bodo prikazali primerne veščine sodobne obrambe, morda s postavljanjem pontonskih mostov prek Save ali kaj podobnega, kar bo v podrobnosti še dogovorjeno. Pohod, kot si ga organizatorji zamišljajo, bo poln zanimivih doživetij, pester v spoznavanju zgodovinskih zanimivosti teh krajev in prilagojen sposobnostim in željam mladine. Pohod je predviden od petka popoldne, 21. maja, do nedelje, 23. maja.
Naslednja širša priprava je namenjena množičnemu sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo. To bo združeno s splošnim zabavnim programom v novih prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu na dan mladosti 25. maja. Po podatkih bo tu sprejeto v mladinske vrste okrog 800 mladih.
Prav tako je v programu zajeta priprava za udeležbo na letošnjem tradicionalnem Festivalu bratstva in enotnosti, ki bo letos v Bosanskem Samcu. Predviden je sprejem mentor-jev-pedagogov, ki delajo z mladino, širša priprava o usmer-jevanju mladinskega turizma, seminar vodstev za delo z mladino v vseh specializiranih organizacijah in vrsta dragih oblik v pomoč sprostitvi n razvoju dejavnosti naše mladine.  K. M.
HSLOVENIJAIES r0biščl!e "as "a
^ jMuvimiiifiiiMiN Gorenjskem sejmu
5%popust VRATA*OKNA
Kmečki turizem pod Starim vrhom
Gospodar ln gospodinja pri bosta za svoje goste dobro
Tavčarjevih na četeni ravni poskrbela. — Foto: F. Perdan
Pravijo, da so vasi pod Starim vrhom zibelke gorenjskega kmečkega turizma. Kako je s kmečkim turizmom v vaseh pod Starim vrhom, ki so nad Selško dolino, smo že večkrat slišali. Tokrat pa nas je zanimalo, kako jc na poljanski strani. Ustavili smo se pri kmetu Tavčarju na Coteni ravni, ki je v namene kmečkega turizma v zadnjem času precej preuredil stanovanjske prostore.
»S preurejanjem sem začel že pred štirimi leti,« pravi gospodar Pavle Dolenc, »pa še ni konca. Uredili smo že tri sobe, a ni nobenega povpraševanja. Le neka družina iz Kočevja je bila tu že nekaj dni. Za tako slab obisk je verjetno vzrok tudi muhasta zima. Tako neugodne zime še ne pomnim. Vprašujete, kako je z denarjem? Prav zdaj smo v dogovoru z občinsko turistično zvezo in Transturi-stom glede posojila. Seveda ne upam, da bi lahko s tem denarjem vse uredil. Denar bo treba iskati še pri živinoreji«
Pri Tavčarjevih imajo precej veliko kmetijo. Dela na kmetiji pa ni malo. Zato se bodo preusmerili v živinorejo, da se bo vsaj gospodinja lahko bolj posvetila kmečkemu turizmu.
»Gostom bo treba poskrbeti cel penzion, ker v vasi
Povečanje počitniškega doma
Počitniška skupnost Železniki je bila ustanovljena pred dvanajstimi leti. Tedaj so tudi kupili dom v Portorožu s 43 posteljami. Pred tremi leti so dozidali depandanso, tako da imajo sedaj skupno petdeset postelj. V počitniško skupnost je vključenih deset podjetij iz Selške doline in škofje Loke. Vodi jo upravni odbor, ki vsako leto določi cene. Lani je v domu letovalo 300 odraslih in okrog 150 otrok, ki so plačali za le-
KMETIJSKA ZADRUGA Bled
prodaja ves za kmetijstvo potreben
REPRODUKCIJSKI MATERIAL.
Poleg tega prodaja in tudi nudi
GRADBENI MATERIAL
Posebno opozarjamo, da razpolagamo z večjimi količinami vseh vrst opečnih izdelkov iz domačih opekarn in iz uvoza.
Sprejemamo naročila in |ih   v   najkrajšem času
epravimo.
tovanje skupno z regresom podjetij 140.000 din. Dom za vzdrževanje in osebne dohodke uslužbencev ne potrebuje dotacij. Z denarjem, ki so si ga prigospodai ili, so celo dom in okolico olepšali in dokupili nekaj pohištva.
Letos se je tudi cena penziona zaradi splošnih podražitev nekoliko dvignila. Za člane počitniške skupnosti stane dnevno bivanje 32 din, za nečlane 38 din in za tujce 45 din. Dom bo odprt od 15. junija do 15. septembra. Morda bi kazalo med člani počitniške skupnosti in tudi drugod s primerno propagando vzbuditi zanimanje za letovanje v predsezoni in po njej, saj jc škoda, da tedaj ostaja dom nezaseden.
Med načrti počitniške skupnosti je graditev nove depandanse s petnajstimi ležišči. Z deli bi že pričeli, vendar jim piranska občina noče prodati 700 kvadratnih metrov zemljišča pred domom, ki ga sicer že uporabljajo. Prav tako se ne morejo sporazumeti s krajevno skupnostjo Portorož za ureditev dovozne poti, dolge komaj petdeset metrov. Dom namreč leži na pobočju nad Portorožem in je strma pot do doma neuporabna za motorna vozila. Voziti morajo okoli, čez Beli križ. Pri-
Predsednik počitniške skupnosti Anton Sedej
pravljeni so prispevati nekaj denarja za rekonstrukcijo, čeprav plačujejo tudi prispevek od mestnega zemljišča.
Letos bodo člani počitniške skupnosti obnovili kuhi njo v počitniškem domu, kar jih bo veljalo prek 20.000 din.
1 B.
ni gostilne. V začetku verjetno ne bo lahko, ker se doslej še nihče pri hiši ni ukvarjal z gostinstvom. Da bi gospodinje vsaj malo pripravili na sprejem gostov, so pri škofjeloški DU pripravili poseben tečaj, ki se ga je udeležila tudi žena. Lahko povem še to, da bomo za goste poskušali pripraviti tudi speciali-tete. Ena izmed njih naj bi bil ričet, ki bo kuhan v kmečki peči v železnem loncu. Kot dodatek rlčetu bomo pripravili tudli jetrnice.«
Hiša pri Tavčarjevih bi lahko sprejela veliko turistov naenkrat. Še posebno prostorna je dnevna soba. V dnevni sobi je posebnost lesen strop, ki je star že 172
let. Tudi zunanjost stavbe krasijo freske, ki pa bi jih bilo treba obnoviti.
»Iz spomeniškega varstva so že prišli in si freske ogledali. Pogledali so, kaj bi bilo vredno obnoviti. Natančneje se bomo zmenili, ko bomo obnavljali fasado.«
In kaj še nameravajo napraviti pri Tavčarjevih, da bodo privabili čimveč gostov? Lepe načrte imajo.
»Najprej moramo urediti sanitarije. Ce bo v tej okolici kmečki turizem uspel, bo treba poskrbeti za zabavo gostov. Idealno bi bilo urediti kegljišče ali zimski bazen. Vem da to mnogo stane, a brez takih stvari tudi gostov ne bo.« j. Govekar
Poplava tujih napisov na Gorenjskem
V prvi polovici marca je bilo v Radovljici posvetovanje o aktualnih vprašanjih turizma in o naših odnosih z zamejskimi Slovenci, ki ga je sklical predsednik radovljiške občinske skupščine na pobudo komisije za odnose in sodelovanje z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci SZDL.
Na posvetovanju so opozorili, da bomo morali tudi pri nas bolj paziti na narodno zavednost in materini jezik. V gostinstvu in turizmu je tujih, predvsem nemških, napisov vedno več, čeprav bi bili za tujca naši domači napisi zanimivi in bi ga takoj po prestopu državne meje opozorili, da je v drugi državi z drugačnim jezikom, drugačnimi navadami ter drugačnimi, zanj še neznanimi zanimivostmi. Tako pa se sedaj na Gorenjskm srečujemo s pravo pravcato poplavo tujih napisov in to celo tam, kjer bi zadostoval slovenski napis ali mednarodno priznan simbol. Vsak napis, posebno pa še tuj, je ob takšnem simbolu odveč! Srečujemo primere, ko so opozorilni napisi samo v nemščini ali kvečjemu v dveh tujih jezikih, o domačem slovenskem pa ni ne duha ne sluha. Takšno početje nam zelo zamerijo nizozemski in ostali nenemški gostje, ki pri nas prevladujejo ter gostje iz sosednjih repubUK, ki jih tudi ni malo. Manija »gasthausov, zimmerfrciev, restaurantov itd.« je prišla k nam iz Dalmacije, kjef le-ti kar mrgolijo, še bolj žalostno pa je, da na yO renjskem srečamo napis v tujem jeziku, ki ni napisa*1 niti slovnično pravilno. In še vprašanje, kaj si ob tem mislijo koroški Slovenci, ki prihajajo k nam na obis* ali potujejo v južnejše kraje.
Tuje napise je na svoji zadnji seji obravnaval ttjjj upravni odbor Gorenjske turistične zveze. Sprejeta stališča niso bila drugačna od onih, ki so se izoblikovala na radovljiškem posvetovanju. Menili so, da bi bil najbolje vse tuje napise (seveda, če je mogoče) zamenjati s tablami, na katerih so narisani priznani mednarodni simboli. Recimo: za restavracijo prekrižan no Z vilicami, za turistično sobo postelja, za infornuicijsk pisarno veliki 'i' s piko, znake pa imamo tudi za ostala turistične naprave in zanimivosti, ki tujcu in našemi turistu niso neznani. Motimo se, če mislimo, da je lH]C boli znan narobe napisan 'easthaus' od domače »C stilne« z lepo oblikovanim grozdom in staro latern°-Tuji turisti se za dopust pripravijo veliko boljše k(i£ mi in so jim znane vsaj osnovne značilnosti ter bese > če pa ne, si kaj radi pomagajo s slovarji. K(Jt1 koncev je na Gorenjskem že kar lepo število irtfofl cijskih pisarn. Itd. Če pa napisi v tujih jezikih že *n rajo biti, naj bodo v vseh najvažnejših svetovnih pa v tistih, od koder prihaja največ turistov.
Z občinskimi ali ne vem kakšnimi '"tC* povedmi te nelepe navade, ki marši kje že fc«V«£ čevski odnos do tujcev, ne bomo lahko odpravili-in učinkovitejše bo, če bodo TURISTIČNA DBUSi.^
vplivala, da se bo število takih napisov zmanjšev in da bodo ostali le najnujnejši.
oči, alo
Miklova Zala navdušila
Že v sobotni številki smo pisali o uprizoritvi Miklove Zale na sovodenjskem odru. Danes že lahko ugotovimo, da je predstava odlično uspela, naravnost navdušila. Tudi takega števila gledalcev ni nihče pričakoval. Že pol ure pred pričetkom je bila dvorana nabito polna, še vsaj za eno dvorano pa jih je ostalo zunaj, ker jc zmanjkalo vstopnic.
In kaj lahko rečemo o izvedbi? Na dostojni višini je bila. Težko bi se odločili za
igralca, ki je najbolje odigral svojo vlogo. Prav vsak zasluži pohvalo, kar velja tudi za režijo. Tudi gledalci ob koncu predstave niso skoparili z aplavzom. Uspeh nedeljske predstave kaže, da si prebivalci zgornjega dela Poljanske doline želijo še več podobnih prireditev. Največja želja igralcev pa je seveda, da bi bili prav tako toplo sprejeti v krajih, kjer bodo gostovali prihodnje nedeljske popoldneve.
•jg
Temeljite priprave
delo
Jubilej moškega zbora Svoboda Stražišče
Pogovor z Vinkom Dobnikarjem, predsednikom iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti Kamnik
Petindvajsetčlanski moški Pevski zbor DPD Svoboda Stražišče bo v soboto, 17. aprila, ob 19.30 s slavnostnim koncertom v dvorani TVD Partizan v Stražišču proslavil svojo 20-letnico. Pokrovitelj °b proslavitvi tega lepega in Pomembnega jubileja bo veletrgovina Živila Kranj. Obiskovalcem in gostom jubilejnega slavnostnega koncerta, prebivalcem Stražišča in okolice, Prijateljem zbora ter članom drugih zborov, s katerimi je Pevski zbor v dvajsetih letih Bavezal stike, se bodo pevci P°d vodstvom Eda Ošabnika Predstavili z 18 pesmimi. V Prvem delu koncerta bodo izvajali pesmi Gallusa, Fbrstcr-Ja, Grobminga, Preglja, St ^onitija, Bučarja, Arniča in Srebotnjaka. V drugem delu Pa bodo zapeli več domačih 111 tujih narodnih pesmi. Kot Solistka bo na koncertu na-*topiia domačinka Berta Ambrož, program pa bo vodi-,a Vera Bohorič
M,
loški   pevski   zbor DPD
voboda Stražišče jc bil ustavljen 1951  ,cta To je biIo
leto, ko so v Sloveniji začeli ustanavljati kulturna prosvetna društva, ki so združevala dramsko in pevsko dejavnost. Takrat je zbor prevzel sedanji vodja Edo Ošabni k. Že po nekaj mesecih se je število članov zbora precej povečalo. Starejšim so se priključili mladi pevci.
Po resnem in vztrajnem delu je zbor kmalu začel nastopati na proslavah, komemo-racijah, revijah in drugje. Že po letu dni so pevci pripravili samostojen koncert, po katerem pa je zbor tudi kvalitetno hitro napredoval. Kasneje ni bilo v kranjski občini pevske revije, na kateri ne bi nastopili tudi stražiški pevci. Vrstila so se snemanja na RTV Ljubljana in na lokalnem radiu v Tržiču, tem pa so sledila gostovanja. Tako jc zbor navezal stalne stike z zborom Pasterk-Lcnart iz Železne Kaple in z zborom Brata Milavec v Brežicah.
Velikokrat se je zbor sre-čaval tudi s finančnimi in drugimi težavami, kar pa pevcev ni oviralo, da ne bi z ved-
no novimi skladbami nastopali na različnih prireditvah. Tako lahko zapišemo, da je zbor v 20 letih opravil pomembno kulturno poslanstvo in spodbujal tudi druge zbore v občini h kvalitetnemu zborovskemu petju.
Pred sobotnim slovesnim jubilejnim koncertom zato 25-članskcmu moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Eda Ošabnika želimo, da bi z ustvarjalno zavzetostjo v prihodnje dosegel še več uspehov. A. Ž.
Vinko Dobnikar je ravnatelj osnovne šole »Toma Brejca« v Kamniku in kamniški republiški poslanec ter predsednik občinskega sindikalnega sveta. Z njim sem se pogovarjal o ustanovitvi Temeljne kulturne skupnosti Kamnik.
»Pravijo, da ste z ustanovitvijo kulturne skupnosti v zamudi? Je to res, in če je, zakaj?«
»Res je, da smo nameravali ustanoviti kulturno skupnost marca, ustanovili pa jo bomo ta mesec. Formalno bi jo lahko ustanovili tudi marca, toda že v začetku želimo
»Dnevi naše sreče« na Javorniku
Tisoč pevcev na sedmih koncertih
nih
Zveza kulturno-prosvet-
_ - organizacij občine *ranj bo tudi letos pripravila revije pevskih zbo-
rov
na katerih bo prek
1000 pevcev iz kranjske občine pokazalo svoje znanje. Revije bodo v sedmih krajih kranjske občine, ln sicer 18. aprila na Kokrt-ei, 25. aprila v Zalogu pri Cerkljah, 9. maja v Pre-dosljah in v Besnicl, 16. rnaja v Cerkljah, 23. maja na Jezerskem ln 24. maja v Kranju.
Na revijah bodo nastopili enoglasni, dvoglasni in troglasni zbori osnovnih šol, mladinski zbori Ekonomske srednje šole, trgovske šole, Gimnazije, mladinski mešani zbor Iz Podnarta, godalni orkester Kranjske glasbene šole in zbori v katerih pojejo odrasli otroci. Večji tovrstni zbori bodo nastopili v Zalogu, manjši (kvarteti, seksteti, okteti) pa v Besnicl.
-Jk
Pri dramskem odseku ja-vorniške Svobode bodo počastili 30-letnico OF in 30-lctni-co vstaje jugoslovanskih narodov z uprizoritvijo komedije Dnevi naše sreče. Na premiero, ki bo prihodnji teden, se že skrbno pripravljajo.
V komediji francoskega avtorja, ki jo je režiral Janez Kejžar, se bo gledališkemu občinstvu prvič predstavilo nekaj mladih igralcev in igralk z Javornika in okoliških krajev. S to komedijo nameravajo pozneje gostovati tudi na Breznici, v Bohinj-
ski Bisitrici, na Cešnjici, v Mojstrani in v Trbovljah in z dramskimi skupinami v teh krajih navezovati tesnejše stike.
Pri dramskem odseku na Javorniku imajo težave s kadri, kajti starejši igralci večinoma odhajajo. Prav zaradi tega poudarjajo, da bi se morali tesneje povezati z osnovnimi šolami, ker je za igranje na odru dovolj zanimanja. Ob zadovoljivem odzivu mladih, ki bi bili pripravljeni sodelovati tudi dalj časa, bi se tudi lahko bolj natančno nacrtali program za prihodnje. D. Sedej
tej novi instituciji dati solidno podlago za delo. Opravili smo tako temeljite priprave, da je zagotovljen uspešen start kulturne skupnosti. Izdelali smo osnutek statuta in poslovnik ustanovne skupščine kuMurne skupnosti.«
»Katerim vprašanjem ste v pripravah posvetili največ pozornosti?«
Predvsem kadrovskemu sestavu skupščine kulturna skupnosti. Sestav skupščino je tak, da bodo njeni člani lahko prizadeto delovali na na razvoju kulture v občini. 25 delegatov je že neposredno izvoljenih za ustanovno skupščino, ki se bo na prvi seji proglasila za redno skupščino. V njej bodo predstavniki kulturnih ustanov, muzeja, knjižnic, lokalnega tiska, Zavoda za spomeniško varstvo, družbeno-političnih organizacij in petih večjih podjetij (Stol, Titan, Svilanit, Tovarna usnja in podjetje Kamnik). Tudi svobodni umetniki imajo v skupščini svojega predstavnika.«
»Kako pa je s finančnimi sredstvi kulturne skupnosti?«
»Računamo, da bo kulturna skupnost razpolagala s 65 do 70 milijoni S din, kar bo zadostovala za normalno delo. To so sredstva iz proračuna občinske skupščine in tistega dela, ki ga republika v te namene odstopa občinam «
J. Vidic
u SLAVENI	[MlMl    Obiščite nas na
	IMiiUtlU Gorenjskem sejmu
5%popt	ist VRATA-OKNA
KAJ JE PISAL
Omrnjec
PRED SEDEMDESETIMI LETI
Pred tednom smo poročali o »burski vojni«, ki je divjala natanko pred sedemdesetimi leti v Južni Afriki. »Gorenjec« je v marčnih in aprilskih številkah imel zato kar stalno rubriko »Kaj počno Buri«. Angležem je šlo takrat že tako slabo, da so pričeli govoriti o mirovnih pogajanjih. Ponudili so Burom popolno avtonomijo, vojno odškodnino za porušene farmarske naprave, holandske šole, tudi črni domorodci Kafri naj bi dobili volilno pravico. — Burom pa očitno ni bilo do drobtinic, hoteli so popolno svobodo — in boj je divjal naprej. K sreči so imeli Buri tudi dva dobra generala, Bo-tha in Devveta. »Gorenjec«, ki je ves čas s simpatijami spremljal boje junaških Bu-rov, piše:
Kristijan Dewet je izredno prijazen in pravičen poveljnik. Svoje ljudi drli v strogem redu, vsi ga spoštujejo pa — tudi boje se ga. Dewet je odločen nasprotnik mirovnim pogodbam. Rekel je, če te ne bomo zmagali, bomo pa vsaj to storili, da bo ta vojna za Angleže najdražja, kar so jih kdaj vojskovali. In to grobi jo Dewet izpolnjuje do pičice. Neizprosno uničuje vse, kar je angleškega.
Naš vrli prednik »Gorenjec« je že pred sedemdesetimi leti pravilno ocenil pomen šolstva in izobrazbe za naše ljudstvo. Dosledno se je zavzemal za ustanavljanje šol — gimnazije v Kranju — in za boljši položaj učiteljstva, ki je bilo tedaj še podrejeno duhovni gosposki. — V »Gorenjcu« beremo svetle besede:
Grobokopi slovenske svobode in napredka so vsi, ki se bore proti novi šoti in marljivemu učiteljstvu. Hoteli bi, pahniti ljudstvo nazaj v čase nevednosti in suinosti.
Preganjalci nove šole so pravi zatiralci sreče ljudstva, ki bo le s pomočjo izobrazbe in omike doseglo tudi dobro gospodarsko blagostanje. Kdor vas odvrača od šol, je sovražnik vaše svobode, vaše samostojnosti in vašega blagostanja. Hoče vas imeti za svoje sužnje, da bi mu slutili kot stepo, nevedno orodje. Tem mračnjakom se upirajte vedno in povsod!
Po naključju smo prav v teh dneh tudi v »Gorenjcu« izpred sedemdesetih let zasledili vesti o popisu prebivalstva v Avstro-Ogrski. Nas seveda najbolj zanimajo podat-
ki o gorenjskih občinah. Kranj je štel takrat le 2483 prebivalcev, škofja Loka 2210, Tržič pa celo 2626 prebivalcev — torej več kot Kranj (ki pa je bil seveda popisan sam, brez Stražišča in drugih primestnih vasi). Sodni okraj Kranj tedaj še ni imel priključenega Jezerskega — to je pripadalo tedaj še Koroški!
Pod Kranj so spadale naslednje občine: Smlednik 1639 prebivalcev, Šenčur 3029, Preddvor 2588, H rastje 530, Sv. Jošt (z Besnico) 755, Mavčiče 1300, Naklo 1722, Predos-lje 2383, Stražišče 2227, Vog-ljc 646 in Cerklje 3230. — Preseneča dejstvo, da so bile kar tri občine v okraju številčno močnejše kot mestna občina Kranj. Podobno je bilo tudi pri škofji Loki, kjer so bile Oselica, Trata, Stara Loka in Selca številčno močnejše kot mestna občina škofjeloška. Le Tržič je tudi številčno do-miniral nad svojimi okoliškimi občinami.
Apeli dr. Krakcrjeve in drugih, da bi se vendarle spet oklenili prislovične snažnosti naše dežele — saj se bomo od smeti, ki že vsepovsod leže — še zadušili ali pa še prej okužili, so danes nadvse aktualni. Pa se menda naša mentaliteta ni tako spremenila? Stari »Gorenjec« je o tej stvari — pred sedemdesetimi leti! — pomodroval:
V orijentatskih mestih imajo grdo navado, da se odpadki mečejo na cesto. Tolpe sestradanih mačk in psov, ki se klatijo po mestu, pospravljajo te stvari, v kolikor so za njih še užitne. Smeti pa leže tam kar naprej, nikogar ni, ki bi ga nesnaga motila. — Vse to je v modernih mestih prepovedano. Zato pa so ta mesta zdrava, v orijentalskih pa se vedno paseta kuga in kolera.
Prav bi bilo, če bi Kranj najel več paznikov in smetarjev, ki bi skrbeli za lepše lice mesta ki hoče biti turistično zanimivo. (Smeti niso zanimive!) Da bi se uredil kanjon Kokre, zelenice okrog blokov in stolpnic, parki, predvsem Prešernov gaj, primestni gozdiči (gabrov gozd med Planino in Čirčami je postal eno samo smetišče), okolice javnih zgradb, dohodi v mesto (kdor se pripelje v mesto skozi Primskovo, ima kaj videti na desni!) in še in še.
C. Zoreč
V petek so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo del akademskega slikarja Viktorja Snoja. To pot se je slikar predstavil s 30 deli, ki so nastala v obdobju zadnjih dveh let. P° otvoritvi je bil krajši kulturni spored. Recitirali so Snojeve pesmi, (lb) — Foto: F. Pcrdao
Z otvoritve razstave koroških likovnikov Zorke VVeiss ln Gustava Januscha v stebriščni dvora ni mestne hiše v Kranju. — Foto: F. Perdan
V petek je bil v renesančni dvorani Andreja Kokota. — Foto: F. Perdan
mestni hiši v Kranju literarni večer koroškega V***
3
Miha Klinar
Aprilsko sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
(Bertolt Brecht, Bericht der Serben)
Vse dni pa se je jasno videlo, da PROTIČE-ŠKA POLITIKA VODSTVA JRZ NIMA ZASLOM-BE PRI KATOLIŠKIH SLOVENCIH, ker so bili češki Orli povsod najbolj toplo pozdravljeni. Tudi oni (češki Orli) niso zamudili trenutka, da ne bi utrjevali slovensko-češkega bratstva, prepričevali Slovenske fante v NUJNOST SODELOVANJA S SOKOLI in DELAVSKIMI ŠPORTNIKI PROTI HITLERJU in celo pozdravljali (jugoslovanske) Sokole, ki so odhajali v Prago. (Sokolski zlet v Pragi je bil v začetku julija 1938 — op. p.).
Tako propagira ilegalni komunistični Slovenski poročevalec potrebo po narodni enotnosti v boju za priznanje samobitnosti in suverenosti slovenskega naroda in za boje, ki so slovensko ljudstvo še čakali v spopadu z nacizmom in njegovi peti koloni — kulturbundovcem, ki so kmalu po priključitvi Avstrije zahtevali tudi priključitev Slovenije k Hitlerjevi Nemčiji. Ptujski dogodki 20. aprila 1938, ko so tamkajšnji kultur-bundovci izobesili na zvonik ptujske prostije zastavo s kljukastim križem, so ogorčili slovensko javnost, da o tem niti provladni Slovenec ni mogel molčati. V ogroženih predelih Dravske banovine, v katero so za časa Zivkoviccve diktature preimenovali Slovenijo, so začeli ustanavljati narodno-obrambne odbore, ki so jih podpirali ponekod pa zanje dajali celo pobudo tudi komunisti. Pri ustanavljanju le-tch je odigralo Pomembno vlogo zlasti mladinsko komunistično gibanje.
4.
»Mladinsko gibanje, zlasti pa aktivnost v okviru narodnoobrambnih odborov, je pomenilo realizacijo linije borbe za neodvisnost pred grozečo zunanjo fašistično nevarnostjo,« je o tem govoril na II. kongresu KPS tov. Miha Marinko. Ta nevarnost je pospešila ustanavljali je narodnoobrambnih odborov, ki pa jih je vladajoča stranka JRZ ovirala in jih začela cepiti z ustanavljanjem narodnih odborov katoliških organizacij. O tem je poročal tudi Slovenski poročevalec julija 1938:
Takoj po Anschlussti (priključitvi Avstrije k Nemčiji — op. p.) se je vsa slovenska javnost zavedela velike nevarnosti, ki nam preti od sosednje Velike Nemčije, in nepripravljenosti, da oi se tej nevarnosti postavili v bran. Ta zavest /e rodila zamisel narodnih svetov, v katerih bi se V5<2 narodnoobrambne in ostale (gospodarske, vzgojne, kulturne in strokovne) organizacije vseh smeri (katoliške, nacionalistične in marksistične) Posvetovale in sklepale, kako naj Slovenci zajezeno val nemške hitlerjcvske propagande in po-tujčevanje slovenskih krajev in ljudi.
Izgledalo je, da se bodo narodni sveti osnovali po \>seh večjih krajih v Sloveniji. Posebno *LOVENSK1 KULTURNI DELAVCI so se zavzeli Zato. v Ljubljani, v Celju, Mariboru, Ptuju, Ko-č<-'vju, v Murski Soboti itd. so bili sklicani sestanki in začetni razgovori. Toda le v centrih le akcija v začetku zaspala, v najbolj ogroženih . ranh pa so se taki odbori osnovali, toda v svojem delovanju se niso mogli prav razviti, da bi snovali enotno obrambno delo vseh Slovencev.
Prvi vzrok je bil v tem, ker je oblast gledala j-negodovanjem združevanje narodne obrambe
J* na primer glavnega pobudnika dr. Fclaher-raiPrc'»"-stila iz Ljubljane. Glavni vzrok (za ovi-
ve enotnosti narodnoobrambnega gibanja) pa
je zadržanje uradnih voditeljev katoliškega tabora in vodstva JRZ. Katoliški javni delavci so sicer bili pripravljeni priključiti se skupni akciji, ponekod so že tudi javno sodelovali (na pr. ptujski župan dr. Remec). Toda na intervencijo dr. Korošca jim je bilo to sodelovanje prepovedano in ustanovljen poseben narodni odbor katoliških organizacij, ki mu je vlada JRZ obljubila veliko podporo. Posledica tega je bila okrnitev že ustanovljenih narodnih svetov, njihovo delo oslabljeno, zaradi česar hitlerjevci zopet dvigajo glave.
Ustanovitev narodnega odbora zagovarjajo Koroščevi somišljeniki, češ da katoličani v Sloveniji niso od prevrata 1918 skoro ničesar storili v narodnoobrambnem delu in da je zato potrebno, da prej nekaj pokažejo, potem pa bo narodni odbor, če bo aktivno delal, lahko korakal naprej. Kakor je njihovo priznanje resnično, je njihovo nasprotovanje enotnosti narodnih svetov znak, da vodilni katoliški krogi še vedno ne morejo spoznati resničnih narodnih interesov, to je: izglajevanja nasprotij, zasipanja prepadov med slovenskimi strankarskimi tabori in zbliževanje le-teh k enotnosti pri obrambi za slovenski narodni obstoj.
KDOR V TEH ČASIH POSTAVLJA SVOJE LASTNE ALI STRANKARSKE POLITIČNE INTERESE NAD INTERESE NARODNE CELOTE, TA GREŠI SMRTNO NAD PRIHODNOSTJO SLOVENSKEGA NARODA . . .«
Tudi to je dokaz, da je slovenski del JRZ izdajal interese slovenskega naroda in dušil njegovo pripravljenost za obrambo pred nacistično in fašistično nevarnostjo. JRZ ni brzdala delo-v;ni|.i Hitlerjeve pete kolone v Jugoslaviji, marveč je dopuščala Hitlerjevo propagando na vseh področjih javnega delovanja. Sama je propagirala »novi nacistični red«, ob katerem naj bi se zgledovali Slovenci. To propagando pa ni.dovoljevala samo oblast, marveč so jo pospeševali tudi lastniki tovarn, med katerimi so bili večinoma Nemci. To lahko zasledimo tudi na Jesenicah, kjer je Kranjska industrijska družba leta 1937 začela izdajati lastno tovarniško glasilo »Tovarniški vestnik« kot protiutež »Našemu kovinarju«, glasilu 1 judskofrontovske smeri, pri katerem so sodelovali predstavniki Mcdstrokovnc-ga akcijskega odbora od marksistov do krščanskih socialistov Stanovnikove protikorošeevske opozicije.
5
Priključitev Avstrije k Nemčiji je tudi jeseniške Nemce in nemčurje, ki jih je zaposloval na svojih vodilnih mestih pri Kranjski industrijski družbi glavni delničar celjski nemški kapitalist VVestcn, navdala s pogumom. Tudi tu so imeli svoj »Kulturbund«, v katerem so se zbirali jeseniški hitlerjevci Luckmanni, Kleini, Hcrmann Marn, inž. Bohncn, inž. Hausvvirth, inž. Bach-mann, inž. Oroszv, Oto Ahlfeld, inž. Vili Fischcr in njegova družina, Kari Fritsch, Oskar Her-mann, Alojz Ritzoli, inž. Rudesch ter nemčurji Ignac Jurman, Anton Kosmač, Rudi Regitnik, Alojz Ritzoli, inž. VVagner, Rudolf Sehillcr, Polde Schober, inž. Scmlak, Ludvik Babnik in drugi, ki so uživali vso zaščito Kranjske industrijske družbe, ki je bila v tem času leglo pete kolone na Jesenicah in ki je izrabila tudi svoje glasilo Tovarniški vestnik za propagando nacizma in Hitlerjeve Nemčije. Ta propaganda je bila sprva zamaskirana z gospodarskimi novicami, ne zaradi strahu pred režimom, ki se ga nemškim delničarjem ni bilo bati, marveč zaradi delavstva, ki je čutilo odpor do fašizma in ki jc to tudi že leta 1936 javno izpovedalo ob ustanovitvi Medstro-kovnega akcijskega odbora, kjer najdemo med členi pravilnika tega združenja tudi poseben člen, ki napoveduje »boj proti fašizaciji strokovnih organizacij«. Zato je bil Tovarniški vestnik pri propagiranju nacizma sprva previden. Z novicami o gospodarski moči Nemčije bi radi v jese-
niškem delavcu vcepili zavest nemoči pred Hitlerjem in nacizmom in pred neustavljivostjo »novega reda«, ki ga jc po svoje uvajal v Jugoslaviji režim JRZ. Naj navedem s pomočjo objavljenih gospodarskih novic in člankov rast nacistične propagande v Tovarniškem vestniku:
»Namesto za 400.000 din na zahodu bomo nabavili enako količino železniškega materiala iz Nemčije za 200.000 din,« je Tovarniški vestnik KI D podčrtal korist, ki jo bo zaradi te nemške velikodušnosti imela Jugoslavija in poudarjal, da ima ta »nabava nalogo dvigniti porabo in proizvodnjo železa v naši državi«.
»OFENZIVA NEMŠKE INDUSTRIJE SE ŠI* RI NA BALKAN. Nemčija je po dr. Schachtu ponudila financiranje vse bombažne industrije v Turčiji. Značilno je, da je za vse surovine ponudila za 40 odstotkov višjo ceno od dosedanjih tržnih cen bombažnih surovin v Turčiji. Nemška industrija ... lahko stavi tudi take ponudbe.«
Poudarek propagande je na zadnjem stavku.
»Technische Union je nova nemška trgovska internacionala. To društvo ima nalogo pospešiti gospodarsko aktivnost z Balkanom in z vzhodnimi deželami. Sedež njene podružnice v Jugosla* viji bo menda v Zagrebu. Po govoricah iz mero* daj)iih virov bo ta družba gradila tudi železniški most čez Donavo pri Turn-Severinu in še nekš Železniške proge v naši državi. NEMČIJA JE 3 SVOJIM CENENIM PRODUKTOM VSESTRANSKO KONKURENČNA.«
Ta nemška tehnična »unija«, ki je združevala zastopstva različnih nemških gospodarskih tvrdk in organizacij v Jugoslaviji in ki jo je vodil nemški veleposlanik Franz Neuhausen v Beogradu, je bila v prvi vrsti nemška ekspozitura, v katero so se stekale vse niti nemških organizacij in pete kolone v Jugoslaviji. O tem veleposlaniku smo že govorili kot o izvajalcu pritiska na jugoslovansko vlado, da se je uklanjala njegovim zahtevam pri preganjanju pobornikov proti nacizmu. S svojimi špijoni in petokolonci je kontroliral vso jugoslovansko administracijo s posebno pažnjo na administracijo v obmejnih krajih z Nemčijo. Vsi uradniki v obmejnih krajih v Sloveniji so bili v nevarnosti, da jih bo na Neuhaus-novo zahtevo premeščala v notranjost ali pa celo preganjala jugoslovanska vlada, posebno še, če so bili zavedni Slovenci. Poleg že znanega primera dr. Felaherja je bil na Neuhausnovo zahtevo upokojen ravnatelj ptujske gimnazije prof. Novak, čeprav je imel šele devetnajst službenih let. Prav tako je moral zapustiti svoj položaj srezki načelnik v Kočevju in še mnogi drugi.
Toda vrnimo se k nacistični propagandi v jeseniškem Tovarniškem vestniku:
»NEMŠKE ŽELEZARNE PREZAPOSLENE,« je člankar hvalil konjunkturo nemških železarn, pri tem pa ni omenil nemškega oboroževanja. Toda te novice so začele počasi preraščati v potopise, ki so jih pisali tovarniški nameščenci in delavci, ki jih je Kranjska industrijska družba pošiljala v Nemčijo na študijska potovanja in ki jih je potem uredništvo prekrojilo po okusu delničarjev, da jih pisci marsikdaj niso mogli več prepoznati, ko so jih brali natisnjene.
Naj navedem nekaj primerov:
»Eleganten nemški sprevodnik na nemškoče, ški meji nas pogleduje in nas že petič vprašuje, če smo zares Jugoslovani. Ko se prepriča, da nismo Čehi ali Poljaki, nam začne razlagati, kako je to čudno, da so ČEHI TAKO ZELO MILITA, RIST1ČNO RAZPOLOŽENI, da gradijo tod utrd* be. Neverjetno, da morejo imeti tako neutemeljene misli O MIROLJUBNI NEMČIJI. Nemčijo vendar vodi Hitler, ki je bil sam vojak in ki jš na lastni koži izkušal vse trpljenje vojskovanja. Potnik se mora res zamisliti: KAJ BO TISTI KUPČEK PESKA NA ČEŠKI STRANI OPRAVIL PROTI MOGOČNI SILI NEMŠKEGA ŠKORNJA IN ČELADE.*
I LIFT 1 ■
— Nočem ne gor, ne dol, pač pa me peljite tja!
SM
— čas za obiske je minil, tovariš
Vaši ženi je res že malo bolje, vendar spet ne toliko, da vam bo zlikala srajco!
Pavel Rajhard, poglavar ciganske skupnosti na Lancovem pri Radovljici
Res jc, da ima vsaka ciganska skupnost starešino. Vedno je to človek v zrelih letih, ki predseduje svetu starcev. Sicer pa so ti običaji tako različni, da si bomo ogledali le, kaj o tem pravijo gorenjski Cigani.
Cigani so mi povedali, da je Pavel Rajhard z Lancovcga pri Radovljici, priznani starešina ciganske skupnosti radovljiške občine. Zato sem Pavla vprašal, kako opravlja to funkcijo.
»Moj pokojni oče Rudolf, ki je umrl 1957. leta, je bil poglavar gorenjskih Ciganov. Na
CIGANI IN VEROVANJE
Ko so cigani pred 500 leti prispeli v Evropo, niso bih katoliške vere. Cigani so skozi stoletja z lahkoto menjali vero, tako pač kot je to ugajalo okolici in tedanjemu duhu časa. Gorenjski cigani so katoliške vere, njihovi otroci so krščeni. Nekateri cigani so poročeni tudi cerkveno, ne pa vsi. Tako pač kot je danes v navadi. Glede tega se ne ločijo od drugih ljudi.
Avgusta Rajharda z Bleda sem vprašal, če gredo člani njegove družine kdaj k maši V cerkev. Odgovoril je, da se to pač včasih zgodi. No, odkrito povedano, Cigane le redkokdaj vidimo v cerkvi. Imajo pa velik posluh za cerkvene praznike. Ob takih priložnostih se najrajši vrtijo na Brezjah, kjer lahko računajo na marsikateri dinar od dobrih ljudi.
CIGANSKI POKLIC
Vrnimo se spet v Indijo, pradomovino ciganov. Že v starodavnih časih so bili cigani kovači, godci in trgovci s konji. Pred dva tisoC leti pa so bili prav ti poklici prekleti. V zborniku Manuovih zakonov iz drugega stoletja našega štetja, opazimo da je Manu preklel tiste poklice, s katerimi so se ukvarjali cigani. V teh zakonih je zapisano, da se morajo ljudje izogibati in čuvati tistih, ki »se ukvarjajo s sramotnimi posli in akrobacijami. Iz javnosti je potrebno odstraniti kradljivce, ponarejevalce, vedeževalce in tiste, ki prerokujejo z dlani. Izogibati se jc potrebno ljudi, ki dresirajo slone, bike, konje in kamele ter astrologov. Nadalje profesionalnih plesalcev, vzgojiteljev dresiranih psov, trgovcev s konji in kravami« Kocka, pesem, ples, muzika in odvečna P°" potovanja je pet od desetih najstrašnejših
Jože Vidic (7)
Cigani nekoč in danes
ta položaj ni bil voljen, pač pa je to bila priznana funkcija, ki so jo spoštovali in priznali vsi Cigani. Zdaj sem jaz starešina. Enkrat mesečno vodim sejo, ki se jo udeležijo vsi odrasli Cigani. Žene se ne smejo udeležiti teh naših (moških) posvetov. Obenem smo cigansko sodišče. Rešujemo spore med ciganskimi družinami in posameznimi Cigani. Če pride do prepira med ženami, zahtevam od njihovih mož, da preprečijo spor.
Nekoč so imeli poglavarji več dela. Odločali so, do kdaj bodo ostali v tem ali onem kraju, o smeri nadaljnjega popotovanja ciganske karavane na vozovih. Skrbeli so za svatbo, pogrebe in slovesnostih ob rojstvih otrok.«
Gorenjski Cigani so se po vojni umirili. Nič več jih ne mika selitev iz kraja v kraj, čeprav mladi Cigani in Ciganke še kaj radi brez besed odidejo za nekaj časa na potep. V mladih žilah se še vedno pretaka nemirna ciganska kri.
Cigani so vroče krvi; zelo hitro se razburijo. Ljudje, ki stanujejo blizu ciganskih stanovanj, vedo povedati, da često slišijo kričanje in prepire. Zato ima starešina vedno dovolj dela. Na posvetu z moškimi se odloča o krivdi tega ali onega Cigana oziroma Ciganke. Cigani medsebojne spore nikdar ne rešujejo pred rednimi sodišči, nikdar teh nevšečnosti ne prijavijo milici. Krivcem sodjo po svojem zakonu. V starih časih so bile kazni, ki jih je izrekel ciganski svet, lahko zelo težke. Bili so celo primeri, da so izrekli smrtno kazen. Krivca so lahko obsodili na bičanje, izključitev iz ciganske skupnosti (obtoženec je moral takoj zapustiti cigansko skupnost; to je bila za cigane težka kazen) ali pa so ga pohabili. Tako drastičnih kazni danes ne izrekajo več (vsaj v Jugoslaviji ne).
eti
človeških napak. Ljudje ne bi smeli sprej hrane od kovača, zlatarja itn.«
Pred dva tisoč leti so bili torej v Indij' prepovedani ali pa nezaželjeni prav tisti P°| klici, s katerimi so se ukvarjali cigani. C'£a? so se na Manuove zakone požvižgali in naprej opravljali »preklete« poklice. Lahko P opazimo, da so se Cigani ukvarjali prav s stimi poklici, ki so ustrezali obliki notna ' skega življenja (nenehne selitve iz kraja kraj). Mongolskim, tatarskim in drugim hordam je bilo potrebno spremstvo ljudi, ki znali kovati orožje, podkovati konje, skrt>e za živali, popravljati vozove, zabavljati voja in nasploh ugodno vplivati na razpoloženj vojakov.
Marsikateri poklic so dandanašnji Ciga"1 opustili. Oglejmo si, kaj so mi o tem poved
gorenjski Cigani:
jklicn
Pavel Rajhard iz Radovljice: »Po po- . sem brusilec. Izučil sem se pri Ciganu Bra tu v Zagrebu. V mladih letih sem potovai kraja v kraj in brusil nože, škarje in rezila po Gorenjski, na Štajerskem, na Dole -j skem, po Hrvatski, Istri in drugod. V rnJ mladosti ni bilo Cigana, ki ne bi znal poklica.« , jj,
Avgust Rajhard z Bleda: »Po poklicu brusilec. Brusil sem rezila samo po Gorenj Dela je bilo vedno dovolj. Z ženo sva otr ^. vozila v vozičku, spali pa smo po skednji ^ pa pod kozolci. To obrt sem opustil pi"ed setimi leti.« _ ^
Vsi odrasli gorenjski Cigani so brusil0!-. ^
i c tom nrvVlir^m cp nWvnrin ««amO ŠC •
da s tem poklicem se ukvarja samo se *r ^ Rajhard z Bleda. Ta brusi rezila po vasen^ Bleda do Bohinja in to samo v poletnin
secih. Ima ročni brus, in to je vse
orodje-
tcm»
i in romunski Cigani so znani P° g radi dresirali medvede, pse m J P. .
Srbski
da so radi aresiran mcaveue, po» — . njs<> S tem poklicem pa se gorenjski Cigani nikoli ukvarjali.
GLAS * 21 STRAN
Razcestja
MIHA KLINAR
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
rv. DEL
199
Pa je sploh Slavku govorila o tem?
»Morda sem? Morda nisem?« ni gotova.
Ne, ni mu pravila. Pot v Berlin naj bi bila Samo izgovor za Franca, če bi ji ob srečanju Pokazal hrbet in ji dal vedeti, da je med njima onec. S to potjo je nameravala prikriti, da se ^PnJUečeplazila za njim, ker jo je k temu pri-iiilo življenje, prisilile brezizhodne in brezupne razmere podobno kakor takrat, ko jo je Tann Postavil na cesto in je morala iz Trsta za Francem v Graz.
»Ja, kakor takrat,« čuti, le da je bila sedanja ?ot k Francu tisočkrat bolj ponižujoča. Takrat Je Prvič resnično obžalovala! da je zavrgla priložit za samostojno življenje, ki se ji je ponujalo
innsbrucku. »Ja, Innsbruck, Innsbruck ... To *B bilo mesto. Takrat bi se morala spametovati, j*a bi ne bilo ne ponižanja ne trpljenja. Inns-Druck, Innsbruck . ..«
tan?       VS° bi    bil° PrmranJeno' ko Di osta,a
»Borjana ni bila rešitev,« se zaveda. Tam ni tala na svojih nogah. Vsaj v začetku ne. Ko je «J»jslila, da je čas, ki bo za vse ljudi boljši, že ouprl vrata, jih je zaprl s črnim fašistovskim "asiljem, ki se je prikopalo do oblasti.
p>'ihodnost, za kakršno je delovala kot komu-"lslka. se ji je izmuznila iz rok. Povrhu vsega p j« bila še Slovenka. In Slovenci, to so jim as'sti že lani takoj po svojem prihodu na oblast žan vedeti, so v Italiji odveč. Rdečo zadrugo so J? DrePovedali, samostojne trgovinice ji niso več astili odpreti, razveljavili so staro dovoljenje, VoPa dali Kraguljnikovi Liziki. »Uničiti nas nameravajo,« se Stefi zaveda.
Kraguljnikovi so postali fašisti in v Borjani sc bodo začeli časi kot pod starim Kragul jnikom. Kraguljniki bodo spravili vaščana za vaščanom ob zemljo, dokler ne bodo spremenili vseh v svoje hlapec. Kdor pa jim ne bo hotel hlapcevati, bo moral povezati svojo culo in iti v svet s trebuhom za kruhom. Ljudje bodo morali zopet v Nemčijo, Belgijo ali Francijo ali čez morje v Egipt ali celo v Ameriko, v severno, če jim bodo ameriški bogataši dovolili, ali pa v južno, ki je vse prej kot .Amerika', saj je revna, da si človek ne prisluži niti vožnje za nazaj in se mora še bolj kakor doma otepati s tamkajšnjo revščino in siromaštvom.
O, tudi to spoznanje govori v prid Innsbrucku, ki ji je nekoč ponujal osamosvojitev, delo in življenje, neodvisno življenje.
»Ja, tam bi morala ostati. Ja, tam . . .« Innsbruck, samo Innsbruck sije v njenem spominu, obsijan od luči, v kakršni je morala sijati Izraelcem obljubljena dežela. »Ja, obljubljena dežela . . .« Pa ji je pokazala hrbet. Sama jo je zapustila. Zato je prišla kazen, vnovič pekel pri Francu. Pekel, ki ga ni mogoče spremeniti v nebesa, čeprav je po drugi vrnitvi k Francu mislila, da so samo vice, pred izbruhom vojne pa celo mislila, da postajajo nebesa ... nebesa zaradi otroka, ki se je lepo razvijal in rastel v pametnega fantiča in ki za njeno, že prestano trpljenje ni mogel vedeti. Skrivala mu je pekel svojega življenja, skrivala celo v Penzbergu, kjer je našla pisma o vzrokih moževih pobegov in njegovi umazani nezvestobi. Skrivala in bila celo zadovoljna, ker mu o tem ni nikoli potožila in mu odkrila resnice, saj je zadnje čase podlegla novi prekleti utvari, da ju bo Franc sprejel, da ji bo rekel, naj ostane pri njem, da bo skrbel za sina, ki jo je pripravil do ponižujoče zadnje poti k Francu, na katero ne bi smela, pa čeprav bi šlo samo za Slavka in nadaljevanje njegovega šolanja.
Ja, samo Slavko jo je pregovoril na to ponižujočo pot, na kateri je doživela najbolj umazano ponižanje, ki ga more žena doživeti
»Naj sc zdaj sam pomeni z njim! Naj sam izterja svoje sinovske pravice!«
To je misel, že mnogokrat ponovljena misel,
s katero je zapustila Benediktenbeucrn in ki jo jc spremljala vso dolgo pot do Berlina.
»Jaz. se ne bom več vračala tja dol. Z menoj je konec. Nočem več živeti. Nočem . . .«
Temna misel se plazi v Stefi. Misel, rojena v strahotnem ponižanju in občutju popolne osamljenosti. V njej ni nobene moči več, Ni več taka, kakor jc bila v Innsbrucku, kjer (o tem jc ta hip bolj kakor kdaj kol i prej prepričana) bi morala ostati. V njej ni nobene volje več, da bi se sama spoprijela z življenjem, kakor se je znala spoprijeti še do nedavnega. Ne bi več zmogla, kar jc zmogla v Trstu, Grazu, Hartbergu in Penzbergu . . O, tudi takrat je obupavala, pa je vseeno znala premagati obup in se zagrizla v boj za svoje in otrokovo življenje . ..
»Življenje?« se ji črta na ustnicah grenkoben posmeh. »Življenje?«
Ja, lc kako si upa imenovati to, kar je prestajala takrat, z besedo življenje.
»Ne, ni bilo. Nikoli ni bilo. Samo trpljenje je bilo,« si pravi.
Ne bi ga zmogla vnovič.
»Življenje je bilo nekje drugje,« se zaveda, ne da bi se ga upala imenovati.
To življenje je bila Fricova ljubezen.
So bile Fricove pesmi in pisma.
To življenje je bil Fric . . .
»Ja, samo Fric Lchmann!«
Pa je Lehmanna sama zavrgla, čeprav ji je ponujal roko in ji razdajal srce, da bi ji pomagal stopiti s stare, z brezčutnim ostrim kamenjem posute poti na novo, s soncem resnične ljubezni obsijano in s cvetjem postlano pot.
»Ja, samo trenutki z njim so bili življenje .. .«
— Samo trenutki so ljubezen, — ji zvenijo v duši besede neznanca na vlaku, tistega temnolasega neznanca s kratkimi, na čelo počesanimi lasmi in hudomušnim, a prav nič zlobnim nasmehom. Tudi njegove oči za stekelcema naočnikov vidi mnogo bolj, kakor ji je videla v vlaku.
— To je ena izmed najlepših pesmi, ki sem jih kdajkoli bral, — sliši plavolasca.
— Ne vznemirjaj gospe . . .
Od fanta do moža (1)
Kdaj, kje in kako spozna fant dekle
je J"81!*111 *« slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani »živUe i 19*9 razposlal prvi del vprašalnlc tako imenovanega obdela?, ega Clk,a — ° teK*** in verovanjih«. Najprej so siriri v ^en-tovanje, pozneje pa nameravajo še rojstvo in ki na,v Sloveniji je Institut dobil okrog 300 informatorjev, le pjl? 'Popisali ženitovanjske običaje; nekaj informatorjev drugje j v tUdl onkral mcle <na Koroškem, v Benečiji in 8,to nai-iJ* raŠanJa le sestavUa sodelavka Instituta za sloven-0kolico Je prl SAZU Helena Ložar. — Za Moste in
**£Jq I8em že"ltovanjske običaje popisal jaz in sicer s po-^ i'h le ki? KorbarJa Iz Most in mojega očeta. Vprašanja, Po,rebno «!r VCČ kot m' 80 bUa Postavljena tako, da je bilo 8Vet°vno v f°vorlti Posebej za tri obdobja: za čas pred prvo obdn.u,.    °Jno, za Cas med obema vojnama in za zdajšnje
Udobje K
a-er so vprašanja zahtevala kratke odgovore, brez daljši'' opisov, ienitovanjskl običaji fca so prav gotovo zanimtivi, jih sklenil z nazornejšl-JM opisi strniti v zapis »Od l*Ma do moža«. Primerjavo ?•* posameznimi obdobji 0o»n delal sproti. Vprašanja ^Ututa za
___>--—J"
-»uta za slovensko naro-r^sje o šegah in navadah j bo le vodilo, ker bom o *enUovanJsklh običajih in na-pl°h o življenju nekdaj in T^es zapisal še marslikaj Togega, kar v vprašalnlcah
• začnimo torej! » *« takoj pri prvem vpra-v nju je vidna velika razlika •fcfiih med nekdanjimi in
sedanjimi   časi.   Pred prvo svetovno vojno — odgovarjal mi jc Ivan Korbar, ki je bil v tistih letih fant — so se fantje začeli zanimati za dekleta pri dvajsetem letu starosti. Med obema vojnama — odgovarjal mi je moj oče — sc ta meja že spusti na osemnajst let, danes pa lahko rečemo, da se začenjajo zanimati  fantje za  dekleta (in obratno)   takoj   po končani osemletki, torej po 15. letu. Ta starostna meja je posebno nizka  pri   dekletih. Poroka sodemnajstletnice   danes ni več nobena posebnost.
Korbar pravi, da so se dekleta in fantje spoznavali ob
nedeljah na vrtovih, pozimi in ob slabšem vremenu pa v hišah.  Kadar je bilo poleti lepo vreme, so se fantje in dekleta dogovorili, kje bo veselje. Obvezno je prišel godce ali škripač, kot so mu pravili. Na vrtu so potem peli, godec je igral, pa tudi plesali so. Veselja je bilo seveda z nočjo — raje pa že precej prej — konec. Pozimi so se spoznavali  ob  različnih priložnostih (o pustu, pri plesih na  podu, na ohcetih ipd.), tudi pri delu. V mnogih hišah so pletli slamnate kite, ponekod  tudi  slamnate cekarje, spet drugje so pleth kite iz ličkanja itd. Bližnji sosedi so vedno  prihajali  drug k drugemu, da so se pogovarjali. Kot pravi Korbar, se jih je V hiši včasih zbralo deset do petnajst, tudi dvajset. Ce so opravljali   različna  dela, je vsak  svoje delo prinesel s seboj.   Fantje   so   se hoteli dekletom priljubiti tako, da
so jim pomagali. Nekateri so jim seveda samo nagajali, kar pa je bilo dekletom tudi všeč. Včasih je v hišo prišel godec in so po delu zaplesali. Najčešće so plesali sotiš in Šuštar polko, pa tudi valček, metla-ples, četvorko ipd. Priložnost za spoznavanje in sklepanje bližnjih poznanstev je bila torej tu.
Pripomniti je treba, da je v družbi med delom več veljal tisti, ki je znal spretno in živo povedati kakšno zgodbo. Fantje so dekletom nalašč pripovedovali grozljive stvari, saj so uživali, če so se dekleta bala.
Ustavimo se trenutek pri tem, kaj so si nekdaj med seboj pripovedovali. Najpo-zorneje so poslušali pripovedi o spominih, vražah, rokovnja-čih, Ciganih in o Vodiški Jo-hanci.
Kot so pripovedovali, je prišel nekega večera v Tunji-cah domov oče, čeprav so ga
že pred časom pokopali. Sin, ki je po njem prevzel kmetijo, ga je vprašal, po kaj je prišel. »Vrni sosedu travnik!« mu je rekel oče in potem zarjul kot gorila. »Krivo sem zaprisegel,  travnik  ni moj.« Sin pa: »Ah, oče, se boste že privadili.« «Trpel bom toliko časa,  dokler   se   krivica ne poravna,«   mu   Je odgovoril oče. Vendar sin ni hotel nič slišati, da   bi vrnil travnilc sosedu. Oče je potem noč za nočjo hodil po travniku in ječal.
Kdor je naše! ubitega človeka, je moral takoj dati vbogajme, in sicer »zeksar«, da je tistega, ki je storil zločin, pekla vest. Bolezni so ozdravili tako, da so od vsakega lesenega znamenja odrezali košček lesa. Iz tega so naredili kadilo in z njim pokadili bolnika, da je kmaiu ozdravel. Ivan Sivec
(Prihodnjič naprej)
OSLOVA 5%po	NU&LES pust	Obiščite nas na 1    Gorenjskem sejmu pnHKTvn
	edit	■ u ni01 v u
ODIO. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU
ZAVESE
DOMAČA IN TUJA PROIZVODNJA
ZIDNE TAPETE
LEYLAND - ANGLEŠKA PROIZVODNJA
PREPROGE
PERZA, FRIS, VELVET, BUKLE, TVID NAPRAVITE VAŠ DOM PRIJETNEJŠI!
mu p ti s
Kako so SLAKI osvojili Ameriko(21)
»13. oktober. Preveč sem se že navadil ameriških mest, da bi bila Palm Springs in San Bernardino zame še zanimiva. Edino prijetno spremembo je pomenil obisk Sho-ping centra (četrt pradajaln), kamor sta me popeljali v ZDA živeča sorodnica teta Milka in njena znanka, ljubka domačinka Francis. S Francis sva na tetin ukaz morala igrati zaročenca, ki kupujeta ,doto'. Prijazni, nasmejani trgovci so kot nori plesali okrog naju in nama pomagali izbirati spalnice ter pohištvo za izmišljeno stanovanje.
Cisto drugače smo preživeli naslednji dan, ki je minil v znamenju ogleda dežele sanj, dežele tisočih čudes — Dis-neylanda.
Milijon in več gostov letno zabeležijo tukaj. Najrazličnejših starosti in poklicev so, vsem pa je skupna želja po zabavi in sprostitvi, po skoku v svet pravljic, v svet izginule romantike. Prišleka ob vhodu pričaka 80 let star vlak, verna kopija ropotajočih pošasti iz obdobja kolonizacije Divjega zahoda. Popelje ga skozi džunglo, polno divjih zveri, čez prerije in savane, naseljene z Indijanci, ki besno vihtijo kopja in bojne sekire ter spuščajo grozljive krike. .Ognjeni konj' nato zavije v daljno preteklost, ko so Zemlji vladale gigantske prazgodovinske pošasti. Obiskovalec se nehote odmakne od okna, kajti pokrajina, mimo katere drvi, je kar pretirano veren posnetek stanja pred zadnjo ledeno dobo. Prontozavri, dinozavri in njihovi sodobniki nerodno lomastijo naokrog, obirajoč ter prežvekujoč liste orjaških rastlin. Kaže, da niso bili posebno krvoločni, saj jih bližina nepovabljenih radovednežev sploh ne moti.
Vlak smo kmalu zatem zamenjali s čolni. Vijugasta rečica nas je odnesla v podzemlje, v kraljestvo okostnjakov. Morečo temo kdaj pa kdaj preženejo bliski, ki osvetlijo tudi peščene bregove, polne šklepetajočih človeških skeletov, poginulih živali, ostankov topov, vozov, pušk in čelad. Brž ti postane jasno, da so avtorji hoteli ponazoriti zapuščeno bojišče in simbolizirati opustošenje, ki spremlja krvave spopade. Načrt jim je popolnoma uspel.
Potlej smo kot strela naglo zdrknili prek niza razperjenih brzic in se znašli sredi lagune, tik zraven grozljive piratske ladje. Gusarji so nas kajpak nemudoma napadli.
Žvižganje svinčenk, rožljanje sabelj in neverjetno precizno izdelane lutke morskih razbojnikov bi nepoučenega skoraj gotovo spravile v strah. Prizor je namreč izredno pre-
pričljiv, ljudje-roboti pa gibki in prožni kakor najbolje trenirani statisti.«
VANCOUVERSKE ZDRAHE
»Seveda nismo utegnili videti niti četrtino čudes, ki so iz Disncvlanda naredila .otroški vrtec' za odrasle. Ce bi ga želeli prekrižati podolgem in počez, če bi hoteli vsaj bežno pokukati v sleherno stavbo, v sleherni kotiček tega nenavadnega kraja, bi potrebovali najmanj teden dni. No, vseeno sem uspel zbrati obilico nepozabnih vtisov, med katerimi sem si zlasti zapomnil dogodek, ki smo mu bili priča v Dvorani narodov; na isto glasbo plešejo predstavniki sto in sto različnih ljudstev. Veličastno! Nič skromneje ne učinkuje kinematograf s platnom razpetim v polni kolobar (360 stopinj). Presenečeni gledalec ima občutek, da je sredi scene.
Omeniti velja še dve .igrački' General Electrica, najmogočnejše ameriške elektronske firme, ki v posebnem prostoru demonstrira gledališče prihodnosti. Premična tla krožijo okrog odra in omogočajo občinstvu, da lahko zares natančno spremlja nastopajoče igralce-avtomate. Druga originalna pogruntavščina GE je sobana, imenovana Ti ki, kjer so nam predvajali skladbo Jacqucsa Offenbacha. Zapel jo je — ptičji zbor.
15. oktober. Spet smo v zraku. Letalo B-737, last družbe Canadian Pacific Air, hiti proti severu, proti Kanadi. V Vancouvru bomo pristali čez dve uri, slišim govoriti ste-\vardeso.
Vancouver, eno od src četrte največje države sveta, nam ni pripravil posebno spodbudnega sprejema. Sivi, brezkončni, zapuščenim katakombam podobni betonski hodniki, ki tujca pripeljejo do tropa mrkih, nezaupljivih carinikov, delujejo vse prej kot gostoljubno. Strogi sovražniki tihotapcev dolgo niso verjeli, da smo člani jugoslovanskega zabavnega ansambla in da je vancouverski nastop samo vmesni člen v razmeroma gosti verigi koncertov, namenjenih ameriškim vojakom. Celo večnost so nas pustili stati in tuhtati, kje neki smo se pregrešili. Končno jc Ic pristopil modro oblečeni kontrolor ter oznanil, da sta prtljaga in komplet dragocenih instrumentov ostala v San Franciscu. Ko smo tamkaj obnavljali zalogo goriva, so ju menda pomotoma izkrcali. Možak se je zaradi neljubega spodrsljaja vljudno opravičil ter obljubil, da bodo napako v kratkem popravili. Držal je besedo; kovčki in glasbila so bili naslednje jutro znova v naših rokah.« (Nadaljevanje prihodnjo sredo)
KONFEKCIJA TRIGLAV KRANJ
Ekskluzivni modeli oblek za pomlad in poletje
SAMO ZA ENO STEKLENICO NARAVNE SADNE PIJACE VlP1 LAHKO DOBITE LEPO NAGRADO
Če dobite zamašek, na katerem bo pod pju: tovino narisan znak VIPI, postanete srečni
dobitnik ROČNE URE znamke DARWIL. Z zamaškom, v katerem je vrisan znak VIP > se osebno zglasite pri Klansku Vili ju, Brezi 76a na Gorenjskem, kjer boste osebno preje nagrado.
Zahtevajte VIPI v svojih trgovinah ali pa ^ osebno zglasite na Brezjah, kjer lahko dobi »družinske« steklenice (3/41).
Gorenjskem sejmu
Kmetovalci!
NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 10. do 19. aprila
se bomo predstavili z novim razširjenim programom
kmetijskih strojev
lilNa sejmu boste lahko dobili tudi informacijo o odkupu živine, ■ »OVOST"    nakupu reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo,
nakupu koruze, pšenice in ostalih krmil, odkupu kmetijskih
pridelkov
Vabi vas Kmetijsko živilski kombinat Kranj
OBIŠČITE NAS
NA X. SPOMLADANSKEM SEJMU
V KRANJU
OD 10.-19. IV. SAVSKI LOG - HALA B
POHIŠTVO
I
Na X. spomladanskem
sejmu iimHiHi v Kranju
Enkratna priložnost za vas!
Kvalitetno blago
po edinstvenih cenah:
ženski plašči s krznom po 430 din, ženski balonski plašči od 175 din dalje
ženske diolen looft obleke po 120 din, ženski hlačni komplet po 290 din, ženske bluze od 34,80 din dalje, ženski puloverji od 25 din dalje, kombineže od 16 din dalje, 3 pare nylon nogavic za 10 din fantovske obleke od 228 din dalje
Vabimo vas na obisk v naš prodajn prostor v delavskem domu v Kranju
Na podlagi 43. člena statuta
Centra za socialno delo Kranj
in sklepa delovne skupnosti se razglaša delovno mesto
socialnega delavca
Pogoji za sprejem: diplomiran socialni delavec z najmanj dveletno prakso na socialno varstvenem področju. Osebni dohodek po pravilniku o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Stanovanje ni na razpolago. Pismene prošnje poslati na center za socialno delo Kranj, Titov trg 1, do 30. aprila 1971.
Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 -      Poslovalnica Kranj, C. JLA 10
C*\l %\Jp Obiščite naš paviljon na spomladanskem sejmu v Kranju od 10. 4. do 19. 4. v novih prostorih v Savskem logu
^1 NAKUPU KOLESA ALI MOTORNEGA KOLESA VAM NUDIMO UGODEN SEJEtMSKI POPUST
Prepričajte se — zadovoljni boste!
Slovenija [đfcl
31
ZMAJEVE baterije osvajajo tri
Potrošnja baterij v svetu v zadnjem desetletju izredno hitro raste, saj v vsakdanjem življenju uporabljamo vedno več naprav in aparatov na baterijski pogon. Istočasno pa ugotavljamo, da jugoslovanska potrošnja baterij še vedno zaostaja za svetovno, saj bo po izračunih naša potrošnja baterij na prebivalca 1975. leta še vodno petkrat manjša od ameriške. Po predvidevanjih bo še naprej polovico jugoslovan-
skih potrošnikov baterij oskrbovala ljubljanska tovarna ZMAJ, ki je bila ustanovljena 1923. leta in združuje danes vso slovensko proizvodnjo baterij, montira naprave na baterijski pogon in je šesta na svetu v predelavi mangana v manganov dioksid. ZMAJEVE baterije so delane po licenci znane angleške tovarne VI-DOR, ljubljanska tovarna pa je tudi zastopnik ameriške firme MALLORY. Zaradi tega se je kvaliteta ZMAJEVIH baterij iz-
boljšala in je v nekaterih primerih nad evropsko ravnino. Zato so postale te baterije znane na domačem in tujem trgu, posebno zaradi tega, ker tovarna vztrajno izpopolnjuje in izboljšuje proizvodnjo, pri tem pa sodelujejo priznani strokovnjaki. Omenimo naj samo elektronsko kontrolo kvalitete ln sistem tes-nenja, ki preprečuje izliv elektrolita iz baterije, kar poškoduje celoten baterijski aparat.
O kvaliteti ZMAJEVIH baterij smo se pogovarjali s tovarišem Ivanom Rogljem, ki je poslovodja prodajalne Elektrotehnc iz Ljubljane v Kranju. Ta trgovska hiša proda veliko ZMAJEVIH baterij. Samo v kranjski poslovalnici jih mesečno prodajo poprečno  4500. Prevladujejo
baterije za tranzistorje in baterije za žepne svetilke. Zanimivo je tudi to, da se potrošniki vse bolj zanimajo za posebne baterije, to se pravi, za baterije, ki so namenjene samo tranzistorjem ali samo svetilkam. Zgodi se, da marsikdo išče baterijo za igrače, pa te ni in zato vzame
normalno baterijo za svetilko itd. Potrošniki torej med ZMAJEVIMI baterijami lahko tudi izbirajo. Tovariš Ivan Rogelj nam jc povedal: »Prej smo prodajali več vrst baterij, med njimi tudi uvožene. Ker pa je ZMAJ izboljšal kvaliteto, smo se odločili zanje. Menili smo, da njihova kvaliteta ni le zadovoljiva, ampak celo presega kvaliteto uvoženih. Za baterijo je najvažnejše, da je sveža. ZMAJEVE baterije to prednost imajo, ker ima tovarna odlično dostavno službo. Kupci so zato zadovoljni in pritožb skoraj nI.«
0 In katere vrste ZMAJEVIH baterij prodajate?
»ZMAJ ima tri vrste baterij. Tranzistorske extra in super kvalitete ter baterije za žepne svetilke. Potrošniki se najraje odločajo za extra in super kvaliteto. Imajo daljšo življenjsko dobo, po kvaliteti pa ne zaostajajo za tujimi, ki so dražje.«
O kvaliteti ZMAJEVIH baterij smo sc pogovarjali tudi z nekaterimi kupci. Poglejmo, kaj so nam povedali.
Q Ciril Ravnik, Kranj: »Zmajeve baterije so v redu in jih potrebujem za tranzistor. Zdijo se mi najboljše in jih zato stalno kupujem. Mislim pa, da so vseeno še sorazmerno drage.«
O Vojko Katcrn, Kranj: Zmajeve baterije so dobre. Potrebujem jih za tranzistor. Tudi predrage niso, pa dolgo zdržijo.   Skoraj   en mesec.
Kupil sem že precej baterij« vendar reklamiral  še nisem
nikoli.«
9 Eva Giašič, Kranj: dolgo kupujem Zmajeve baterije, ki jih potrebujem za tranzistor in igrače. Mislimi da so velike baterije nekolik0 boljše, ker dolgo trajajo W jih zato ni treba pogosto menjati.«
© Milutin Radojčić, Kranj: »Zmajeve baterije so zares dobre. V tranzistorju j*n limam tudi po šest mesecev. Enkrat sem kupil tuje, vendar so se v dveh dneh izpraznile. Čeprav so Zmajeve terije še vedno malo drage' jih stalno kupujem, ker *° trenutno najboljše.«
To je nekaj mnenj potrošnikov. Povedati pa moramo še, da slovijo ZMAJEVE baterije tudi po lični izdelavi« Zato je prejela tovarna ie več priznanj, med drugm* »Drugo jugoslovansko nagi"3' do za design« predlanskim« lani pa jugoslovanskega ^ carja za embalažo. Prihod«** bomo spregovorili o 00* ZMAJEVIH proizvodih. J"
Pokal jeseniškim hokejistom
Tovarišu Tomazlnu priznanje za dolgoletno delo v klubu drž. prvakov — čestita predsednik hokej kluba Talcr Franc. —
loto: F. Ćrv
V soboto, 10. aprila, sita predsednik občinske skupščine Jesenice in glavni direktor jeseniške železarne pripravila v hotelu Špik v Gozd-Martuljku svečan sprejem za jeseniške hokejiste, ki so že petnajstič zapored osvojili naslov državnih prvakov.
Po otvoritvenem govoru predsednika SD Jesenice Karla Frančeškina je predsednik ZDKSJ Leopold Krese izročil kapetanu jeseniških hokejistov pokal hokejske zveze, predsednik hokejskega kluba pa je prejel plaketo. Z manjšimi priznanji pa so nagradili tudi vse trenerje, hokejiste in hokejske delavce, ki so prispevali k osvoiitvi tako enkratno lepega nas'ova.
Svojo hvaležnost in privrženost hokeju pa so pokazali tudi delavci podjetja Višnar z Jesenic, ki so za hokejiste izdolali in jim podelili prelep pokal.
Za prijetno razpoloženje je na sobotni slovesnosti poskrbel tudi Franci Košir, ki je s svojimi domislicami po svoje ocenil posamezne jeseniške hokejiste in jim v znamenje priznanja igral na svojo trobento.
D. S.
llK ^
Predsednik ZDKšJ Leopold Krese izroča ^aV^a p^etf niče Janezu Mlakarju pokal za 15. osvojeno drza stvo. — Foto: F. Crv
ELEKTROTEHNA LJUBLJANA
poslovalnica Kranj, Prešernova 9
Ne pozabite!!!
V času spomladanskega sejma bo naša trgovina še posebej skrbno založena. Za vas smo pripravili veliko izbiro
0 lestencev £ hladilnikov £ pralnih strojev Štedilnikov
Ugodni pogoji za nakup na kredit! Obiščite nas in prepričajte se
elektromotorji za razne kmetijske stroje instalacijski material radioaparatov
televizorjev
tranzistorjev
gramofonov
jpiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiMi^^
Mladinska knjiga
I Izšla je knjiga
I Ericha von Danikena
Nazaj k zvezdam
I Medtem ko sc po svetu šc nadaljuje razpravljanje o trditvah, ki jih je postavil
§ Danikcn v svoji prvi knjigi SPOMINI NA PRIHODNOST, je že izšla njegova druga
1 knjiga NAZAJ K ZVEZDAM.
I Svojo trditev  da so bitja z drugih planetov in osončij obiskala naše prednike
I Podpira Erich von Daniken z novimi dokazi in viri. s številnimi ilustracijami
g in fotografijami.
I Z zanimanjem ali dvomom sledimo v knjigi presenetljivim pojavom iz preteklosti,
§ ki po avtorjevem mnenju nezmotljivo kažejo pot nazaj k zve/dam.
i Knjiga NAZAJ K ZVEZDAM je vezana v platno in opremljena s ščit nim m il.kom.
§ Stane 40 din Prav toliko stane tudi prva Danikcnova knjiga SPOMINI NA PRIHOD
I NOST.
I knjigi lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa pri zastopnikih in poverjenikih
I na šolah, pri akviziterjih ali neposredno pri založbi Mladinska knjiga, Ljubljana,
I Tltova 3 s priloženo naročilnico.
Naročilnica — G
p°dpisani(a)_
natančen naslov saposlenfa) pri
"aročam knjigo(i) E. von Danikena:
Sih?AJ K MEZDAMI za 40 din a*"UMlNl NA PRIHODNOST za 40 din
I Kn
Po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana,
J>go(i) bom plačal(a) k°J po t »1-1030/1.
Neustrezno prečrtajte! Datum:
naenkrat — v zaporednih mesečnih obrokih po 40 din
Podpis:
""»lllllllili
l,llll!l,ll|!llll!lllllllllHlllimiimilllillli!!!H
.....niMiiiiumi........
I TOVARNA
Sušilnik za koruzo
Kmetovalci
in obiskovalci sejma!
Obiščite nas na Gorenjskem sejmu.
Kupili boste lahko po znižani ceni
pottinger prikolice — 15 m3
za devize,
maraton obračalnike za seno ter ostale kmetijske stroje po konkurenčnih cenah.
Kupili boste lahko
razno orodje
vse vrtnarske potrebščine, semena ter cvetlice.
Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga, Kranj
■iiiifitftiiiiiiiii«tfiiitiiiiiiiiiiii£iiiifffiiiiiiffif*iiiifiiifii;iiiiiiiiiitfiiifi*siifiit>ififii:iffiiiiiieiii*;tctf(iat<iiittiiiiiiiffiiit:iiiitieiiiaifliiitiiiiciiiiticitiitiftittiifiiiitiititiit t tifiiiiiEititttsiitniiiiiitutititt iititiltiiiiiiiinittiiiiittttti
OBUTVE
alpina
ZIRl
Cenjeni potrošniki, oglejte si lepo izbiro spomladanskih in letnih modelov ženske in moške obutve v prodajalni Alpina Kranj in v prodajalnah na Jesenicah in v Škofji Loki. Prejeli smo tudi večjo pošiljko ženskih sandal in moških čevljev po znižani ceni.
""»umu,.,
Za obisk se
priporočamo!
"luuuniiimuii,,,,,!.
ttiiiLiiiiiiiitiiiiitiifiuiiiiiiittitiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiftiitiiitiir3!iiiicitti:tfiiiiiiiitii:itiiiittitiiiii:iiiiiiiitiittiiiiti iiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiuniniiiiiiuiiumiiuiiiiiiiiiiiiiiiiLUiiiuiiui
Jutri: »dan Č« za čistočo v Tržiču
Leto varstva narave je v svetu potekalo pod okriljem organizacije združenih narodov že lani. Z našo — sicer značilno, a niti ne preveliko — zamudo se v večji meri v to akcijo vključujemo tudi doma. V zagovor nam je, da na srečo umazanost zraka, vode in narave, ki nas obdaja, sploh še ni dosegla tiste kritične meje, kot jo poznajo po industrijskih revirjih drugod, čeprav jo je po splošnih normativih že tudi pri nas marsikje presegla, in tudi to, da akcija ni zgolj kampanjska enodnevnica, ampak se njeni pobudniki zavedajo, da bo treba neprekinjeno bdeti nad vse novimi izvori vseh uničevalcev narave. Poostrena in stalno prisotna skrb za čistočo sodi v sam vrh prizadevanj za varstvo narave.
Dr. Ana Krakerjeva je na pripravljalnem sestanku opozorila, da se higiena v naselju začenja pravzaprav v stanovanju, zato je treba ohraniti že privzgojeno navado pomladanskega čiščenja. Smeti morajo iz stanovanja sproti, nosijo pa naj jih odrasli, ne otroci! Seveda pa jih je potrebno odvažati najmanj dvakrat tedensko. Posebno skrb je treba posvetiti nasadom in zelenicam v naseljih.
Dr. Albin Bajželj pa opozarja na skrb za čistočo okrog delavnic, gostinskih in trgovskih lokalov. Odpadki sodijo le v koše (kjer so!). Enako pozornost pa zaslužijo prizadevanja za čistočo v okoliških vaseh in naseljih ter ob obrežjih voda.
Program, ki ga je izdelala komisija za izvedbo akcije v Tržiču, obsega 15 točk. če bodo dosegli, da bodo delovne organizacije in posamezniki dosledno spoštovali ustrezne občinske odloke, se bo že v tem mesecu, ko akcija poteka (med 15. aprilom in 15. majem), marsikaj premaknilo na bolje. Seveda pa zgolj z dobro voljo marsičesa nc bo moč opraviti. Komunalno podjetje bo moralo nekje najti sredstva za nabavo smetarskega  avtomobila, si-
cer bo njihovo odvažanje smeti ostalo Sizifovo delo — potegne vetrič in z odprtega kamiona se zaprašijo smeti po cesti. Biti mora zadosti smetnjakov ob vsaki hiši. Lete se da tudi marsikje postaviti tako, da ne kazijo celotne podobe okolice. Potrebno bo namestiti košarice za odpadke pred vsakim lokalom, in to enake. Predvsem pa je potrebno, da prav vsi občani sprejmejo v sebi to akcijo kot nujno, da vidijo v njenem izvajanju korist zase in za svoje soobčane. Šele tedaj lahko pričakujemo, da nekje ne bodo metali odpadkov kar naravnost v Bistrico in jo spreminjali v kalnico, da se bodo odgovorni takrat, ko menjajo delavci žarnice na stebrih javne razsvetljave, spomnili, da istočasno lahko očistijo tudi svetlobna telesa, da se ne bo nabralo do 20 cm navlake, da bodo krajevni veljaki v nekem naselju tržiške občine spoznali, da jim javno odlagališče smeti zraven avtobusne postaje ni ravno v čast, če zbranih odpadkov dalj časa ne odpeljejo itd. Z lučjo bi ne našli tistih, ki so odgovorni, da bi pri novogradnjah vsaj v centru in celo pri najnovejših iz letošnjega leta poskrbeli za to, da bi bili speljani sifoni za odplako pod vodno gladino, ne pa nad njo, še več: fekalije prosto padajo s treh metrov višine in bodo poleti predstavljale raj za vse kategorije insektov in prenašal-cev bolezni.
Omenili smo samo nekatere probleme, s katerimi se bodo morali čimprej spopasti. Hote nismo topot nikogar inden-tificirali, ker pričakujemo, da jih bo široka akcija, ki jo jutri v občini začenjajo, zbudila marsikoga, da bo pogledal okoli hiše (pa ne samo na pročelni, ampak tudi na drugi strani), da bodo krajevne skupnosti uresničile načrte na svojih območjih in da bodo za to poskrholi tudi v delovnih organizacijah. S to željo spremljamo akcijo z velikim upanjem, da bo čez mesec dni marsikaj lepše, bolje urejeno, skratka da bo tudi življenje boflj zdravo.
— ok
Ta »hiša« je res v Kranju, in sicer na Prlmskovem. — Foto: F. Perdan
Še o urejenosti Kranja
Na nedavni plenarni konferenci Turističnega društva Kranj so veliko govorili o urejenosti Kranja in o »cvetkah«, ki še vedno kazijo njegovo podobo. Gremo po vrsti. Kanjon Kokre. Za domače in tuje turiste je struga Kokre izredno zanimiva. Vendar pa se v njej zbira vsemogoča navlaka, ki je vanjo mečejo lastniki stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov na obeh straneh kanjona. Če bi pobrskali po smeteh, bi kaj lahko ugotovili, od kod so. Kranjskim turističnim delavcem prav tako povzročajo veliko hude krvi tako imenovani »Nomadi na kolesih« ali »ringelšpilarji«, ki s svojimi premikajočimi stanovanji kaj radi zasedejo prostor na levem bregu Kokre ob novem mostu, ki ga uporablja tudi AMD za učenje šoferjev. Kdo jim je dal dovoljenje in kdo bi jim moral poiskati primernejši prostor, sprašujejo. Kasneje smo izvedeli, da nihče. Preskočimo kranjski živilski trg, o katerem bi lahko kar precej pisali, in stare, častitljive fasade v starem delu mesta, ki prav tako niso urejene, čeprav so zaščitene, ter se preselimo na dno Jelenovega klanca, kjer stoji Ga-bričeva kovačija. Kovačija propada in najhujšega jo varujejo le »rante*, s katerimi je podprta. Lahko bi se na-
šel nekdo, ki bi kovačijo te usode rešil in s tem izruval precejšnji kranjski kamen spotike. Tudi s tem, da je ob Jezerski cesti še kar precej takšnih kamnov, se moramo strinjati. Mislimo predvsem na propadajoče lesene hiše ob cesti. Na eni od njih je pred kratkim gorelo in je danes zaradi tega bolj podobna pogorišču. Nekaj takšnih okraskov je tudi v Stražišču. Turistični delavci so kritizirali trgovce, ki pogosto puščajo embalažo kar pred lokali. Zaradi nje postanejo že tako ozke kranjske »gase« še ožje. Zadnja večja tarča pa je kranjsko plakatiranje, za katerega že dve leti skrbi Komunalni servis, in sicer na določenih mestih. V resnici pa najdemo lepake povsod. Lepijo in pribijajo jih »divji plakaterji« in to največkrat ponoči. Dobrodošla so vsaka vrata, vsak steber, vsak opaž itd.
Predstavnik Komunalnega servisa je pojasnil, da so nekatera nevarna mesta ob kanjonu Kokre že zavarovali z varnostno ograjo in da bo posebna komisija pregledala kanjon Kokre ter izdelala sanacijski program. Nekaj de-
narja za to je prispevala ob&' na. Prav tako so delavci teg? podjetja ie začeli tlakovat* razrit Prešernov trg. Nadali* je predstavnik komunale P°" vedal, da prostor, kjer je ?e' daj živilski trg, ni bil gra'en za te namene in da že rat' mišljajo o razširitvi na & sednji   vrt   nad kanjonom, vendar se bodo morali še P°" govarjati z lastnikom vrt* Kar se pa plakatiranja ttče> je dejal, je podjetje že M0' čilo določena sredstva za P0" stavitev oglasnih tabel, nam* njenih  za  letake  in ostat* obvestila. Vendar bodo kllu°^ temu povzročali največ Pre' glavic »divji plakaterji«- °r<* jal je tiste, ki lomijo Pra, kar postavljene koše za °a' padke ter pojasnil, da bi m f rali imeti za normalno kraix\', sko čistočo najmanj 20 čtj cev, vendar denarja za ton ljudi podjetje nima. Tian skrbi za kranjsko čistočo set čistilcev, ki delajo v S1 nem ponoči. Zato je občoi va skrb za urejenost in čl čo svoje okolice še tQW& membnejša. Res je, ^ar ].ćn\e-jal nekdo na plenarni kori renči, da se v aprilu, me čistoče, vsak lahko tzKf* J. Košnje*
KRANJSKE OPEKARNE KRANJ sprejmejo takoj:
STRAŽ1'
1. ADMINISTRATORJA V OBRATU ŠČE
pogoj: srednja strokovna izobrazba
2. ZIDARJA V OBRATU STRAŽIŠČE
pogoj: kvalifikacija
Prijave sprejema uprava v Kranju, Reginčeva v roku 10 dni.
8.
HflflDUUB Obiščite nas. na
f? Gorenjskem sejmu
5%popust
••kredit POHIŠTVO
GLAS * 27 STRAN
GORENJCI!
Vaša tehnična trgovina Jugotehnika vas pričakuje na Gorenjskem sejmu v novih prostorih. Velika izbira celotnega tehničnega blaga po ugodnih cenah vas bo presenetila.
Na svidenje v hali B v Savskem logu
klUeCTEHNI
■ m
i
Razpisna komisija
Doma oskrbovancev A. Drolca
Preddvor razpisuje
prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
1. vodjo kuhinje — ponovni razpis
2. strežnico-negovalko
Za delovno mesto pod 1. je zaželena višja šola za gostinske delavce in 2 leti prakse, pod 2. dokončana osemletka. Prošnje s potrebnimi dokumenti pošljite uPravi Doma oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor razpisni komisiji. Razpis velja 15 dni.
Na X. spomladanskem sejmu v delavskem domu v Kranju od 10. do 19. aprila
vam s posebnim sejemskim popustom po znižanih cenah nudimo ženske ln moške čevlje po najnovejši modi.
KERN STANKO,
Kranj, Partizanska cesta 5.
Vaš denar je vreden več pri nakupu na X. spomladanskem sejmu od 10. do 19. aprila v Kranju v paviljonu v Savskem logu
Kovinotehna Celje,
blagovnica Fužinar Jesenica
hladilniki — 135 litrov I. a — samo 1090 din Pralni stroji 663 Bio z lepotno napako — 2890 din televizorji po licenci Korting — 2900 din el- štedilniki od 440 din dalje
^azen tega ostali asortiment gospodinjske opreme °rne žage, keramika, kovinska galanterija, bojlerji
• izredni popusti pri nakupu z gotovino
• kredit brez obresti in porokov
• brezplačna dostava na dom
• posebna prodaja blaga z lepotno napako
— mo-
Komisija za volitve in imenovanja
Skupščine občine Kranj
razpisuje na podlagi 57. člena Zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 18/67 ln 20/70) ter na podlagi 89. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list št. 9/68 in 14/69) naslednja prosta delovna mesta ravnateljev:
1. Gimnazija Kranj 2c Mlekarskega šolskega centra Kranj
3. Dijaškega doma Kranj
4. Osnovne šole Simon Jenko Kranj
5. Vzgojno - varstvenega zavoda Golnik
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
pod tč. 1. in 2.: učitelj srednje šole z visoko izobrazbo ustrezne smeri in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse;
pod tč. 3.: najmanj višja izobrazba ustrezne smeri in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse; pod tč. 4.: učitelj osnovne šole. ki izpolnjuje pogoje; določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse. Zaželena praksa na višje organiziranih osnovnih šolah; pod tč  5.: najmanj srednja vzgojiteljska šola in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene prijave, kolkovane z 1,00 din, življenjepis dokazila o strokovni izobrazbi in praksi ter potrdilo o nekaznovanju na naslov:  Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1.
Gozdno gospodarstvo Bled objavlja prosto delovno mesto vodja lesnega skladišča
Delovno mesto zahteva poklic gozdarski tehnik in 2 leti prakse v gozdarski operativi.
Vabimo kandidate, naj pošljejo prijave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled. Prijave sprejemamo do uspele zasedbe delovnega mesta.
Gradbeni odbor za drsališče
Na predlog posebnega pripravljalnega odbora so v soboto v hotelu Jelovica na Bledu ustanovili drsalno hokejski klub. Ustanovitve se je udeležilo okrog 40 predstavnikov organizacij, turističnih delavcev in mladine. Posebno med mladimi je zanimanje za razvoj tega športa v radovljiški občini zelo veliko. Za predsednika kluba so izvolili Draga Cerarja, ki je med drugim znan tudi po tem, da je bil eden od ustanoviteljev jeseniškega ho-keja. Dogovoi ili >o se, da bo upravni odbor kluba pripravil delovni program, gradbeni odbor pa bo začel pripravljati gradnjo pokritega umetnega drsališča in zimskega plavalnega bazena, člani na novo ustanovljenega drsalno-hokejskega kluba so prepričanj, da bodo delo kluba in gradnjo drsališča podprle tudi delovne organizacije.
A. Ž.
Zabavna prireditev
V dvorani kina Center v Kranju bo 23. aprila ob 18. in 20. uri kulturno zabavna prireditev, na kateri bodo nastopili gojenci glasbene šole Kranj, Berta Ambrož, recita-torji in pevski zbor gimnazije Kranj, ansambel Bele vrane, instrumentalni ansambel pod vodstvom Vasja Rcpinca, na-rodno-zabavni ansambel Vi-lija Petriča in pevca Majda Renko in Milan Golob ter Modna revija Gorenjskih oblačil iz Kranja. D. S.
živinorejsko veterinarski zavod Kranj razpisuje
prosto delovno mesto
pospeševalca v kmetijstvu
Kandidat mora imeti poleg ostalih pogojev agronomsko fakulteto, 5 let prakse v kmetijstvu. Osebni dohodki po pravilniku zavoda. Kandidati naj vložijo ponudbe v 15 dneh po objavi.
Združena lesna industrija Tržič
želi zaposliti
večje število moških in žensk
(kvalificirane in nekvalificirane) in
kvalificiranega zidarja
za zidarska dela v podjetju.
Možnost nastopa dela takoj. Interesenti naj se javijo v splošnem sektorju podjetja, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila.
Trgovsko podjetje
Murka Lesce
objavlja
prosto delovno mesto
sezonske prodajalke
v kiosku pri Šobcu.
Pogoji: KV trgovska pomočnica, pasivno znanje tujega jezika, lasten prevoz zaradi dostave blaga. Interesenti naj vložijo svoje prošnje na upravi podjetja do 25. aprila.
Konfekcija Kroj
škofja Loka
vabi k sodelovanju
1. večje število mlajših delavk
iz okolice škofje Loke
za strojno šivanje konfekcije
Za priučitev prirejamo 2—3 mesečni tečaj v
dopoldanskem oziroma popoldanskem času.
2. dve čistilki
Delamo v novi, moderni tovarni po najnovejši tehnologiji v zelo dobrih delovnih pogojih. Interesent-ke naj čimprej vložijo prijave ali naj se zglasijo na upravi podjetja v škofji Loki, Kidričeva 81 (Trata).
Trgovsko podjetje
Murka Lesce
objavlja
prosto delovno mes'o
poslovodje
poslovalnice »Pohištvo« Lesce
Pogoji: VK trgovski delavec in 5 let poclo1 xlske prakse ali KV trgovski delavec z 10 let prakse v trgovini, od tega najmanj 5 let kot poslovodja; zaželena je praksa v pohištveni stroki. Družinsko stanovanje je zagotovljeno v letu 1972. Interesenti naj svoje prošnje vložijo na upravi podjetja v roku 15 dni po objavi.
Kranj CENTER
14. aprila amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKEGA POSESTNIKA ob 16., 18. in 20. uri
15. aprila amer. barv. film DIABOLIK ob 16., 18. in 20. uri
16. aprila amer. barv. film DIABOLIK ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. filma ASTRAGAL ob 20. uri
Kranj STORŽIC
14. aprila amer. barv. CS film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 16., 18. in 20. uri
15. aprila amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKEGA POSESTNIKA ob 16. in 20. uri, DEKLETA ob 18. uri
16. aprila nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET ZA PROFESORJE ob 16. in 20. uri, amer. barv. filrn DAN ZEMLJIŠKEGA POSESTNIKA ob 18. uri
Kamnik DOM
14. aprila amer. barv. film KRVAVI PLEN ob 18. in 20. uri
15. aprila amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 17.30 in 20. uri
Kamnik DUPLICA
14. aprila italij. barv. film ŠTIRJE NA LETOVANJU ob 20. uri
15. aprila italij. barv. film ŠTIRJE NA LETOVANJU ob 20. uri
Tržič
15. aprila premiera araor. barv. CS filma NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 18. in 20. uri
16. aprila amer. barv. CS film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
14. aprila italij.-amer. film ŽENA JE IZGINILA
15. aprila angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA
16. aprila amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI
Jesenice PLAVŽ
14. aprila nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM
15. aprila franc.-ncm.-italij. barv. CS film KATARINA — DOVOLJ SI LJUBILA
16. aprila franc.-nem.-italij. barv. CS film KATARINA — DOVOLJ SI LJUBILA
Javornik DELAVSKI DOM
14. aprila franc.-nem.-italij. barv. CS film KATARINA — DOVOLJ SI LJUBILA
Dovje Mojstrana
14. aprila nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM
Kranjska gora
15. aprila italij.-amer. barv. film ŽENA JE IZGINILA
Radovljica
14. aprila slov. barv. fi'111 RDEČE KLASJE ob 18. uri, angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 20. uri
15. aprila amer. barv. film PRERIJA V PLAMENIH ob 20. uri
16. aprila italij. barv. DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOZO ob 20. uri
Bled
14. aprila slov. barv. f'lnl NA KLANCU ob 17. in 20. uri
škofja Loka SORA
14. aprila nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JA* GUARJU ob 18. in 20. uri
15. aprila japon. barv. fi'"* TOLPA NASILNEŽEV °° 20. uri
16. ar-:,~        " h^rv. fi'111 TOLPA 18. in 20. uri
. aprila japon. barv. PA    NASILNEŽEV 00
Železniki OBZORJE
14. aprila amer. barv. f'1^ OPERACIJA LISABONA 0 20. uri
16. aprila amer. barv- , NEPREMAGLJIVI ob 20- u
filflj
PRE$ERNOVP GLEDALIŠČ
V KRANJU*
SREDA, 14. aprila, °° 0„ uri za red DIJAŠKI H-f > 19.30 za red KOLEKTIV1. PETEK - A. Strindbt« GOSPODIČNA JULIJA -stuje SLG iz Celja.
ČETRTEK, 15. april«, t, lf. uri za red DIJAŠ*1^ (Iskra) in ob 19.30 za KOLEKTIVI - čETRTb^ A A. Strindberg: GOSPOD£ ^ JULIJA — gostuje ^ Celja.
MARKIČ KATARZ izdelava copat
vam nudi bogato -ro moških, že"skIhrt!: otroških    copat P ugodnih cenah na spomladanskem sejmu Kranju!
PRIPOROČA SE MAR*1/5 KATARINA, Bečanova *> Tržič
-HBflBUUB 5%popust •• kredit		Obiščite nas na Gorenjskem sejm POHIŠTVO	u fŠ;
BAČA
tovarna volnenih izdelkov
nudi cenjenim potrošnikom na spomladanskem sejmu v Kranju v delavskem domu od 10. do 19. aprila po sejemskih cenah: kamgarne za moške obleke, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah iz čiste runske volne.
Izkoristite priložnost! Priporočamo se!
Prodam globok OTROŠKI V07JCEK. Stenovcc Jože, Zg. Bitnje 73 1821
Prodam težko KRAVO si-^entalko s četrtim teletom. Hotovlje 38, Poljane nad Skofjo Loko 1822
Prodam dobro ohranjen vi-*$ otroški ŠPORTNI VOZI-CEK. Jezerska cesta 99, Kranj 1823
Prodam 60 kg težkega PRA-?*CA. Jarc, Strahinj 18, Naklo 1824
Prodam šest tednov stare ^ASICKE in 1000 kg SENA. Stanovnik, Vincarje 26, škof la Loka
^Kodno prodam
1825 dobro
'Ju leno HARMONIKO welt-
^t,0v, Vcrjt; 25) Medv0(lc
p , 1826 V0°!lam visoko brejo KRA-
Coinik    injko-   cadovlje 7, 1827
ENODNEVNE PIŠČANCE
CA in T,6110'   SVEŽA JAJ
KOšilLETO STARE KOPO   ' pa tl,d« ob sobotah <hs " °, "godni ceni pro-Ja vahlnica v Naklem.
* rodam nove
DESKE za °Pa/e. Suha 24, Kranj 1828 Piodam skoraj nov šIVAL-STROJ Mirna. Valjavčeva 8/l9, Kranj 1829 .prodam 400 kosov OPEKE ^?d»k. Bajželj Valentin, Sp. duplje 53 1830 . Prodam brezove »STANGE« J »SORE« za vozove. Vasca lli Vodice nad Ljubljano
1831
Prodam desni ŠTEDILNIK Eorenje na drva. Rozman, jrojarjeva 13 Stražišče, Kranj 1832
Prodam lm' HRASTOVIH up.SK, debeline 30 in 50 mm. M°ste 17 a. Žirovnica 1833
Prodam kombiniran traktorski ZGRABLJALNIK — y°RACALNlK za seno in ^žni OBRAČALNIK. Se-^tno U, Trii« 1834 prodam rabljeno zidno vPUKD. Smledniška e. 64 Kranj \836
t>?_r°dam dva meseca stare rtSKE. Tupaličc 5, Preddvor 185:
^'-odam    500 kg SEMEN *K-EGA  KROMPIRJA cvet Cirče 36, Kranj 1854 , prodam  BETONSKO ZE-J**0 10 mm. Grad 15, Ccrk-lje 1856
Stanovanjska zadruga Sava, Kranj bo razprodala na javni dražbi v soboto, 17. aprila, z začetkom ob 8. uri gradbeni in drug material, nekaj orodja ter 2 mešalca, sekular, stroj za obžagovanje hlodovine, konzolno dvigalo, barako in drugo.
		
		KUPIM
Kupim motorno gnoj nično ČRPALKO. Naslov v oglasnem oddelku 1837
Kupim VOLA. Rakovce Marija, Zg. Besnica 33 1838
MOTORNA VOZILA
Prodam   RENAULT   R 8. Britof 150 ali telefon 23-618 1839
Poceni prodam JAWO 90 ROADSTER, letnik 1969 v dobrem stanju. Brane Tomažič, Zupančičeva 12, Kranj 1840
Prodam NSU 1000, letnik 1965. Skokova 9, Stražišče, Kranj 1841
Prodam AMI 8, letnik 1970. Golnik 19 1842
Piodam dobro ohranjen FIAT 750. Predoslje 26, Kranj 1843
Prodam poltovomi AVTO FIAT 615 in ZAZIDLJIVO PARCELO v Krizah. Naslov v oglasnem oddelku 1844
STANOVANJA
Prodam starejše komfortno STANOVANJE 68 m2 v Radovljici v centru mesta. Vprašati v soboto in nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 1845
Dekle išče neopremljeno SOBO s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, možnostjo kuhanja in pranja v Radovljici ali njeni bližini. E. M., Ljubljana, Kožarje 39
1846
Fantu oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1847
V Radovljici vzame inženir v najem SOBO ali manjše STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »začasno« 1848
Iščem SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.
1849
		:■: ::'v:v''K'>v-i' X		'5		
■■■■■■i						
Na Miljah št. 22 pri Šenčurju prodam ENOSTANO-VANJSKO HIŠO z vrtom in garažo. Informacije: Jože Kropar, Utik 39 a, n. h., Vodice 1850
Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO na Mlaki. Kličite na telefon 21 342 Kranj, vsak dan od 16. ure dalje — Mrkaič
Kupim ZAZIDLJIVO PAR CELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
1855
Proti prhljaju in za rast las uporabljajte
DROGESAN lasno vodo.
Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ulica 19
		3 SI A tO	li (
Preklicu jem DOBAVNICO Kranjskih opekarn št. 240 in račun št. 138 na ime Kolenc Ivan, Šenčur 15 1852
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10*/* popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
.mu
o« mamo
iščite nas na X.
Spomladanskem sejmu
od 10. do 19. aprila v Kranju
SIVIL./V
KRANJ
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
objavlja prosta delovna mesta:
1. KORESPONDENT V ORGANIZACIJI
2. PRODAJALEC V PRODAJALNI PLANIKA KRANJ II. in
3. PRODAJALEC V PRODAJALNI PLANIKA KRANJ III.
Pogoji pod L: srednja upravno administrativna šola z znanjem stenografije, po možnosti z nekaj prakse na takem ali podobnem delovnem mestu, dvomesečno poskusno delo;
pod 2. in 3.: kvalificirani trgovski pomočnik, po možnosti obutvene stroke, dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene ali ustne ponudbe v kadrovski oddelek Planike do 24. 4. 1971.
SLOVESIJALES 0biščite nas na
L JhUUIUIi IviHiMIJ Gorenjskem sejmu
5%popust
..kredit POHIŠTVO
1553
NENADOMA STOPIL NA CESTO
V petek, 9. aprila, zjutraj je v Cerkljah voznik mopeda Franc Dolinšek iz Lenarda na Rebri zadel 12-letnega Andreja sinka s Češnjevka. Nesreča se je pripetila, ko je otrok nenadoma pri hiši št. 35 stopil na cesto. Pri tem je bil otrok huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Na cesti prvega reda pri Orehku se je v petek, 9. aprila, dopoldne pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Strnjena kolona vozil se je pri železniškem nadvozu ustavila. Zaradi prekratke varnostne razdalje je voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ferenc Mesaroš iz Subotice trčil v avtomobil, ki ga je vozil Drago Matijevič iz Sarajeva. Matijevičevo vozilo se je odbilo še v avtomobil Franca Jemca iz Ljubljane. Pri trčenju je bila ranjena sopotnica v Mesaričevem avtomobilu. Škode je za 10.000 din.
AVTOMOBIL OBSTAL NA STREHI
V petek, 9. aprila, popoldne se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Roland Harrak iz Salzburga je vozil proti Podljubelju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v preglednem ovinku začelo zanašati v levo, avtomobil je trčil v drsno ograjo in se nato prevrnil na streho. Voznik Harrak in sopotnica Alenka Puhar iz Ljubljane sta bila huje ranjena in so ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Sopotnika Gregor Tome in Mojca Tome iz Ljubljane pa sta bila le laže ranjena, škode na avtomobilu je za okoli 4.000 dinarjev.
ZANESLO GA JE V OVINKU
Na cesti tretjega reda med Železniki in Podroštom se je v petek, 9. aprila, popoldne pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Branislavu Tolarju iz Prtovča. V desnem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in je trčil v obcestni kamen. Avtomobil je odbilo pod cesto. Voznika so ranjenega odpeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 4000 din.
VOZ NI BIL OSVETLJEN
Na cesti drugega reda med Kranjem in Lahovčami jc v petek, 9. aprila, zvečer voznik osebnega avtomobila nemške registracije Srečko Sušnik iz Britofa trčil v zadnji del neosvetljene vprege, ki jo je vodil Andrej Plahuta s Sp. Brnika. Pri trčenju so bili voznik Sušnik ter sopotnika Sonja Rozman in Frcnk šter lažje ranjeni.
NEZGODA S KOLESOM
Na cesti drugega reda na Sp. Brniku se je v soboto, 10. aprila, zjutraj pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ranil Stanislav Zupane iz Vogel j. Zupane se je peljal s kolesom in je nenadoma zavil v levo ter tako zaprl pot avtomobilu, ki ga je vozil Marjan Toporiš s Sp. Bele. Voznik avtomobila je zaviral in hotel kolesarja prehiteti po desni strani, ta pa je nenadoma zapeljal nazaj na desno in trčil v prednji levi blatnik avtomobila. Kolesar je padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Zahvala
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in pradeda
Petra Juvančiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, dr. Armeniju, g. kaplanu za obrede in govor. Najlepša zahvala tov. Lavrišu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Janez in Jože z družinama, hčerki Marija in Ančka ter drugo sorodstvo
Podreča, 12. aprila 1971
STEKLE SO CEZ POT Na poljski poti v bližini športnega igrišča v Preddvoru je * nedeljo, 11. aprila, dopoldne voznik mopeda Ivan Vreček
5 Tupalič zadel 12-Ietno Anko Ivanec iz Preddvora. Nesreča se je pripetila, ko so pred mopedistom stekle čez pot tri deklice, zadnjo pa je mopedist zadel. Anko Ivanec so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
ČELNO TRČENJE
V nedeljo, 11. aprila, popoldne je na cesti drugega reda med Kranjem in Brniki v vasi Šenčur voznik osebnega avtomobila Drago Blatnik iz Kamnika pred odcepom za Šenčur prehiteval neki avtomobil. Vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Milena Merlak iz Ljubljane in avtomobila sta čelno trčila. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Blatnik in njegova žena. škode na vozilih je za 11.000 din.
IZZA AVTOBUSA PRED AVTOMOBIL
Pri avtobusnem postajališču v vasi Brode pri škofji Loki je v nedeljo, 11. aprila, zvečer voznik osebnega avtomobila Ernest Seljak iz škofje Loke zadel Katerino Sovine, ki je, potem ko je izstopila iz avtobusa, nenadoma hotela čez cesto. Voznik kljub zaviranju trčenja nI mogel preprečiti. Sovin-čevo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
NEZGODA NA AVTOBUSNI POSTAJI
Na cesti JLA v Kranju je v ponedeljek, 12. aprila, dopoldne voznik osebnega avtomobila Ivan Luštrik iz Verja pri Medvodah vozil po prometnem pasu, ki je določen za avtobusni promet. Na avtobusni postaji je izza avtobusa stopil pred njegov avtomobil Samo Blagović, star 8 let, iz Valjavčeve ulice v Kranju. Huje ranjenega Blagovica so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
PADLA STA S KOLESOM
V nedeljo, 12. aprila, popoldne sta padla s kolesom na cesti tretjega reda v Dvorjan Neža Vreček in pa Milan Vreček, star
6 let. Kolesarka je dečka peljala na svojem po predpisih opremljenem kolesu. Med vožnjo pa se je na prednjih vilicah zrahljala desna stopalka in se zapletla med kolo. Zaradi tega sta oba padla. Neža Vreček se je huje ranila, Milan Vreček pa laže. L. M.
Deklica utonila v Kokri
V nedeljo, 11. aprila, popoldne se je v bližini hiše št. 34 v Jelenčevi ulici v Kranju igrala z žogo Simona Gorjanc, stara 4 leta. Med igro je deklici žoga ušla in se skotalila v Kokro. Simona je stekla za žogo, pri tem pa je padla po strmini v Kokro in utonila. Pri reševanju so sodelovali kranjski gasilci.
Ob zaključku krvodajalske akcije v občini Kranj vsem številnim krvodajalcem, vsem organizatorjem v osnovnih organizacijah Rdečega križa, vsem srednjim, srednje strokovnim in poklicnim šolam, zdravstvenim delavcem ter vsem ostalim, ki so sodelovali in pomagali pri letošnji krvodajalski akciji v hO*-nu številnih bolnikov i0 poškodovancev.
Iskrena hvala in priznanje
OBČINSKI ODBOR KRANJ
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče
Johan Šimnovec
črkostavec v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 14. aprila, ob 16.30 iz hiše žalosti na pokopališče Naklo
žalujoči: žena Anica, hči Ani in ostalo Strahinj, 12. aprila 1971 sorodstvo
Zahvala
Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža, sina, brata, strica in svaka
Vinka Pogačnika
uslužbenca hotela Creina Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama izrazili sožalje, sočustvovali z nami, ga spremili v tako velikem številu do njegovega poslednjega doma, obsuli odprti grob z venci in cvetjem ali na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevcem za ganljive žalostinke. Hvala tudi kolektivu hotela Creina Kranj, ki se jc tako tovariško poslovil od SV°JC^ »očka«, posebno pa še direktorju tov. Liebru za tople poslovilne besede. Pra vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Kranj, 12. aprila 1971
žena Valerija v imenu vsega sorodstva
GLAS * 31. STRAN
Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah
Prelomnica v delu TVD Partizan Duplje
TVD Partizan iz Dupelj je imel pred dnevi redni letni občni zbor, na katerem so člani pregledali delo v Preteklih dveh letih ter sprejeli program za letošnje teto. Predsednik društva tov. Ciril Štular je v svojem Poročilu poudaril, da jc potrebno v prihodnje v svoje vrste vključiti še več mladine. Posebno pozornost bodo tudi vnaprej posvetili rokometu, smučanju in namiznemu tenisu. Želijo tudi oživeti delo v atletiki in splošni telesni vzgoji. Problem društva so nedvomno v prvi vrsti strokovni kadri, saj bi delo v posameznih sekcijah še bolje steklo in bi posamezniki dosegali še boljše uspehe.
Rokometno sekcijo, ki je lani dosegla svoj največji uspeh z osvojitvijo drugega mesta v ljubljanski conski ligi, je vodil tov. Raj ko Konjar. Postali so tudi pokalni Prvaki Gorenjske. Tudi B ekipa je pokazala solidno »gro v drugi gorenjski ligi. Letos bodo vključili v to ekipo več pionirjev, lani so dobili novo asfaltno igrišče, letos pa nameravajo dokončno urediti športni objekt s tribuno na vzhodni strani igrišča.
Izredno razgibano delo je bilo tudi v smučarski sekciji, katero jc uspešno vodil tov. Janez Kuhar. Najboljše uspehe so dosegli B. Teran, B. Klančnik, T. Rozman in F. Rakovec. Zaradi slabih snežnih razmer so letos organizirali samo društveno tekmovanje v vseh smučarskih disciplinah, kjer je tekmovalo več kot 130 tekmovalcev. Za uspešno delo sekcije se imajo zahvaliti tudi tovarni Elan iz Begunj, ki je nudila določeno pomoč v zadnjih dveh zimah. V prihodnje, to jc v letošnjem poletju, bodo popravili 25-metrsko skakalnico.
Delo v namiznoteniški sekciji je delno nazadovalo, kar jc razvidno tudi iz rezultatov. Tudi tu jc čutiti pomanjkanje strokovnega kadra.
Ob koncu so sprejeli proračun društva in program tlela in menijo, da bo leto 1971 pomenilo prelomnico v delu društva in v uspehih.
Za predsednika je bil izvoljen Polde Jcruc.
J. Kuhar
Še vedno v rekorderski formi
Občinsko prvenstvo v košarki
Na občinskem prvenstvu osnovnih šol občine Jesenice so oiH doseženi naslednji rezultati:
Pionirji: Tone Cufar : Mojstrana 37:33, Mojstrana : P. Voranc 26:31, P. Voranc : T. Cufar 44:40.
Vrstni red: 1. P. Voranc —
4, 2. T. Cufar — 2, 3. Mojstrana — 0 točk.
Pionirke: Mojstrana : P Voranc 23:15, P. Voranc : T. Cufar 12:17, T. Curar : Mojstrana 12:40.
Vrstni red: 1. Mojstrana — 4, 2. T. Cufar — 2, 3. P. Voranc — 0 točk.       Z. Felc
Za zaključek zimske sezone, ki po številu tekmovanj ni bila preveč bogata, so plavalci Triglava izvedli še odprti klubski štoping, na katerem je nastopilo 30 najboljših kranjskih plavalcev. Čeprav je vrh sezone že mimo, je bila dosežena vrsta dobrih rezultatov. Namen štopinga pa je bil dosežen s kar petimi republiškimi rekordi v različnih kategorijah. To je najboljši dokaz, da plavalcem pozimi primanjkuje tekmovanj in sc morajo zatekati v take oblike nastopov, da lahko pokažejo, koliko so po šestih mesecih dela napredovali.
Porenta Rebeka je na 100 m delfin postavila rekorda za ml. in st. mladinke s časom 1:15,9;_ to je obenem najboljši rezultat, ki ga jc v Sloveniji kdajkoli dosegla kaka plavalka, vendar pa zaradi nerazumljivo preostre norme ne bo priznan še kot članski rekord.
Sandi Troha je rekordu na 200 m mešano dodal še drugega na 400 m (5:51,4) za st. pionirje, kar pomeni, da je najbolj vsestran plavalcc-pio-nir v Sloveniji.
Tudi Lidiji Švarc je končno uspelo pridružiti rekordu na 200 prsno še na 100 m (1:20,6), ki ji ga jc večkrat odvzela Kranjčanka Mandelj-čeva.
Rezultati — moški: 200 in kravi: 1. Košnik S. 2:10,6, 2. Artač B. 2:20,5; 200 m prsno: 1. Slavec T. 2:49,2, 2. Zupane S. 2:54,6; 100 m prsno: 1. Grošelj B. 1:15,4; 200 m mešano: 1.   Strgar   J.   2:53,5;   400 m
kravi: 1. Slavec J. — 5:30,4; 400 m mešano: 1. Troha S. 5:51,4; ženske: 200 m kravi: 1. Virnik N. 2:34,8, 2. Mandeljc J. 2:38,8; 100 m prsno: 1. Svarc L, 1:20,6, 2. Pajntar B.
1:23,9; 100 m delfin: L Porenta R. 1:15,9, 2. Maric V. 1:31,6; 200 m mešano: 1. Pečjak B. 2:49,5, 2. Šarabon B. 3:10,2; 100 m kravi: Porenta R. 1:08,8, 2. Pajntar B. 1:19,4. SK
Prijateljski vaterpolo
Tri zmage Triglava
OD NEDELJE DO NEDELJE
NOGOMET — V 3. spomladanskem kolu je edini gorenjski predstavnik v SNL kranjski Triglav nepričakovano osvojil 2 točki v gosteh v igri s Kovinarjem.
V ZCNL pa so nogometaši Tržiča iztržili točko v tekmi s Taborom. Tekma LTH in Nova Gorica ic bila Preložena.
Pari prihodnjega kola — Triglav
Nafta, LTH
- — • pnnocmjega Hrastnik, Bela krajina .: Tržič.
ROKOMET - Rokometaši Tržiča so spet razočarali sv"1e navijače, saj so na domačem igrišču visoko izgubili s favoritom za L mesto ljubljanskim Slovanom.
S 1. kolom so to nedeljo pričele tudi rokometašice v sIovCnskl ligi. Obe gorenjski ekipi sta na domačih •griščih ostali praznih rok.
Rezultati — Tržič : Slovan 13:20, Alplcs : Branik 6:17, Kranjska gora : Piran 7:20.
pari prihodnjega kola — Rudar : Tržič, Brežice : Alples, Branik : Kranjska gora.
.  ODBOJKA — V prvi tekmi na domačem igrišču so
Feničani premagali ekipo Vukovarja s 3:1. r Pnhodnjega kola — Kaštela : Jesenice.
dh
V okviru priprav za novo sezono so vaterpolisti Triglava odigrali tri tekme.
PIONIRJI Triglav : Primorje 11:1 (4:0, 1:0, 4:1, 2:0).
Katastrofalen poraz gostov z Reke je rezultat izvrstne igre mladih vaterpolistov Triglava. Za domačine so bili uspešni: Stariha 4, J. Švegelj 3, Strgar 2, Hribar in Kuhar po enega.
MLADINCI: Triglav : Primorje 8:5 (2:0, 3:1, 0:2, 3:2).
To je bila lepa in zanimiva igra. Zmagali so domačini zaradi boljše igre v prvih dveh
četrtinah. Zadetke so dosegli: M. Malavašič 4, Svarc 3, Z. Malavašič 1.
ČLANI: Triglav : Koper 22:5 (7:1, 9:1, 2:1, 4:2).
Tudi v tem srečanju so Kranjčani odlično zaigrali v prvih dveh četrtinah, ko so si že zagotovili visoko zmago. V nadaljevanju pa so nekoliko popustili. Triglav je igral v naslednji postavi: Bu-lovec, Torkar, Košnik, Ko-dek 4, Balderman 5, Velika-nje 5, Rebolj 7 in Nadižar 1.
Vse tri tekme je uspešno vodil Marjan Pičulin iz Kranja. P. Didič
Občinsko prvenstvo pionirjev v košarki
OŠ Stane Žagar in OŠ Lucijan Seljak
Telovadnice osnovnih šol — Šenčur, Stane Žagar in Lucijan Seljak — so bile preteklo soboto prizorišče področnega košarkarskega festivala in hkrati občinskega pionirskega prvenstva. Nastopilo jc 8 moških in 6 ženskih pionirskih ekip, ki so se borile
Občinsko prvenstvo Kranja v streljanju
Najboljša Iskra
V Kranju je bilo pretekli petek in soboto občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za člane. Med 40 udeleženci iz 8 družin so bili najuspešnejši strelci kranjske Iskre.
Rezultati: ekipno — 1. Iskra 1413, 2. SD »T. Nadi-
žar« I. 1372, 3. SD »T. Nadižar« II. 1319, 4. Sava 1314, 5. SD »Stane Kovačič« 1308; posamezniki — 1. Malovrh (Iskra) 358, 2. Frelih (Iskra) 357, 3. Zupančič (T. Nadižar) 353, 4. Rozman (Iskra) 350, 5. Bojanič (Iskra) 343 itd.
B. Malovrh
Šah
Pričelo se Je gorenjsko prvenstvo
za naslov občinskega prvaka in pravico nastopa na gorenjskem prvenstvu, ki bo danes v telovadnici osnovne šole na Trati (Škofja Loka). Naslov najboljšega v občini so si pri pionirkah priborile osnovna šola Lucijan Seljak, medtem ko je prvo mesto pri pionirjih pripadlo ekipi OS Staneta Žagarja.
Rezultati — pionirke: OŠ L. Seljak I : Oš L. Seljak II 19:22, OŠ St. Žagar : Oš F. Prešeren 38:11, Oš Šenčur : OS Cerklje 14:18, OS L. Seljak II : Oš St. Žagar 15:14« OŠ St. Žagar : OS Cerkije 17:18, Oš L. Seljak II : OŠ Cerklje 20:14. Vrstni red: 1. OS Lucijan Seljak II, 2. OŠ Cerklje, 3. OS Stane Žagar itd.
PIONIRJI — finale: OŠ L.
Seljak I : OŠ F. Prešeren 20:22, OŠ St. Žagar : OS L. Seljak II 34:14, OS L. Seljak I : Oš L. Seljak II 22:28, OS St. Žagar : Oš F. Prešeren 32:24. Vrstni red: 1. OS Stana Žagar, 2. OŠ France Prešeren, 3. OS Lucijan Seljak II itd.
—dh
V soboto se je pričelo letošnje šahovsko prvenstvo Gorenjske za posameznike". Na prvenstvu sodeluje 12 igralcev iz Kranja, Tržiča, Radovljice in Lesc. Pet kol bo odigranih v Lescah, štiri v Kranju in dve v Preddvoru.
Rezultati — I. kolo: Djor-djevlč : Zbil remi, Mali : Rob-lek 0:1, Vojičič : Presterl 1:0, Bukovec : Strle remi, Matja-šič : Šiftar remi, Simčič : Harinski odloženo; II. kolo:
Zbil : Harinski 0:1, Šiftar : Simčič remi, Stric : Matjašič remi, Presterl : Bukovac 0:1, Roblek : Vojičič remi, Djor-djevič : Mali prekinjeno; III. kolo: Mali : Zbil 1:0, Vojičič : Djcrdjcvič remi, Bukovac : Roblek remi, Matjašič : Presterl prekinjeno, Simčič : Strle 0:1, Harinski : Šiftar odloženo.
V vodstvu so Vojičič, Bukovac, Roblek in Strle, ki Imajo po 2 točki.    F. štagar
KOLESARSTVO
Obveščamo vse ljubitelje kolesarstva, da bo izbirna dirka začetnikov v sredo, 14. aprila, in v sredo, 21. aprila, ob 16. uri na progi Kranj — Desnica — Kranj. Start bo pred skladiščem Merkurja pri železniški postaji.
Kolesarski klub Kranj
Iv p r a š a rt i e O o d g o v- o r i
To pot smo za našo rubriko izbrali tri prodajalce v poslovalnicah podjetja Tobak ali preprosto tri »trafikante«. Poiskali smo jih v Škofji Loki, Kranju in v Tržiču. Hoteli smo vedeti, zakaj so se zaposlili kot prodajalci v trafikah, koliko zaslužijo in ne nazadnje česa največ prodajo.
Irena Bozovičar, 25 let, prodajalka v poslovalnici Tobak na Trati: »Zaposlila sem se šele pred dobrim mesecem in še to le honorarno za nekaj mesecev. Redni uslužbenec je v bolniški. Delam od pol šestih zjutraj do pol treh popoldan. V trafiki prodajamo cigarete, časopise, šolske potrebščine, igrače, galanterijo in v zadnjem času celo nogavice in trikotažo. Ker je trafika ob avtobusni in železniški postaji, gre mimo veliko ljudi, zato tudi dosti prodamo. Največ kupujejo cigarete in anevne časopise. Tudi Tovariš, Arena, Zvitorepec in Antena gredo dobro v denar. Kupujejo jih predvsem mlajši bralci. Ker sem plačana od prometa, mislim, da bom dobro zaslužila.«
Knific Zvone, 33 let, prodajalec v poslovalnici podjetja Tobak v Tržiču: »Že osem let sem zaposlen na tem delovnem mestu in vseskozi prodajam v ira-fiki v Tržiču. Z delom in z dohodki sem kar zadovoljen. Drugo delo bi težko opravljal, ker sem invalid. Delam od sedmih do osemnajstih, v nedeljo pa od sedmih do devetih. Plačan sem od prometa in zaslužim malo čez 100 starih tisočakov. Največ prodam   dnevnih časopisov,
predvsem Dela. Tržičani radi berejo tudi Tovariša, TT in druge slovenske revije. Časopisi iz drugih republik pa v glavnem ostajajo.«
Nadižar Jožica, 30 let, prodajalka v poslovalnici Tobak v Kranju: »Službo pri podjetju Tobak sem nastopila šele s 1. apri-' lom. Pred tem sem bila več let doma. Že dolgo sem želela postati prodajalka. Sedaj se mi je želja uresničila. Tudi delovni čas je ugoden, saj delam od pol šestih zjutraj do pol dveh. Popoldan prodaja uslužbenka, ki je honorarno zaposlena. Prodajamo samo časopise. Največ prodamo časopisa Delo in revije Stop, Tovariš, Antena, Adam in Eva, medtem ko gredo časopisi, tiskani v drugih jezikih zelo slabo v prodajo. Plačana sem od prometa. Ker prodaja dobro teče, upam, da bom zaslužila precej čez sto tisočakov.«
L. Bogataj
Julija nov hotel v Škofji Loki
Poslopje novega Transturi-stovega hotela v škofji Loki vse bolj dobiva svojo pravo podobo. Po predvidevanjih bi moral biti hotel že odprt, a ni šlo vse po načrtih. Zdaj se na vso moč trudijo, da bi bila otvoritev julija.
Novi hotel bo za Loko nedvomno velika pridobitev. Imel bo okrog sto postelj, restavracija pa 550 sedežev. Poleg tega se bodo gostje lahko kopali v pokritem bazenu, na voljo pa bo tudi savna, ki je pri nas še precejšnja redkost. Hotel, v katerem bodo tudi prostori podjetja Transturist, bo veljal 26 milijonov din.
•jg
40 000 obiskovalcev
Po podatkih uprave Gorenjskega sejma si je letošnji X. spomladanski sejem v Kranju, ki so ga odprli v soboto popoldne, v treh dneh ogledalo skoraj 40 tisoč obiskovalcev. Razstavljavci oziroma prodajalci so zabeležili okrog 300 milijonov starih dinarjev prometa. Pričakujejo, da še bo promet povečal v zadnjih dneh sejma, ker so mnogi razstavljene izdelke že rezervirali. Med obiskovalci je letos največje zanimanje za kmetij Bko mehanizacijo in tehnično blago. Zanimivo je tudi, da si je sejem v delavskem domu za zdaj ogledalo okrog 60 odstotkov obiskovalcev (od 40 tisoč), nasprotno pa so razstavljavci v Savskem logu zabeležili prek 220 milijonov starih dinarjev prometa.
Praznovanje 30 letnice vstaje v škofjeloški občini
V sredo, 7. aprila, je imel odbor za proslavo 30-letnice vstaje v škofjeloški občini svojo drugo sejo. Na seji so sprejeli koledar prireditev in razdelili denarna sredstva tistim organizacijam, ki nimajo dovolj lastnih. V program praznovanja so se vključila vsa društva in sekcije iz škofje Loke in obeh dolin. Pri izvedbi sodelujeta tudi občinski sindikalni svet in občinska organizacija ZMS.
Osrednja proslava bo 22. julija v Škofji Loki. Na proslavo bodo povabili predstavnika iz republike, ki bo imel ob tej priložnosti krajši govor. Prav tako bodo pripravili proslavo v Selški in Poljanski dolini.
V program prireditev so vključili tudi proslavo 30-lct-nice ustanovitve OF, ki bo 27. aprila v Ljubljani. Na to prireditev bodo z avtobusi odpeljali najstarejše aktiviste in prvoborce. -jg
GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUš
ISTOR-0 - KI AL
Tokrat objavljamo fotografijo Istor - o - Nala, visokega 7398 m, na katerega se bo povzpela v letošnjem poletju kranjska alpinistična odprava. Vrh Istor-o-Nala je bil že od nekdaj alpinistično zanimiv. Prvič so ga naska-kovali britanski oficirji že leta 1929, drugič pa v letu 1935, vendar brez uspeha. Leta 1955 sta Američana J. E. Murphv in T. A. Much poročala o osvojitvi glavnega vrha, vendar pa so kasnejše odprave njuno trditev ovrgle. Enajst let kasneje je poskušala srečo s severne strani avstri jska odprava, vendar vrha ni dosegla. Naslednje leto se je druga avstrijska, odprava povzpela po zahodni strani na dva severna vrhova. Enako pot kot ameriška in britanska odprava je ubrala tudi japonska odprava. Alpinistkc so se vrnile v veri, da so ponovile vzpon na glavni vrh. Šele leta 1969 je španska alpinistična odprava razvozljala problem množice vrhov Istor-o-Nala. Tako so
ičnonci  prvi  osvojili glavni vrh te zanimive gore. Povzp0* li so se tudi na oba stranska južna vrhova. Isto leto sta skušali osvojiti vrhove I-st°r -o-Nala še r'    ------ *
alpinistična odprava, vendaf brez uspeha. Japonskim alP1' nistom so preprečile v7Poil s severne strani visoke le^J ne in skalne stene severni in vzhodnih vrhov Istor-o-N? la.
KAVA J
2IVIU.A
V NOVI 0
EMBALAŽI *
ŠE 9
BOLJŠA *
■
Pred desetimi leti je prvi človek poletel k zvezdam
želje in jih na nepoj?
V ponedeljek, 12. aprila, je preteklo deset let, odkar je prvi Zemljan poletel med zvezde in obkrožil Zemljo. To je bil sovjetski pilot Jurij Gagarin. 12. aprila 1961. leta, ob deveti url in sedem minut, je zapustil bajka-nursko izstrelišče in za 108 minut izgubil svojo zemeljsko težo ter se predal vesolju. Gagarin je postal Kolumb vesolja in Ikarus sodobne zgodovine. S tem se je začela doba vesoljskih poletov, o katerih so tisočletja sanjali znanstveniki. Hoteli so postati enaki pticam, zvezdam in bogovom, želeli so stopiti na druge planete. Zato je nosil Jurij Gagarin s seboj vse njihove
12. april 1961 «resnL Gagarinu so sledi"
n sovJet* rih nI več'med živimi
Id
KI • Nek*«* vesoljski potniki. ^ fu*
di Jurija Gagarina n«* ^
*pli
človek sc W*
eto
dar človeška misel »V^ nehala, dokler Ne* ^ strong ni stopil »*rfgld na tla, kasnejši amen so vesoljski potniki P ^j, njegov podvig že P° vfta človeška misel dalje.
znati z Marsom, in ostalimi planetf- eJl.
Zaradi velikega » p0, kratnega Gagarin0*«*^* leta okrog Zemlje P jet<J je človeštvo vsaKo ^ 12. aprila svetovni ^ kozmonavtike, «<" mlajše in najdra«^ 0 nosti med znanost*"