6 VELIKI INTERVJU JANEZ LAPAJNE, FILMSKI REŽISER 5 TEMA MESECA EKOLOŠKO PRIDELANA HRANA KAKO LOČITI ZRNO OD PLEV? 8 PORTRET MATIJA SVOLJŠAK, UPOKOJENI DIREKTOR TOVARNE UNIVERZALE SLAMNIK glasilo občine domžale 26. julij 2013 | letnik liii | številka 7 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur slamnik@kd-domzale.si Butalci v Poletnem gledališču Studenec Domača gledališka predstava, ki bo zaznamovala letošnje kulturno poletje 13. poletni kulturni festival v organizaciji Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan je letos kot domačo predstavo prinesel krstno izvedbo burke s petjem Butalci, ki jo je po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza napisal in današnjemu svetu približal Alojz Stražar. Butale s svojimi Butalci, kulturniki in gasilci so namreč ponudile ne le prikaz življenja najlepše občine na svetu, temveč je avtor v njih našel dovolj priložnosti za prikaz slabosti in stranpoti sedanjega časa. Alojz Stražar je tako s pomočjo igralcev, pevcev, glasbenikov in plesalcev ne le ustvaril prijetno predstavo, temveč dal vsem obiskovalcem priložnost za razmišljanje, uživanje in smeh ob posameznih prizorih. Ta je bil včasih res malce grenak, zanesljivo pa je dal vsem priložnost, da sebe ali druge najdejo v eni od vlog. Čudovita scena z butalskim trgom in županovo hruško, nova, s cvetjem ozaljšana brizgalna, Butalska godba in mažoretke, Butalci, kulturniki in gasilci - na kratko uvodna scena - je obljubljala veliko in to tudi dala. Butalci - burka s petjem je predstava, ki bo zanesljivo na Studenec privabila številne obiskovalce. Dobra igra, prijetna glasba, ples in ubrano petje - tako posameznikov kot zbora, čudovita scena ter očarljivi kostumi navdušujejo, gledalce nasmejejo, ■ "V • predvsem pa ponujajo primerjavo med Bu- I I^T Trt I i^TV^ talci v času Milčinskega in sedanjim časom, f^ I \/ f\ ^^ f—1 /(III f\ I r—1 III r—1 yj f\ wC III f\ ko se človeku zdi, da je o njem Milčinski slutil, avtor in režiser Alojz Stražar pa napisal. V • 1 > 16 v Češminovem parku To poletje smo v Češminovem parku v Domžalah prvič po dolgih letih dobili letni kino. ,Kino v parku' predstavlja veliko popestritev julijskih koncev tedna, organizatorji pa so nam zatrdili, da bo postal tradicionalna domžalska poletna prireditev. Letos so se po redni filmski sezoni v dvorani odločili filme prvič preseliti še na prosto, kar sta jim omogočila predvsem novi digitalni projektor in posrečena izbira prizorišča v Češminovem parku, ki je po besedah organizatorjev idealen za tovrstne projekte, saj je blizu centra mesta, hkrati pa ponuja sproščeno okolje, v katerem lahko v poletnih večerih mirno uživamo v najljubših filmih. Obiskovalci so lahko tako vsako popoldne opazovali transformacijo parka v filmsko prizorišče, najprej z vratolomnim postavljanjem ogromnega napihljivega platna, testiranjem zvoka in slike, postavljanjem stolov in seveda priročnega filmskega bara, kar je ustvarilo prijetno sproščeno atmosfero. Nekaj po deveti večerni uri, ko se je ravno prav stemnilo, pa so na vrsto seveda prišli filmi, od uspešnic preteklega leta do najnovejših priljubljenih naslovov, ki so se v Češminovem parku ,odvrteli' takoj po svetovni in slovenski premieri. Program je sestavljalo devet filmov, od tega dve domači uspešnici (Srečen za umret ter Vaje v objemu), nekaj klasik z zaključka sezone ter nekaj povsem svežih premier, ki so si jih obiskovalci z navdušenjem ogledovali s postavljenih sedežev ter vseh koncev parka, pa naj bo to s pogrnjene odeje, ležalnika, ob pivu in kokicah iz filmskega bara ali preprosto mimogrede. V Mestnem kinu Domžale so nam povedali, da so z izvedbo prvega letnega kina zadovoljni, prav tako z obiskom. Za nji- mi je tehnično in logistično zelo zahteven projekt, posebej zaradi številnih nepredvidljivih zapletov, ki so jih morali zaobiti pred prvo izvedbo, kar pa je že skoraj samoumevno, zatrdili pa so, da bo s pridobljenimi izkušnjami letni kino naslednje leto že skoraj rutina. Ekipi Mestnega kina Domžale lahko torej čestitamo za uspešno izvedbo prvega Kina v parku in veselo pričakujemo njegovo nadaljevanje čez eno leto. > 2 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. avgusta 2013. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 16. avgusta 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaroče-ni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com AKTUALNO 17. Etno rock festival V KUD Kontrabant se že pripravljajo na sedemnajsto izvedbo etno rock festivala, ki bo tudi letos konec avgusta. Po besedah vodje festivala Bela Szomi Kralja je Etno rock festival v Domžalah zibelka mladih glasbenikov, ki se ukvarjajo z etno-akustično glasbo in njeno predelavo v sodobne zvoke. Po šestnajstih letih Etno rock festivala v Domžalah bo imel festival že tretjič zapored dva festivalska dneva, sledil pa bo še 3. Jari etno rock festival. Tudi letos bo ta festivalski dan v celoti posvečen otrokom in mladini. > 2 GLAS MLADIH Študentski boni na dopustu Na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ v Sistemu subvencionirane študentske prehrane je že lansko leto začelo veljati, da upravičenci nimajo pravice do subvencioniranega obroka med 15. julijem in 15. avgustom. To pa je priložnost, da se študenti preizkusijo v kuhanju in svojo ustvarjalnost v kuhinji delijo z vsemi nami ter si prislužijo koristno nagrado. S 15. julijem se je namreč začela nagradna igra na spletni strani www. jemzdravo.si, kjer si bodo študenti z najbolj inovativnimi recepti lahko prislužili uporabne male kuhinjske aparate. > 9 KULTURA Danica Šraj, LD Senožeti Likovno društvo Senožeti je v dvanajstih letih delovanja dodobra pretreslo domžalski ustvarjalni svet. S svojimi projekti, načrtnim in izobraževalnim modelom likovnega ustvarjanja, predvsem pa iskanjem znanja širše dajejo dober zgled vsem tistim, ki jih umetnost zanima na amaterski ravni. Likovno društvo Senožeti v letošnjem letu pripravlja poseben projekt Poleti na paleti, v okviru katerega želijo prebivalce Domžal spoznati s svojim delom, ki nam ga bodo aktivno predstavljali v naslednjih tednih. > 14 ŠPORT Primož Habat, EZ3X »Smo skupina mladih športnikov, ki se zavzema za izboljšanje pogojev na področju ekstremnih športov na lokalni ter regionalni ravni. Najbolj smo aktivni na domžalskem poligonu za adrenalinske športe, sodelujemo pa tudi pri podobnih projektih z mladinskimi organizacijami v Sloveniji. Med našimi člani so tudi državni prvaki in mednarodni tekmovalci, ki so že dosegali odlične rezultate na tovrstnih adrenalinskih tekmovanjih,« pravijo v Športnem društvu EZ3X, ki je edino tovrstno društvo v našem mestu. > 20 OKOLJE Genski inženiring Daljnosežne posledice rabe novih biotehnologij bi morale biti v središču družbene pozornosti in naravnost srhljiv je razmeroma obroben pomen, ki ga za zdaj še zasedajo med družbenimi problemi. Sposobnost manipuliranja z zasnovo življenja nam ostro postavlja številna vprašanja o našem bivanju. Genski inženiring je verjetno najbolj tvegana tehnologija sodobnega sveta, prav zato moramo pri njeni uporabi delovati po še posebej strogih načelih postopnosti in previdnosti, razmišlja v svoji kolumni Anton Komat. > 23 AKTUALNO slamnik@kd-domzale. si Drage bralke, dragi bralci, če smo spomladi še malo dvomili o lepem, sončnem poletju, nas je julij prepričal, da tudi letos ne bomo prikrajšani za čare poletnih dni. Zlasti prijetni so lahko večeri, ki jih preživimo v družbi dobrih prijateljev, sorodnikov, ob obisku koncerta, ogledu gledališke predstave ali dobrega filma. Kulturno obarvani večeri so lepši del poletja, iti ga ne smemo zamuditi, in tudi letos je v Domžalah na voljo pestra ponudba dogodkov, tako da lahko vsak izbere tisto, kar mu je najbližje. Letos prvič smo večer lahko preživeli v Češminovem parku, v tako imenovanem 'Kinu v parku', ter si ogledali odlične tuje in domače filme. Prijetno vzdušje, dobri filmi, rahla večerna sapica v gledalcu vzbudijo željo, da bi se vrnil. Zato si lahko le želimo, da bi Kino v parku postal tradicionalna domžalska poletna prireditev. Organizatorji zatrjujejo, da bo. Tradicionalna pa sta vsekakor že trinajsti kulturni poletni festival Studenec ter vsakoletna domača gledališka predstava, v letošnjem letu so to Butalci, ki vsako leto privabi veliko število domačih gledalcev, tako kot tudi gledalcev iz drugih krajev Slovenije. Predstava, kki jo je po motivih Frana Miličin-skega ter Ervina Fritza napisal in današnjemu svetu približal Alojz Stražar, po besedah režiserja želi nastaviti ogledalo današnjemu času ter ljudi spodbuditi, da bi se vsaj skozi satiro in gledališče zavedali resnosti današnjega časa, ki se vse bolj ponavlja in spominja na Butale. V kulturnem intervjuju nas gospa Danica Šraj, predsednica likovnega društva Senožeti, povabi v Galerijo Domžale, v kateri bodo čez poletje predstavili projekt Poleti na paleti, kci je sestavljen iz štirih razstav, katerih značilnost je, da gre za predstavitev kvalitetnih amaterskih del. Zanimivo pa bo tudi dogajanje, ki bo potekalo pred galerijo. Zadnji petek v avgustu bo v Domžale privabil množico predvsem mladih ljubiteljev elektronskih house ritmov, kci bodo do zgodnjih jutranjih ur pozibavali boke ob in v domžalskem bazenu na že enajstem Kopalkanju, nato pa jih bodo, pohvalno, domov varno in brezplačno odpeljali kombiji ŠKD-ja. Ljubitelji bolj etno rock glasbe pa bodo isti večer lahko doživeli že sedemnajsti Etno rock festival, ki je po besedah vodje festivala B6la Szomija Kralja priložnost za nastop mlajših glasbenikov, ki lahko izmenjajo izkušnje z že uveljavljenimi glasbeniki, ki so mnogim nastopajočim tudi idoli. Nekaj dni za njim pa bo sledil še Jari etno rock festival, namenjen predvsem mladim, tako po letih kot po srcu. Želim vam čim več prijetnih in navdihujočih poletnih kulturnih doživetij. Špela Keber, odgovorna urednica Kino v parku prvič v Domžalah Po redni filmski sezoni v dvorani se je Mestni kino Domžale preselil še na prosto, kar je omogočil predvsem novi digitalni projektor in pa posrečena izbira prizorišča v češminovem parku. Pred desetletji smo v okolici Domžal že poznali potujoči kinematograf, ki je bil namenjen predvsem prikazovanju filmov v bolj odročnih krajih bližnje in bolj oddaljene okolice. V vmesnem času se je s filmom v našem mestu dogajalo bolj malo, kinodvorana v SPB-ju je že vrsto let zaprta, pozornost pa je usmerjena predvsem v oddaljene multiplekse, kjer je bolj kot izbira filmov pomemben nabor kokic in napitkov. Na srečo so v domžalskem kulturnem domu pred nekaj leti obudili lokalni kino, in sicer v stari kino dvorani, pod imenom Mestni kino Domžale, pri čemer je poudarek predvsem na dobrih in kvalitetnih filmih, ki jih spremljajo številne dodatne dejavnosti, pogovori s filmskimi ustvarjalci, delavnice za otroke ... Poleg tega so se sedaj po redni filmski sezoni v dvorani odločili filme preseliti še na prosto, kar jim je omogočil predvsem novi digitalni projektor in posrečena izbira prizorišča v Češminovem parku, ki je po besedah organizatorjev idealen za tovrstne projekte, saj je blizu centra mesta, hkrati pa ponuja sproščeno okolje, v katerem lahko v poletnih večerih mirno uživamo v najljubših filmih. Obiskovalci so tako lahko vsako popoldne opazovali transformacijo parka v filmsko prizorišče, najprej z vratolomnim postavljanjem ogromnega napihljivega platna, testiranjem zvoka in slike, postavljanjem stolov in seveda priročnega filmskega bara, kar je ustvarilo prijetno sproščeno atmosfero. Popoldansko dogajanje bodo naslednje poletje dopolnili tudi z dejavnostmi za najmlajše, ki jih je v parku vedno cela gruča. Načrtovane so otroške delavnice na temo animiranega filma in mini kino z risankami in mladinskimi filmi za tiste, ki so ob začetku večernega filma že doma v postelji. Nekaj po deveti večerni uri, ko se je ravno prav stemnilo, pa so na vrsto seveda prišli filmi, od uspešnic preteklega leta do najnovejših priljubljenih naslovov, ki so se v Češminovem parku 'odvrteli' takoj po svetovni in slovenski premieri. Program je sestavljalo devet filmov, od tega dve do- mači uspešnici (Srečen za umret ter Vaje v objemu), nekaj klasik iz zaključka sezone ter nekaj povsem svežih premier, ki so si jih obiskovalci z navdušenjem ogledovali s postavljenih sedežev ter vseh koncev parka, pa naj bo to s pogrnjene odeje, ležalnika, ob pivu in kokicah iz filmskega bara ali pa preprosto mimogrede. Ker je letni kino zunanja prireditev, je v prvi vrsti vezan na vreme, ki je letos pona-gajalo le nekajkrat. Zaradi slabe vremenske napovedi je odpadel en film, sicer pa smo dežne kapljice za kratek čas doživeli le dvakrat. Ampak vse to je letni kino pod milim nebom, z letali, ki se zvečer ravno nad Domžalami odpravljajo na Brnik in so sedaj že zaščitni znak Kina v parku, mimoidočimi motorji in vsemi drugimi malenkostmi, ki pa ne motijo prav zares, ampak dogodek naredijo le še bolj zanimiv in poseben. V Mestnem kinu Domžale so nam povedali, da so z izvedbo prvega letnega kina zadovoljni, prav tako z obiskom. Za njimi je tehnično in logistično zelo zahteven projekt, še posebej zaradi številnih nepredvidljivih zapletov, ki so jih morali zaobiti pred prvo izvedbo, kar pa je že skoraj samoumevno, zatrdili pa so, da bo s pridobljenimi izkušnjami letni kino naslednje leto že skoraj rutina. Pri načrtovanju projekcij so se trudili zagotoviti najvišji nivo filmske reprodukcije, tako slike kot zvoka, kar je po njihovem mnenju tudi uspelo, saj smo filme gledali v odlični 4K-resoluciji, z zvokom, ki mu je manjkala le še 'surround' komponenta, ki je v dvorani samoumevna, na odprtem pa jo je malce teže izvesti. Prav o tem razmišljajo za naslednje leto, pa tudi o večjem številu projekcij in še marsičem, kar bo izboljšalo filmsko izkušnjo v Češminovem parku. Ekipi Mestnega kina Domžale lahko torej čestitamo za uspešno izvedbo prvega Kina v parku in veselo pričakujemo njegovo nadaljevanje čez eno leto. Omeniti pa velja še to, da se letni kino ne konča v Češminovem parku, saj se Mestni kino Domžale v avgustu seli tudi na festival Kamfest, kjer bodo nekaj projekcij pripravili v prav tako idiličnem okolju grada Zaprice. MJ Konec avgusta že 17. Etno rock festival V KUD Kontrabant se že pripravljajo na sedemnajsto izvedbo etno rock festivala, ki bo tudi letos konec avgusta. Prav tako aktivni so organizatorji tretjega festivala za mlade, ki so ga poimenovali Jari ERF. Domžale Na 17. Etno rock festivalu, ki bo v petek, 30. avgusta 2013, od 17. do 24. ure, v Domžalah, se bodo predstavile zasedbe: Terrafolk, ElaBanda, Kom3dija (iz Hrvaške), Amabundo Nagumbe, stalnica festivala glasbena skupina Kontrabant, ki je mlajšim izvajalcem vzor in navdih s svojim dolgoletnim obstojem, in prvič kot kantavtor Tomaž Juvančič. »Etno rock festival v Domžalah je zibelka mladih glasbenikov, ki se ukvarjajo z etno-akustično glasbo in njeno predelavo v sodobne zvoke,« pravi vodja festivala Bela Szomi Kralj. Po besedah Szomija Kralja je cilj festivala ohranjati slovensko ljudsko glasbo, negovanje slovenskega jezika, ustvarjanje poezije, poustvarjanje slovenske ljudske glasbe in želja z njo okužiti mlajše sposobne glasbenike in njihove glasbene skupine, da ta glasba prehaja iz roda v rod, poleg tega pa tudi ustvarjanje avtorskih del slovenskih glasbenikov. Na festivalu bodo nove pesmi predstavili Tomaž Juvančič, Kontrabant (madžarsko-slovenski album Sladki bes), ElaBanda in Amabundo Nagumbe. Kot vsako leto se bo tudi v letu 2013 festival začel okoli 17. ure in se bo zaključil točno ob polnoči. Po šestnajstih letih Etno rock festivala v Domžalah bo imel festival že tretjič zapored dva festivalska dneva, poleg 17. ERF še 3. Jari etno rock festival. Seme Jarega etno rocka je vzklilo v prisrčni dogodek, na katerem mladi igrajo mladim, tako po letih kot srcu. Tudi letos bo festivalski dan v celoti posvečen otrokom in mladini. Organizatorji so vsa ta leta poleg že uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev skoraj vsako leto pred občinstvo pripeljali kakšno novo in obetajočo skupino, ki je kaj kmalu postala vseslovensko prepoznavna, včasih pa celo še širše. Z željo spodbujanja otroške in mladinske glasbene ustvarjalnosti v predvsem neklasičnih žanrih, torej tistih, ki jih ne poučujejo po glasbenih šolah, so tudi letos povabili zelo dobre, a medijsko še neuveljavljene glasbenike tako iz lokalnega okolja kot tudi iz naše širše domovine, ki se bodo predstavili s svojimi glasbenimi in drugimi talenti. »Festival, ki smo ga poimenovali Jari (mladi) Etno rock, je popolnoma nekomercialne narave in dobra spodbuda mladim glasbenikom pri glasbenem ustvarjanju,« poudarjajo organizatorji. »S tem bodo bogatili in razvijali našo kulturo, soustvarjali glasbo in ohranjali našo glasbeno zapuščino za prihodnje rodove.« Tretji Jari etno rock festival, ki bo tri dni za 17. ERF-jem, bo potekal v Češminovem parku v Domžalah, pripravili pa ga bodo na prvi šolski dan, to je v ponedeljek, 2. septembra 2013, med 17. in 21. uro. Etno rock festival podpira Občina Domžale. Primož Hieng Terrafolk, osrednji gostje letošnjega 17. Etno rock festivala (Foto: arhiv skupine Terrafolk) slamnik JE GLASiLo oBČINE DoMŽALE, izHAJA v NAKLADi 12 000 izvoDov iN GA prejemajo vsa GoSpoDiNJSTvA brezplačno. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. slamnik@kd-domzale. si AKTUALNO JULIJ/MALI SRPAN 2013 AVGUST/VELIKSRPAN Rak na duši Knjiga, ki je izšla sredi junija in je postala v trenutku iskana uspešnica, je doživela premierno predstavitev v knjižnici Domžale 3. julija, na njej pa sta poleg avtorice sodelovali tudi prevajalka Stajka Skrbinšek in dr. Tatjana zorko, pogovor pa je povezovala Manca košir. Na predstavitvi knjige so sodelovale: zdravnica in psihoterapevtka dr. Tatjana Zorko, moderatorka dr. Manca Košir, avtorica knjige dr. Nela Sršen in prevajalka Stajka Skrbinšek. Knjižnica Domžale »Kar pišem, nikakor ni nauk, še manj vodič skozi živ--ljenjsko modrost. To je preprosto moja življenjska zgodba. Zgodba, ki je na poti srečala tisoče drugih zgodb, vsako s svojimi duševnimi in telesnimi bolečinami.« Tako pravi v Predgovoru h knjigi Rak na duši dr. Nela Sršen, ugledna hrvaška zdravnica, kirurginja in članica tima za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi. Dvorana v knjižnici je pokala po šivih, kljub vročemu poletnemu dnevu se namreč na predstavitvi zbralo več kot dvesto vedoželjnih poslušalcev in bralcev. To ne preseneča, saj je knjiga napisana iz srca in seže v srce. Ko smo se spraševali, kako da se to dogaja prav v Domžalah, smo odgovor našli v dejstvu, da prevajalka in tudi avtoričina prijateljica Stajka Skrbinšek živi v Domžalah. Dr. Nela Sršen je izjemno simpatična in prijetna osebnost, polna neizmerne energije. Na dan predstavitve knjige je zjutraj še delala na kliniki v Padovi, se opoldne oglasila pri pacientih v Zagrebu, proti večeru pa je že bila med nami. Vprašanj in izhodišč za pogovor sploh ni potrebovala, saj se iz nje kar usipajo misli, bogastvo izkušenj in pričevanj, znanj in vedenj, ki jih je zbrala v svojem pestrem in nič kaj prizanesljivem življenju, po dvajsetih letih zorenja pa vse to strnila tudi v knjigo, ki jo poklanja bralcem, predvsem pa bolnikom. Knjiga se začne s pretresljivo zgodbo male begunke iz Bosne, Snežane, ki so ji vrsta srečnih naključij in materina neizmerna volja in želja, da bi hči preživela, zares ohranile življenje. Sredi vojne vihre in v popolni revščini. Bila je med najmlajšimi osebami, ki so ji transplantirali jetra, Nela pa je poleg kirurškega znanja družini od- stopila tudi svoje stanovanje, predvsem pa vsem podarila ljubezen, skrb in tolažbo. Tako kot še več stotinam drugih bolnikov, predvsem v času vojne vihre na tleh bivše Jugoslavije, pa tudi vse poznejše obdobje. Zato je bila kot mednarodno znana humanitarna delavka tudi odlikovana s strani hrvaške države. Med njene najbolj znane paciente sodita tudi slikar Dalibor Jelavic in pevec Arsen Dedic. Manca je o njej na predstavitvi rekla: »Je velik človek, ki zdravi, in napisala je knjigo, ki je zdravilna za vsakogar med nami.« Dr. Nela Sršen je svojo knjigo predstavila kot zbirko zgodb številnih pacientov, ki so se srečale z njeno zgodbo bolnice. Prepričana je, da ljudi, ki prihajajo k njej na zdravljenje, še posebej razume, saj je tudi sama prehodila podobno pot. Bila bolnica v tujini, osamljena in prestrašena, s skrbmi, kako plačati operacijo, na robu smrti in z doživetjem neverjetnih in nerazumljivih stanj. Poistovetenje s tujimi bolečinami jo je pripeljalo do osvoboditve lastne bolečina, ki ji je razžirala dušo in telo, tako kot se dogaja vsakemu bolniku. Dr. Nela Sršen sicer deluje v sistemu tako imenovanega konvencionalnega, klasičnega zdravljenja zahodne medicine, a je že kmalu spoznala, da znotraj tega ne bo našla vseh odgovorov, še posebej za onkološke bolezni. Veliko je potovala, po Nepalu, Indiji, Južni Ameriki, in spoznavala tudi drugačne načine zdravljenja in pristopa do bolnikov. Bolezen je začela povezovati z značajskimi potezami bolnikov, z njihovo preteklostjo, težavami, ki jih tarejo. Večina bolnikov bi ob soočenju z diagnozo najraje vse upe in rešitve položila v roke zdravnika. A žal tu ni vseh odgovorov. Dr. Nela je trdno prepričana, da je edino zdravilo v rokah pacienta sa- Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje vabita vse občane na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 72. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE, ki bo v soboto, 27. julija 2013, ob 20. uri v Preserjah pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah. Slavnostni govornik bo g. Toni Dragar, župan občine Domžale. V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek, pevka Silva Kosec. Vabljeni in dobrodošli! 26 PE 27 SO OVEN mega, ki mora v sebi poiskati odgovore, spoznati sebe, se znati poslušati in razviti notranjo moč samoozdravitve. Zdravnik je le pomočnik na tej poti, zaupnik, ki ponudi in bolnika seznani z vsemi možnostmi. Pri tem je prepričana, da newtonovsko naravnana znanost ne zadostuje. Bolezen ni le motnja nekega dela telesa, pač pa je povezana s preostalimi deli telesa, predvsem z našim umom in možgani. Um, misli in razmišljanja lahko izzovejo tudi organske poškodbe. Prepričana je, da je naš um pravi in resnični vladar našega zdravja. Prav zato je neverjetno, kako lahko z avtosugestijo pozdravimo večino bolezni. Tako kot v umu svojo bolezen povzročimo, jo z njegovo spremembo razmišljanja tudi ozdravimo. Bistvo je v tem, da bolniki dojamejo in razumejo vzrok svoje bolezni. Vse to je preizkušala na sebi, spoznala lastna destruktivna čustva in hkrati odkrivala, kako ustvarjati konstruktivna čustva. Žal je za nekatere ljudi bolezen sredstvo komunikacije z bližnjimi in družbo, v takšnih primerih je ne glede na to, kako so zdravljeni, katera zdravila dobivajo in katere kirurške metode so uporabljene, ozdravitev nemogoča. V knjigi lahko beremo: » Vsaka bolezen predstavlja mentalni in duhovni vidik, s katerim je povezana. Duša vsebuje vse, telo, um, simptome, strah, ljubezen, rane, pričakovanja, sanje, fantazijo. Bolezen nastane, ko našteta vsebina duše ni v harmoniji. Ozdraveti pomeni duši vrniti to harmonijo.« Pri tem ima izjemno velik vpliv stres in način, kako se posameznik odzove nanj. Dr. Sršenova je v knjigi veliko pisala tudi o genskem in dednem nagnjenju k bolezni, kar je še posebej aktualno v zadnjem času v primeru odstranitve dojk znane igralke Angeline Jolie. Natančnega odgovora glede takšne povezave ni, so pa številne povezave. Pri tem se je veliko ukvarjala s področjem epigenetike, to je veje genetike, ki preučuje, kako okolje vpliva na celice, ne da bi se pri tem spremenil zapis DNK-ja. Preprosto povedano, je njen zaključek nedvoumen: mi nadzorujemo gene, ne geni nas. V vsaki bolezni po njenem mnenju lahko najdemo sprožilo, zavedno ali nezavedno. Vsakdo ima organ, ki je genetsko predviden za obolenje, travma pa je tista, ki ga sproži. Zato moramo pri določanju lastnih meja vedno spoštovati lastne potrebe. Za ohranitev zdravja ali njegovo ponovno vzpostavitev zato s svojim zgledom, delom in izkušnjami lahko svetuje poglobitev vase. Saj smo že veliko slišali o tem, a tokrat smo nasvete in priporočila slišali od zdravnice, ki sicer obvlada vse, kar ponuja konvencionalna medicina, a za ozdravitev je po njenem neizbežno, da imamo radi sebe in druge. Da smo zadovoljni in izpolnjeni pri svojem delu, da poslušamo svoje potrebe in poskrbimo zase, da se osvobodimo negativnih čustev, strahov, zavisti, jeze, žalosti. Da živimo v poštenih, zabavnih in zdravih odnosih. In še veliko drugega, o čemer lahko več preberemo v knjigi, ki je dragocen pripomoček na poti spoznavanja sebe in bolezni. Knjigo Rak na duši je treba prebrati, počasi in natančno. Namenjena je zdravim in bolnim. Napisala jo je zdravnica, ki ima bogate in izjemne izkušnje, ki jih je pridobila z lastnim življenjem in ob lastni bolezni, nadgradila in preizkusila pa jih je pri delu z bolniki. Ko se oglasijo in začnejo opozarjati simptomi različnih bolezni in neprijetnosti, jih ne preženimo s tabletami, to je le začasna rešitev in potiskanje problema vstran, kajti simptomi se bodo slej ko prej vrnili, morda v drugačni obliki. Simptomi, bolečine in bolezenski znaki so opozorila, da začneš delati na sebi in spoznavanju razlogov zanje. Ustavi se, razmisli, dojemi in sprejmi, svetuje dr. Sršenova. Knjigo Rak na duši nam je dr. Nela Sršen vsem napisala v veliko pomoč in upanje. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Miro Pivar 28 NE 29 po 30 TO ■ 3 1 SR (0 01 čE 0 •ff E « 02 PE S. dan dojenja 0 a 0 a 03 so _3 04 NE 05 PO OGENJ • TOPLO glava, možgani, oči beljakovine PLOD BIK ZEMLJA • HLADNO vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji KORENINA DVOJČKA ZRAK »SVEŽE SVETLO dihala, ramena, roke, dlani_ maščoba, olje CVET RAK VODA»MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati LIST Ji LEV OGENJ «TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine PLOD SR 15 čE Veliki šmaren 16 PE 17 fo E. združ. pre km ur. >v. z mat, narodom DEVICA ZEMLJA «HLADNO KORENINA prebavila, vranica, (w\ J trebušna slinavka so'' korenina, gomolji TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur ® maščoba, olje fP ŠKORPIJON VODA'MOKRO LIST © spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati 4* STRELEC OGENJ «TOPLO PLOD @ stegna, vene beljakovine KOZOROG ZEMLJA • HLADNO KORENINA 0 NE s 19 20 PO TO 21 sklepi, kolena, kosti, koža_ sol, korenina, gomolji VODNAR ZRAK • SVEŽE SVETLO goleni, vene CVET maščoba, olje SR RIBI VODA «MOKRO stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati LIST OVEN OGENJ»TOPLO glava, možgani, oči beljakovine_ PLOD 26 BIK PO ZEMLJA' HLADNO vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji KORENINA DVOJČKA ZRAK »SVEŽE SVETLO CVET dihala, ramena, roke, dlani maščoba, olje 30 PE Izzid Slamnika iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale. si Poletje v mestu Poletje je že v polnem teku, prijetno, s pravimi temperaturami in prijetnim vzdušjem. Poleti se nam zdi, da se vse odvija malo drugače, težave laže rešujemo, vsi se počutimo bolj sproščeno in umirjeno. Prisoten je drugačen ritem, kar pa ne pomeni, da naredimo manj, le laže nam gre od rok. Če se te dni ozremo po naši občini, lahko opazimo, da se veliko dogaja. Na eni strani imamo številna gradbišča, ki lahko kdaj povzročijo slabo voljo, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je poletje pravi čas za večja investicijska dela - vremenski pogoji so ugodnejši, na cestah je manj prometa in tudi pouk je zaključen, tako da z deli ne oviramo varnih šolskih poti naših otrok. Dela so manj prijetna za ljudi, ki živijo neposredno ob gradbiščih, vendar so do sedaj vsi pokazali veliko mero razumevanja in strpnosti, za kar se jim v imenu Občine Domžale iskreno zahvaljujem. Če vas motijo gradbišča in hrup, imate vselej dovolj možnosti za sprostitev v naših zelenih oazah. Lahko se ohladite na domžalskem bazenu, pod krošnjami dreves v parkih, na Šumberku z otroki raziskujete lisički-no pot ali se podate na novo poučno pot Blata Mlake pri Radomljah, kjer boste s pomočjo žabice odkrivali lepote pestre narave. Bolj športni posamezniki lahko prekolesarite, pretečete ali prehodite celotno rekreacijsko pot ob Kamniški Bistrici. Telovadba na fitnes napravah na prostem ali na novih telovadnih drogovih vam bodo še dodatno popestrili športne užitke. Za prijetno ohladitev julijskih večerov je poskrbel Kino v parku. To je letošnja novost Kulturnega doma Franca Bernika, s katerim so znova dokazali, da znajo popestriti dogajanje v občini. Sam si poletnih filmov žal nisem uspel ogledati, verjamem pa mnogim občankam in občanom, ki so pohvalili Kino in izbor filmov in dodali, da upajo, da bo poletni kino v Češminovem parku postal stalnica. Pohvalo si zasluži tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan s kulturnim poletnim festivalom, ld z izvrstno igralsko zasedbo ter odlično predstavo nikoli ne razočara. Prepričajte se in si oglejte domačo gledališko predstavo Butalci. Uživajte v poletju in se prepustite poletnemu vzdušju. Vse stiske in skrbi pa dajte na stran ... Občinske poletne investicije Obnova dela Rojske ceste v Domžalah Na Rojski cesti v Domžalah so se pričela gradbena dela, in sicer od križišča z Vegovo do križišča z Ljubljansko cesto (tretja etapa). Dela obsegajo: rekonstrukcijo ceste, obnovo vodovoda ter izgradnjo nizkonapetostnega omrežja. Dela bodo zaključena predvidoma v septembru 2013. Gradnja kanalizacije v Nožicah Izvajalec je v Nožicah zaključil gradnjo manjkajoče fekalne kanalizacije v južnem delu naselja. Na novozgrajeni fekalni kanali se povezujejo na primarni kolektor, ki teče ob Kamniški Bistrici. Skupaj z gradnjo kanalizacije je potekala tudi rekonstrukcija javnega vodovodnega omrežja. Po končani gradnji javne kanalizacije je bil zamenjan tudi nosilni ustroj obstoječih kolovoznih poti, v okviru investicije pa je Občina Domžale razširila in preplastila del Gostičeve ceste, ki poteka skozi naselje. Vrednost celotne investicije znaša 150.000 EUR. Rekonstrukcija ceste v Študi Rekonstrukcija ceste v Študi je zaključena. V lanskem letu je bil obnovljen vodovod, v letošnjem letu pa je bila izvedena rekonstrukcija ceste ter dograjen pločnik. Most Škrjančevo Izgradnja mostu čez Kamniško Bistrico na Škrjančevem je v zaključni fazi. Potrebna je še namestitev ograje ter ureditev okolice. Prenova kotlovnice v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah Dela so se že pričela in obsegajo zamenjavo strojne opreme v kotlovnici, zamenjavo energenta (prehod na zemeljski plin) ter gradbeno ureditev kotlovnice. Energetska sanacija telovadnice v Osnovni šoli Domžale Pričela so se tudi dela v telovadnici Osnovne šole Domžale, kjer bo na telovadnici in veznem traktu (med telovadnico in šolo) nameščena toplotna izolacija, na veznem hodniku bodo zamenjana okna, na novo pa bo izvedena tudi ravna streha na veznem hodniku in streha na telovadnici. Obnova asfaltnih igrišč pri osnovnih šolah Občina Domžale je začela obnovo asfaltiranih igrišč pri Osnovni šoli Domžale, Osnovni šoli Rodica in Osnovni šoli Venclja Perka. Obstoječa igrišča bodo v celoti odstranjena, na novo bo izveden spodnji ustroj, odvodnavanje ter asfaltiranje ploščadi. Dela bodo dokončana predvidoma konec avgusta 2013. Izgradnja kanalizacije v Krtini Kanalizacija je zgrajena v dolžini 440 m, od celotne dolžine trase, ki znaša 1517 m. Zgrajeni so tudi vsi projektirani podboji pod magistralno cesto in črpališče za tlačni vod. Dela bodo zaključena predvidoma v septembru 2013. Rekonstrukcije cest potekajo še na Kolodvorski ulici v Domžalah in Prešernovi cesti v Radomljah. Občina Domžale, Urad župana Gradnja kanalizacije v Nožicah Domžalski taborniki so tudi letos taborili v Stavči vasi V četrtek, 18. julija, so župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc ter predstavniki Civilne zaščite Občine Domžale obiskali domžalske tabornike na taborjenju. Rekonstrukcija ceste v Študi Tabor tudi letos poteka v Stavči vasi na Dolenjskem, v prijetnem okolju sredi gozda. MEGA TABOR, kot ga poimenujejo taborniki, je letošnja posebnost, saj spada v sklop dogodkov ob šestdesetletnici Rodu skalnih taborov Domžale, poleg tega pa sta letos tabora za obe starostni skupini združena. Da je tabor res mega, ni treba posebej poudariti, saj se taborniki na njem naučijo mnogih veščin, uživajo v raziskovanju gozda, v vožnji s kanuji, kopanju, hkrati pa preživljajo nepozabne večere ob tabornem ognju. Posebna dogodivščina je vsekakor noč, preživeta pod milim nebom na bivaku, ko si taborniki uredijo prenočišče in si pripravijo večerjo na odprtem ognju. Župan in podžupanja sta otroke pohvalila, saj hitro priskočijo na pomoč pri pomivanju posode, pospravljanju ali nabiranju vejevja. Pohvale vredni so tudi vodniki, ki s svojim delom otrokom pričarajo nepozabne taborniške dni. Občina Domžale, Urad župana Most Škrjančevo Dela na Kolodvorski JULIJ AVGUST če si star med 6 in 10 let, zelo rad bereš, se nam pridruži pri želvinem poletnem bralnem potovanju! mh 1 beri 20 dni vsaj pol ure na dan Dela na Prešernovi Toni Dragar, župan občine Domžale r j i * »v ■ ' knjižnica ^ jOMŽALE mk avcc Son t nid Trzin zberi tri žige obisk knjižnice poletna risbica najljubša knjiga poletja • sodeluj v nagradnem žrebanju z bogatimi nagradami Ne pozabi oddati bralnega seznama do 15. septembra 14.00 -19.00 14.00 - 19.05 14.00 <19.00 14 .OD ■ i El .OD 9 00 - 14.00 14.00 - 19.00 14.00 - E9.Ü0 9.00 ■ 13.00 2013 KNMNIC& DOM' Ml več informacij na www.knjiznica-domzale.si TEMA MESECA EKOLOŠKO PRIDELANA HRANA: KAKO LOčITI ZRNO OD PLEV? Slovenski potrošniki, zlasti kupci sadja in zelenjave, so v zadnjih tednih polni dvomov, saj so prišle na dan številne goljufije glede živil, ki jim jih ponujajo na tržnicah in stojnicah kot lokalno pridelane. Z ogorčenjem smo poslušali in brali, kako nas različni prebrisani preprodajalci (večinoma ,kšeftarji' s statusom s. p., med katerimi je tudi nekaj kmetov) zalagajo s hrano najslabše kvalitete, ki jo kupujejo na veletržnicah, nam pa jo ponujajo kot domačo, ekološko, bio ... Menda se največkrat ponjo zapeljejo do Trsta. Poleg zavednih in upravičeno užaljenih kupcev (ki zdaj razmišljajo nekako takole: saj je vseeno, kaj in kje kupim, za ekološko moram le več plačati), so najkrajšo pri tem potegnili pravi, pošteni ekološki kmetje, saj je nezaupanje seglo do njih. Čeprav so ves čas podvrženi kontroli, nadzorom in številnim obiskom inšpektorjev - ki pa so ob silni vnemi nadzorovati ekološke kmete menda povsem pozabili na špekulante. Kako značilno slovensko, kajne? Trud, dolgoletno delo kmetov, stroški in papirologija, da so si pridobili certifikat ekološkega kmeta, so bili v trenutku ogroženi in izničeni. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc Na kaj moramo biti pozorni Potrošniki si moramo vzeti čas, se seznaniti in poučiti, kako je označena in prepoznavna resnično ekološko pridelana ali predelana hrana. Prav temu je namenjen poseben projekt z naslovom BIO UŽITEK, ki je sofinanciran s prispevkom Evropske unije in Republike Slovenije. Nujnost ozaveščanja in promocije ekološkega kmetovanja in hrane je vse bolj prisotna, saj vse več potrošnikov želi uživati okusno, zdravo in varno pridelano hrano. Ob tem pa se velikokrat porajajo dvomi in pomisleki (po zadnji aferi še toliko bolj upravičeni) o njihovi resnični pridelavi ali predelavi, zato je treba kupce seznaniti in poučiti o regulativi na tem področju, ki v skladu s strogimi predpisi Eu ter s tem povezanega nadzora in kontrole zagotavljajo, da je vsak izdelek z napisom ekološki ali okrajšavama bio in eko ter je opremljen z znakom EU za ekološko kmetijstvo ali z nacionalnim ali zasebnim ekološkim znakom zares vreden zaupanja. Kmetijske pridelke oziroma živila se mora v Sloveniji označevati z enotno označbo ,ekološki', in to le po tem, ko je to pridelano ali predelano v skladu z evropsko ali slovensko zakonodajo. Obe namreč zelo natančno in strogo določata, kaj ekološki kmet sme in česa ne. Pri tem gre tako za rastlinsko pridelavo, nabiranje prostostoječih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo ter njihovo predelavo. Vsi pridelovalci, predelovalci in uvozniki se morajo za pridobitev eko certifikata prijaviti v sistem kontrole, ki ga izvajajo od države določene organizacije. Prav zato moramo biti potrošniki še posebej pozorni, saj se resničnost ekološkega izdelka in ekološke- ga kmeta lahko preverja le s certifikatom, ki potrjuje skladnost pridelave, predelave, skladiščenja in transporta ter je edini uradni dokument, ki to potrjuje. Torej lahko glede proste prodaje na stojnicah zaključimo, da imajo pravi ekološki kmetje na vidnem mestu obešen CERTIFIKAT in na njem navedene izdelke, ki so jih pridelali na ekološki način. Na Bio dnevu do koristnih informacij Prav predstavitvi in povečevanju zaupanja do ekološkega kmetovanja so namenjene tudi akcije v okviru programa BIO UŽITEK, tako da se lahko potrošniki neposredno prepričajo in poučijo o vsem, kar jim zagotavlja resničnost podatkov in oznak. Nosilec programa BIO UŽITEK je Zveza društev ekoloških kmetov - Bio dar, prav v domžalskem primeru pa se je izkazalo, kako dobro in koristno je, če se v to aktivno vključi tudi lokalna skupnost. Občina Domžale je z veseljem pristopila k soorga-nizaciji in poskrbela tudi za njegovo širšo promocijo ter k sodelovanju povabila še nekatere druge sodelujoče z lokalnega okolja. Pri tem jo je vodil cilj, da meščanom čim bolj približa možnosti in ponudbo zdrave hrane, jih seznani z načeli ekološkega kmetovanja ter privabi k sodelovanju tudi mlajše. Bistveno pa je javnosti predstaviti ekološke kmetijstvo ter osnovna načela ekološko pridelane ali predelane hrane. Ločiti zrnje od plev, bi rekli po domače. Tako so obiskovalci lahko videli, kateri so certifikati ekoloških kmetov, ki so bili dosledno na vidnih mestih na vseh stojnicah s tovrstno hrano. Prav tako so lahko za informacije povprašali neposredno kmete in se seznanili s strokovnim in promocijskim gradivom, ki jim je bilo na razpolago. Zgibanke so ponudile odgovore na mnoga vprašanja in dileme. Značilnosti ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo upošteva odnose v naravi in njene zakonitosti, varuje okolje, zdravje ljudi in živali. Tako so njegove značilnosti: široko kolobarjenje, zelo strogo omejena raba pesticidov in sintetičnih gnojil, popolna prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov, izbira vrst rastlin in pasem živali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene lokalnim razmeram, reja živali v sistemu proste reje, na prostem in z ekološko krmo. V brošuri, ki so jo ob tem pripravili za potrošnike, so zapisali: »Spoštujemo naravne življenjske cikluse, s čimer izboljšujemo in ohranjamo zdravje rastlin in živali, rodovitnost tal in kakovost vode, visoko raven biotske raznovrstnosti, odgovorno rabo energije ter varovanje vode, tal in zraka, visoke standarde dobrega počutja živali, ki zadovoljujejo posebne vedenjske potrebe posameznih živalskih vrst. Kako poteka kontrola ekološkega kmetijstva in izdelkov Kmetija, ki se odloči za preusmeritev v ekološko kmetijstvo, se prijavi v sistem kontrole in podpiše pogodbo o ekološkem nadzoru z eno od treh akreditiranih neodvisnih kontrolnih organizacij. S tem se poda v obdobje preusmeritve, ki traja najmanj dve leti, v tem času so potrebna različna vsakoletna praktična in teoretična izobraževanja, kontrola pašnikov, njivskih pridelkov, posevkov in vrtnin, pri vinogradih in trajnih nasadih pa prehodno obdobje traja tri leta. Kontrolne službe redno pregledujejo, kako se izvajajo obvezni standardi, pregledi se izvajajo najmanj enkrat letno. Preverja se gnojila, semena, zaščitna sredstva in sredstva za predelavo, pa tudi uporabo zdravil za domače živali. Natančno se pregleda vsa obvezna dokumentacija na kmetiji, redno se jemljejo vzorci tal, rastlinskih delov in pridelkov, krmil in krme, ki se analizirajo v laboratorijih zaradi uporabe nedovoljenih snovi. Pregledujejo življenjske razmere živali, na obhodih po kmetiji pa pregledujejo vse, od njiv, vrtov, sadovnjakov, nasadov, pašnikov do skladišč, hlevov in rastlinjakov. Ob ugotovitvi hujših kršitev se kršiteljem odvzame certifikat in prepove trženje ekoloških živil. Kmetija mora v ponovno obdobje preusmerjanja, pri hujših kršitvah pa mora vrniti tudi prejete subvencije. V Zvezi ekoloških kmetov so trdno prepričani, da so pri vseh, ki imajo certifikat in izdelke ustrezno označene, strahovi odveč. Po uradnih podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS je v Sloveniji v ekološko kontrolo vključenih približno 2400 kmetij in 6 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, kar pomeni 32.000 ha. Posvojen ekološki kmet Ekološki kmetje razmišljajo tudi o različnih inovativnih načinih izmenjave in sodelovanja s kupci in strankami. V svetu so se razširili različni modeli, vsi ti sistemi (CSA - Community Supported Agriculture) pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lo-kalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Med takšne sodi tudi tako imenovani posvojeni kmet, pri katerem sta prodajalec in njegova kmetija kupcem neposredno poznana. Priljubljen je naročniški in partnerski način izmenjave, pri katerem se organizira manjša skupina odjemalcev in posvoji, sklene dogovor s svojim ekološkim kmetom. Po navadi gre za pol hektarja kmetijskega zemljišča, ki se razdeli na 20 do 30 odjemalcev. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, dogovorijo se za jasna pravila, nato kmet zaseje površino in oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Sklenejo letne dogovore in kupci tedensko prejemajo Uradni zaščitni znak za ekološke pridelke in izdelke v Sloveniji Uradni znak za ekološke pridelke in izdelke Evropske unije Poleg dveh uradnih označb so lahko ekološki kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter ... zabojček z dogovorjeno količino pridelkov na dogovorjenem mestu. Tako imata korist oba, ekološki kmet ima zagotovljen odkup znane količine izdelkov vse leto, kupec pa dobi svežo in sezonsko hrano znanega pridelovalca po ugodni ceni. Prednosti je ogromno, izključeni so posredniki in vzpostavlja se preprosta in neposredna pre-hranska veriga, krepi se lokalna ekonomija, manj je nepotrebne embalaže, povezujejo se mestna okolja in podeželje ter krepijo socialne mreže, v pridelavo hrane pa se vrača tradicionalna kultura. Hrana je cenejša za kupca, pridelovalec pa dobi neposredno in višje plačilo, saj ni vmesnih nepotrebnih zaslužkarjev. Takšen način medsebojnega sodelovanja je dobro razvit že v mnogih okoljih, še posebej v Franciji, kjer je pravi razmah partnerskega povezovanja, v Veliki Britaniji pa ljudi načrtno spodbujajo k povezovanju s kmeti. V Sloveniji sta bili med pionirji na tem področju kmetija Studen v Ljubljani in kmetija Fras na Primorskem. BORIS FRAS, ekološki kmet in predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije: Takšne prireditve so izjemno koristne in potrebne. Potrošnikom, ki imajo dvome, želimo približati ekološko pridelavo in predelavo ter jim pokazati prednosti ekološkega kmetovanja. Pri tem se mi zdi pomembno, da poleg oskrbe z zdravo, kakovostno, okusno hrano, pridelano v največji možni meri lokalno in sezonsko, poudarimo tudi naš prispevek k ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti podeželja. Ekološki kmetje gojimo različne avtohtone in tradicionalne sorte kulturnih rastlin ter živali in s tem povečujemo tudi biotsko pestrost. V zvezi se borimo, da bi potrošnike ozavestili, da ekološko pridelane izdelke na tržnicah, prodajalnah in samih kmetijah zagotavlja le priloženi in jasno vidni veljavni certifikat. To je edino in trdno jamstvo, ki bo dal verodostojnost ekološkemu kmetovanju in pridelavi hrane. MAJA RUTAR, mentorica na OŠ ROJE: Z največjim veseljem vsako leto sodelujemo in se pripravljamo na Bio dan. Pri nas vsi učenci sodelujejo pri delu na našem vrtu in ponosni smo, da smo letos dobili tudi prvo nagrado s pridelki in delom na vrtu v okviru projekta Planetu Zemlji prijazna šola. Pri izdelkih, ki smo jih prinesli na tržnico, pa so sodelovali tudi mentorji. Tako smo pripravili degustacijo lastnega kruha z zeliščnimi namazi. No, pa tudi naš hotel za žuželke je bil deležen velike pozornosti. DANILO BONČINA, sirar iz Čadrga: Mi vedno radi pridemo v Domžale, čeprav moramo kar zgodaj na pot iz Posočja. Ponujamo mlečne izdelke iz ekološke predelave, sir, skuto, sirotko. Pri nas je že 13 let vsa vas usmerjena v ekološko pridelavo. Vsak teden smo v Ljubljani, mesečno v Tolminu. Štirje smo stopili skupaj, imamo skupno vaško sirarno, pri prodaji pa se menjamo. Radi gremo med ljudi, zadovoljni so z izdelki in mi vemo, da od tega živimo. ALENKA IN LOJZE VELKAVRH, obiskovalca BIO DNEVA iz Dragomlja: Tukaj sva načrtno, saj rada spremljava takšne prireditve. Veliko se dogaja, veliko novega izveva, spoznavava nove ljudi, kmete iz vse Slovenije. Ceniva njihovo delo in pridelke, saj sva tudi sama pridelovalca na majhnem vrtu. Pomembno je, da se zavemo, da podpremo to, da bi v Sloveniji sami pridelali več hrane. Takšne prireditve veliko prispevajo k ozaveščanju. Samo hudo je, ker so ljudje vse bolj revni, pa si ne morejo privoščiti zdrave hrane, ki je malo dražja. MARIJA KOS, kmetica z ekološke kmetije Peter Kos iz Vidma pri Lukovici: Prvič sodelujem na BIO DNEVU, a ne zadnjič. Na kmetiji delamo štirje, midva z možem in tudi oba otroka sta že zelo navdušena, zato upam, da bomo uspešni tudi v prihodnosti. Naša kmetija je tu blizu, zato je to tudi priložnost, da dobimo nove stranke, ki bi lahko kupovale tudi na našem domu. Sicer smo vsako soboto na ljubljanski tržnici. Pridelujemo ekološko zelenjavo, moko, piro, krompir, fižol ... Tretjino vsega prodamo neposredno doma. Mnogi so danes vzeli našo vizitko in takšna srečanja so dobrodošla. VELIKI INTERVJU FILME DELA ČLOVEK ZA ČLOVEKA JANEZ LAPAJNE, SLOVENSKi FiLMSKi REŽiSER Za slavnostno otvoritev delovanja digitalnega kinoprojektorja so v Mestnem kinu Domžale izbrali premierno prikazovanje krc boji črnega moža? režiserja Janeza Lapajneta, ki že več kot 10 let živi v Domžalah. slamnik@kd-domzale. si itkega filma Kdo se Cveta Zalokar - Oražem Foto: zasebni arhiv Janeza Lapajneta Je tudi avtor celovečernih filmov Šelestenje (2002), Kratki stiki (2006) in Osebna prtljaga (2009), ki so dobivali najvišja priznanja na festivalih slovenskega filma in bili uvrščeni na pomembne mednarodne festivale. Pri filmih sodeluje tudi kot producent, scenarist, mon-tažer in scenograf, je predavatelj na Inštitutu in akademiji za multimedije in mentor na PoEtiki, akademiji za raziskovanje umetnosti filmske režije. Občasno deluje tudi v gledališču, na televiziji in radiu. Bil je prvi predsednik Društva slovenskih režiserjev. Janez Lapajne, že 10 let si Domžalčan, konkretno Rodičan. Kar nekaj tvojih prednikov ima korenine v okolici Domžal. Kakšni spomini te vežejo na Rodico? Predvsem so v meni ostale podobe čudovitih poletij pri babici in dedku, ki sta imela obrt na Rodici. Babica je pletla plenice. Nogomet, rabutanje po vrtovih, kopanje v Kamniški Bistrici, pa tudi skrivna nočna kopanja na domžalskem bazenu. Vse to je bilo del počitniških druženj z lokalnimi vrstniki. Raziskovanje veličastnih okoliških gradov, ki večinoma žal še danes razpadajo, pa je bilo del spoznavanja zgodovine in kulture. Vse to so mi starši vedno znali zanimivo in nevsiljivo predstaviti, zato poskušam to danes prenašati na svoja otroka. Je bila odločitev, da se po obdobju, ko si živel v centru Ljubljane, leta 2003 za stalno preseliš malo bolj na obrobje, težka? V družini sem najbolj nasprotoval selitvi, čeprav sem bil še kot Ljubljančan zagovornik zamisli o umetnostnih akademijah v Domžalah, ker dobro vem, kaj bi tukaj lahko nastalo iz takšnega univerzitetnega središča. Odraščanje streljaj od Zmajskega mostu je bilo zame prestiž. Spomnim se belih zim, ko sem prihajal s smučmi na nogah z gradu, kjer smo se kot mulci razposajeno drsali, vse do vhodnih vrat našega doma na klancu na Resljevi. Kinotečna dvorana je bila nedaleč stran, tudi gledališča so bila blizu, pa izjemna ljubljanska tržnica. Zdaj je drugače. Domžale mi nudijo mir, ki ga vedno bolj potrebujem, prizaneseno mi je z zaletavanjem v tarnajoče kulturnike na vsakem vogalu. Ob tem pa ekipa v Kulturnem domu Franca Bernika srčno dela s polno paro in skrbi za to, da se v Ljubljano ne podajam več tako pogosto kot prej. Najbrž mnogi ne vedo, da v Domžalah deluje tudi Triglav film, producentska hiša, za katero dosledno navajate, da ima sedež na Rodici. Kako po desetih letih ocenjuješ bivanje v Domžalah, kaj ti je všeč, kaj pa te moti? Vedno bolj cenim mir in tišino, ki obdaja naš vrt. Tukajšnja infrastruktura je dobra, otroka odraščata v varnem okolju. Občasno pogrešam več stika z velemestno ponudbo, a tega pomanjkanja sem navajen že iz Ljubljane. Pred leti sem izjavil, da bo treba v Domžalah pokinematogristjaniti domorodce. To zdaj zelo dobro počne Mestni kino Domžale, ki je lepo zaživel. S filmi si se srečeval tudi v starem domžalskem kinu. Je imelo tudi to kakšen vpliv na odločitev, da postaneš režiser, da bo tvoje življenje posvečeno filmu? Rad rečem, da grem k maši v kino. Najrajši sem imel obrede v kinotečni stolnici, a tudi Domžale so, predvsem čez poletja, odigrale svojo vlogo na moji filmski poti. Kaj pomeni biti slovenski filmski režiser? Človek ima občutek, da je slovenski film nenehno v krizi. Je morda omejitev, Moje izhodišče je od prvih filmskih korakov učinkovito in pošteno do sebe. Nihče me ne more omejevati, če se ne omejujem sam. ker si vezan na majhno kinematografijo, slabo organizirano financiranje in produkcijo? Kot slovenski filmski režiser si v stanju nenehne stigmatizacije, ki se je z leti skoraj navadiš. Moje izhodišče je od prvih filmskih korakov učinkovito in pošteno do sebe. Nihče me ne more omejevati, če se ne omejujem sam. Slovenski film ima vzpone in padce. Kaj so po tvojem njegovi največji dosežki, v čem so njegove največje težave in pomanjkljivosti? Največji dosežki vsake, ne le slovenske kinematografije, so avtorske poetike nekaterih režiserjev. V našem kulturnem prostoru, ne le v filmskem, pa me moti to, da je vsako kresanje mnenj, vsako medsebojno nasprotovanje takoj razumljeno kot nekaj destruktivnega. Ni zadostnega prepiha med nami samimi, zato ni čudno, da je pogosto zatohlo. Slovenski filmarji velikokrat tavajo, v preveliki želji ugajati in biti všečni najširšemu občinstvu. Tebe takšne skrbi ne preganjajo, praviš, da je tvoja edina skrb narediti dober film. Predvidevam, da to skrb delimo vsi, tudi tisti, ki se trudijo biti všečni, le da oni pozabljajo, da sta kakovost in všečnost precej subjektivni kategoriji. Okusi so različni, se mi pa vendarle zdi, da ima širše občinstvo velikokrat ozko pamet. Veliko je še vsebin, povezanih z našo preteklostjo, literaturo, travmami in nacionalnim značajem, ki so ostale neobdelane. Žal pogumnejši naletite tudi na birokratske ovire. Kakšen je po tvoje še filmski dolg tako do preteklosti kot aktualnega trenutka? Vsak dolg do preteklosti je v svojem bistvu dolg do aktualnega trenutka. Slovenci imamo prav zaradi trmastega odrivanja soočenja z lastno zgodovino nenehne težave s sedanjostjo. Umetnost pa ne glede na to, iz katerega časa črpa vsebine, vedno nagovarja sodobnike in pozneje morda tudi njihove naslednike. Če bi naš prostor poseljevali recimo angleška ali francoska velikopoteznost in samozavest, bi zagotovo že neštetokrat ekranizirali vsa temeljna Cankarjeva dela, posneli bi različne filme o kmečkih uporih, o Zoisovem krogu, o soški fronti, o Leonu Štuklju, o pohorskem bataljonu, o Kajuhu in Balantiču, o taboriščnikih, o povojnih pobojih, o dachavskih procesih, o četverici z Roške, o osamosvojitveni vojni ... Pri tem ne bi bili patetični in ne bi izgubili občutka za vse krivice, ne bi bili zahojeno samomorilski in samozaničujoči. Hkrati pa ne bi snemali cagavih in navidezno kritičnih, v izhodiščih preračunljivih filmov, ampak bi sedanjosti vztrajno nastavljali neusmiljeno zrcalo. Nisem zagovornik kinematografije, ki je na silo družbenokritična, blizu so mi bolj intimne in subtilne vsebine, ki so lahko prav tako zelo aktualne, a sodobna slovenska kultura je v veliki večini premalo drzna. Mlačnost je pri nas nekakšen trend. Ljudje, ki imajo kaj povedati in to znajo povedati, med Šentflorjanci že od nekdaj niso zaželeni. Pri nas se bolje godi cincarjem in mečkačem. V tem se žal razlikujemo od sveta, ki mu civilizacijsko pripadamo. Ampak to je stvar zrelosti neke družbe in tistih, ki jo vodijo in usmerjajo. Ne le politično, tudi ustvarjalno. Tudi javna televizija ima posebne naloge in poslanstvo glede filma. Distribucija je precej kvalitetna, predvajajo dobre in zanimive filme. Šibka pa je pri produkciji, kjer ne opravlja svoje naloge. Zakaj? Dokler bo nacionalna televizija čutila potrebo po tekmovanju s komercialnimi postajami, ne bo drugače. Komercialne televizije bodo vedno delale učinkovitejši komercialni spored, nacionalka pa bi, namesto da v igranem sporedu producira votlo bebavost, morala slediti drugačnim ciljem in pri tem razumeti javno televizijo, kot jo recimo razumeta BBC in ORF. Toda za to na uredniških položajih najprej potrebuje razgledane, neogrožene in realizirane posameznike s širino in z vizijo, ki se ne končata na drugi strani Kolodvorske. Za svoje filme sam pišeš scenarije. Kako to zori v tebi, od kod ideje, spodbude in teme tvojih filmov in katere vsebine so ti v filmu blizu? Večinoma jih ne pišem čisto sam, a preden pride do prve vrstice scenarija, sem najprej veliko sam. Za to samoto pa želim, da ostane le moja. Kot režiser se držiš nekaterih pravil, ki si jih postavil. Odklanjaš publiciteto med snemanjem. Zakaj je zate pomembno, da film nastaja tako rekoč v izolaciji? Ne predstavljam si, da bi karkoli resnega počel v pogojih nezbranosti. Nikoli tudi nisem bil očaran nad rdečimi preprogami, po njih se sprehodim, če že moram. Če to pričakujejo festivalski direktorji, jim to pričakovanje izpolnim, to je vse. Nič dragocenega ne more nastati, če je režiser obdan z nepotrebnim hrupom in z ljudmi, ki ne sodijo v njegov krog. Kaj pomeni, da režiraš brez snemalne knjige? Pomeni, da imam film v glavi. Sovražim fiksne ideje, ki so jih snemalne knjige polne. Snemalna knjiga je za pristnega režiserja veriga, ki mu jemlje avtorski dih, ovira prosto pot njegove misli in zatolče spontanost. Tisti, ki me spremljajo na mojih filmskih poteh, morajo preprosto sprejeti dejstvo, da pri režiji ne potrebujem snemalne knjige, saj se v filmskem času in prostoru znajdem in orientiram brez nje. Poglobljeno sodeluješ tudi z igralci in jih aktivno vključuješ v nastajanje filma. Ljudje brez lastnih stališč te ne zanimajo niti kot soustvarjalci niti kot osebe v filmu. Odnos in delo z igralci je vedno poseben izziv. Kako poskušaš iz njih izvleči čim več? Tudi igralci so najprej samo ljudje, kar hkrati pomeni, da je vsak drugačen. Na svetu je kup teorij in učbenikov na temo režiranja igralcev, ki lahko popestrijo prosti čas, a le med nastajanjem filma se režiser seznani s tem, kako delati s posameznim igralcem. Vsaka režija je zame novo poglavje v spoznavanju ljudi. VELIKI INTERVJU slamnik@kd-domzale.si Nisem zagovornik kinematografije, ki je na silo družbenokritična, blizu so mi bolj intimne in bolj subtilne vsebine, ki so lahko prav tako zelo aktualne, a sodobna slovenska kultura je v veliki večini premalo drzna. Mlačnost je pri nas nekakšen trend. Ljudje, ki imajo kaj povedati in to znajo povedati, med Šentflorjanci že od nekdaj niso zaželeni. Pri nas se bolje godi cincarjem in mečkačem. V tem se žal razlikujemo od sveta, ki mu civilizacijsko pripadamo. Ampak to je stvar zrelosti neke družbe in tistih, ki jo vodijo in usmerjajo. Ne le politično, tudi ustvarjalno. Zadnji celovečerec Osebna prtljaga je bilo mogoče videti, kot si sam povedal, le v 'buteljčni distribuciji' v Kinoteki. Je to odraz tega, da si kritičen in nenaklonjen kolosejsko zabaviščnemu odnosu do filma? Naklonjen sem čudovitemu protislovju, da mora gledalec slediti filmu, če želi, da bo film po ogledu prišel za njim. Gledalec, ki je na to pripravljen, potrebuje ustrezen prostor, v katerem se sliši tudi tišina. So filmi, ki sodijo v multiplekse, in so filmi, ki potrebujejo drugačno okolje. V našem prostoru v komercialnem smislu prevladuje ameriški film. Vendar je tudi v ameriški kinematografiji - pretekli in aktualni - veliko kvalitetnih filmov in režiserjev. Kaj je blizu tebi? Odraščal sem z ameriškim filmom, rad imam mnoge njegove avtorje. Keatona, Wellesa, Cassavetesa, Altmana, Eastwooda ... In seveda številne v Ameriko priseljene Evropejce, ki so kot režiserji ogromno prispevali k vzponu in pomenu ameriškega filma. Meje omejujejo tako znanost kot umetnost. Blizu mi je, ne glede na geografsko poreklo, kar v meni pusti sledi. S filmi je kot s popotovanji. V nekatere dežele se popotnik rad vrača ali si vanje želi vrniti. Druge ga odbijajo, tuje so mu in neprijetne. Za evropske filme velja, da so bolj nekomercialno usmerjeni, Evropa se na poseben način trudi, da bi ustvarila las--tni in prepoznavni filmski izraz, veliko sredstev namenijo filmu, ustvarjanju art kino mreži, promociji filmov. Je pri tem uspešna? Evropa se trudi, kar je dobro. Največji sovražnik komercialne kinematografije je ,pofl', največji sovražnik t. i. art filma pa je ,blef'. Kadar si blef nadene plašč navidezne umetnosti, je moje zehanje v kinodvorani neizbežno. Praviš, da ni filma, ki bi bil vsem všeč. Kakšne filme sam gledaš in kateri režiserji so ti blizu? Rad imam filme, iz katerih je razvidno, da režiser uživa v oblikovanju filma in si upa igrati s filmskimi izraznimi sredstvi. Kot imam rad knjige, ki jih pišejo avtorji, ki so mojstri besede. Cenim filmska dela z zamahom, ki premorejo metafore in mi prepuščajo tudi nekaj prostora, da jih dopolnjujem kot gledalec. Blizu so mi razgledani režiserji, ki režirajo, ne pa tisti, ki so to le po vlogi v filmski ekipi. Kakšen je zate aktivni gledalec filma, kaj naj pričakuje in zahteva od režiserja? Tako kot moram jaz kot režiser predvsem veliko zahtevati od sebe, mora tudi gledalec najprej veliko zahtevati od sebe. Šele nato se lahko ujameva v stiku, se pravi v filmu. Zakaj so čustva in odnosi zate v filmu bistvenega pomena? Filme dela človek za človeka, med njima so osebe v filmih. Ničesar bolj pompoznega ne morem povedati o čustvih v filmu. Filma Šelestenje in Kratki stiki sta gverilska filma, ki sta ju z življenjsko sopotnico financirala sama mimo javnih razpisov, birokracije, sledili so ti tudi igralci, ki so nastopili zastonj. Kakšne so prednosti tako zastavljene produkcije, je takšen pristop danes še vedno aktualen? Vedno bo aktualen, a terja iznajdljivost, po drugi strani pa avtorju daje neizmerno svobodo. Ta ni odvisna od denarja. Avtor svobodo pograbi ali je ne, ne glede na produkcijske razmere. Je pa res, da bi se dalo v Sloveniji že z obstoječimi javnimi sredstvi ob bolj enakopravni razporeditvi te pomoči med projekte precej manj stresno delati filme. Ampak tu vedno zmanjka politične volje. Predvsem pa te volje ne premorejo tisti akterji na slovenski filmski sceni, ki jim stanje že lep čas več kot ustreza. Tvoj zadnji film Kdo se boji črnega moža? sodi v žanr kratkega filma, ki je večinoma bolj vezan na študijsko obdobje. Kako da si se znova odločil zanj? Preprosto, to je idealna zgodba za kratki film. Zato ob tem filmu nisem začutil potrebe po celovečercu. Drugače pa se v celovečernem filmu počutim precej bolj doma kot v kratkem. Praviš, da je film tvoj poklon zgodovini slovenskega filma. V njem opazimo številne elemente, ki nas spomnijo na filme, kot so Dolina miru, Na svoji zemlji, celo nekaj kekčevskega je v njem. Kaj je njegovo ključno sporočilo? Iskanje in izbiro sporočil vedno prepuščam gledalcem. Se bom pa v prihodnje bolj potrudil, da bo v mojih filmih manj kekčevskega. Ne razumem, zakaj je Kekec tako priljubljen. Edina odlika tega filma je srčnost. Kar ni od muh, a za mojstrovino je to premalo. V filmu je odlično zaigral tudi tvoj sin Tilen, tvoja partnerka je producentka filma, na premieri si povedal, da si bil vesel, da je film malo pred smrtjo videl tvoj oče. Kako se družina odziva in spremlja tvoje delo? Kdo se boji črnega moža? je tudi posvetilo očetu, ki je odraščal sredi druge svetovne vojne. Njegov vnuk Tilen je v filmu zelo podoben fantiček, čeprav zgodba neposredno nima ničesar z očetovim otroštvom. Oče je bil široko razgledan intelektualec, moj najljubši sogovornik. Zelo ga pogrešam. Pri nas doma se je vedno zelo odprto razpravljamo, kar z mojo Veroniko omogočava tudi otrokoma. Moja mama, ki nama je pri najinem negotovem filmskem urniku v veliko pomoč, pa je duša naše hiše in avtorica našega vrta. Že dlje časa pri svojih filmih in njihovi obdelavi sodeluješ z dunajskim studiom in ekipo enega vodilnih evropskih režiserjev Mihaela Hanekeja. Kako je prišlo do sodelovanja in kako to vpliva na tvoje filme? To, da smo šli Kratke stike leta 2006 dokončat v dunajski laboratorij Listo, mi je predlagal moj nekdanji profesor in prekaljeni snemalec Rado Likon. Od takrat vse filme v naši produkciji dokončujemo tam. Na Dunaju se srečujem s profesionalizmom, ki ga pri nas pogrešam. Drugače pa meni nikoli ni treba dvakrat reči, naj grem na Dunaj. Vanj se res rad vračam, že kratka vožnja s tramvajem po Ringu ali obisk Grinzinga mi polepšata dan. Poleg tega je cesarsko mesto povezano z mojimi filmskimi začetki, tam so mi starši kupili prvo filmsko kamero. Hkrati pa je Dunaj, ki je za moj okus ravno prav velik, tudi prostor filma Carola Reeda Tretji človek. To je eden od filmov, zaradi katerega sem danes filmski režiser. Film Kdo se boji črnega moža? je, podobno kot Hanekejev Beli trak, posnet v črno-beli tehniki, v Šelestenju je polno toplih, poletnih barv, v Osebni prtljagi je veliko hladne sivine in bele. Kakšen je pomen barv v tvojih filmih? Za barve in posledično vzdušje v filmih se odločam precej intuitivno že med pisanjem scenarija. Pozneje z odločitvijo seznanim sodelavce, in to je tudi vse. Si tudi predavatelj in mentor mladim filmarjem. Veliko delata skupaj tudi z Nejcem Gazvodo. Rad sodeluješ z mladimi? Rad, če so mladi dovolj radovedni za raziskovanje filmov in sveta. Z Nejcem nama uspeva tudi zato, ker že lep čas sodelujeva kot dva avtorja in prijatelja. Časi, ko sem bil njegov mentor, so daleč. Ena od tem, ki te preganja in bi jo želel upodobiti na filmu, je tudi usoda pohorskega bataljona, toda ne kot spektakelski izdelek, pač pa naj bi bil poudarek na odnosih med Šarhom in sinovi. Kaj se glede načrtov v prihodnosti v tem trenutku plete po tvoji glavi? V zadnjem času se žal ne utegnem ukvarjati s snovanjem avtorskih izzivov. Tudi sicer jih dolgo nosim le v sebi, šele nato sem jih pripravljen deliti z drugimi. Pohorski bataljon ne potrebuje filmskega spektakla, ki bi ga s svojo bombastičnostjo še enkrat potolkel, potrebuje film, ki bi bil pomnik človeškemu dostojanstvu. Šarhov pogovor s sinovi pod zasneženimi pohorskimi smrekami o njihovi prihodnosti, ki je naslednje jutro ni bilo več, ponuja film o dozorevanju v vseh pogledih. To bi lahko bilo delo, ki bi vsebovalo vse tri snovi, iz katerih je vredno tkati filmske sanje: ljubezen, smrt in svobodo. □ SEPTEMBER 2013 / kino spored Adria blues slovenskapred-premiera Dvojina Ustavljen na poti Otrok iz zgornjega nadstropja Otroci Sarajeva Osamljeni jezdec Veliki Gatsby Bling Ring Za dežjem posije sonce Mojstri iluzij Zakon molka Pred polnočjo Več kot med ... in ostale filmske novosti! Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50 / www.kd-domzale PORTRET slamnik@kd-domzale.si PONOSEN NA SVOJE DELO IN SPOKOJEN, KO SE OZIRA NAZAJ MATIJA SVOLJŠAK, UPOKOJENI DIREKTOR TOVARNE UNIVERZALE Tovarna Univerzale je bila vse povojno obdobje ena pomembnih nosilk domžalske industrije. Žal se je njena dolgoletna tradicija, ki sega v predvojno obdobje in je povezana tudi s slamnikarstvom, zaključila precej nesrečno, saj je leta 2003 končala v stečaju. V njej so po drugi svetovni vojni nadaljevali tudi z izdelovanjem slamnikov in nasploh različnih pokrival, kasneje tudi konfekcije. Njen legendarni direktor je bil kar 27 let g.Matija Svoljšak, ki je v tovarno prišel 1. maja 1950 in ji ostal zvest vseh 38 let delovne dobe, do upokojitve leta 1988. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc Resničnega spoštovanja in pohvale so vredni podatki, da je tovarno vseskozi vodil brez enega samega dinarja (valuta bivše Jugoslavije) izgube, da plače, po višini v solidnem povprečju, nikoli niso zamujale, tovarno pa je prepustil naslednikom v dobri kondici-ji, saj je dajala zanesljivo zaposlitev 630 delavkam in delavcem, zanjo pa je delalo še okoli 500 kooperantov. G. Svoljšak je dragoceni sogovornik, ki lahko veliko pove o uspešnih letih domžalske slamni-karske in konfekcijske tovarne, na kar je upravičeno še danes ponosen, pa tudi na svoje delo in spoštovanje, ki ga uživa med biv-šimi sodelavci. Vse življenje zvest tovarni Univerzale Matija Svoljšak se je rodil na Viru, kasneje pa so z družino živeli v Dobu, kjer je bil njegov stari oče Matija Hiti zelo spoštovan ter ugleden nadučitelj in organist. Mama je bila učiteljica, oče pa krojač. Pred vojno je obiskoval kot enajstleten mladenič skupaj z bratom Marjanom sprva gimnazijo v Kranju,ker pa je bilo bivanje v zavodu predrag zalogaj za družino, se je kasneje vozil na ljubljansko prvo realko. Že med vojno leta 1944 je začel šolanje na tekstilni šoli. Prvo službo je kot pripravnik dobil po dekretu v Tržiču. Sledila je vojaščina in oficirska šola. Leta 1950 pa si je sam poiskal delo v domžalski Tekstilni industriji Univerzale, ki je takrat združevala še mengeška Filc in Trak ter šmarsko tkalnico Oteks. Kljub mladosti so mu zaupali tehnično vodenje, čeprav priznava, da ni imel prav veliko znanja, kaj šele izkušenj. Tovarna, katere direktor je bil takrat Jože Borišek iz Litije, ni bila prav uspešna, težave sta povzročali razdrobljenost in raznolikost proizvodnje. Med pomembnimi proizvodnimi izdelki so bili takrat usnjeni rudarski šle-mi, slamnikov pa sprva niso delali prav veliko. Problem je bilo pomanjkanje slame in nasploh materiala za njihovo izdelavo. Vendar se je po letu 1954 spet obudila ideja, da se začne z izdelavo slamnikov; tako so na Gorenjskem našli ljudi, ki so pletli lesene vitice in na začetku so nastajali predvsem delovni slamniki. Največ so jih prodali v Slavonijo in Dalmacijo, zastopnike so imeli po vsej bivši državi. Proizvodnja je postopoma naraščala, povpraševanje po njih pa je bilo veliko po vsej Jugoslaviji. Znanje so mlade šivilje pridobivale predvsem od starejših šivilj, ki so že pred vojno delale v domžalski tovarni, mnoge pa so slamnike šivale tako rekoč po vsem svetu, od Francije, Romunije in Amerike, kot smo lahko slišali na aprilskem pogovoru o zgodovini tovarne Univerzale v Slamnikarskem muzeju. Strojev je bilo dovolj, ostalo je več kot 900 manjših šivalnih strojev, se spominja g. Svoljšak, takrat odgovorni za tehnična vprašanja,ostali so še iz prejšnje tovarne, le rezervnih delov ni bilo, a so jih iznajdljivi vzdrževalci delali in izumljali kar sami. »Leta 1955 se je zaradi slabih rezultatov skupno podjetje razformiralo,za tri mesece sem postal začasni direktor, a ker sem bil po mnenju odločujočih premlad, je bil za novega direktorja tovarne Univerzale postavljen Slavko Demšar. Žal direktor, ki se je kalil v Beogradu in sicer zelo dober človek,tej nalogi ni bil kos, saj je bil bolj plansko usmerjen, manjkalo pa mu je tudi inova-tivnosti. Tako sem po njegovi zamenjavi leta 1961 postal direktor in to ostal do odhoda v pokoj 1988,« nam ponosno pove direktor, ki ga delavci ob srečanju še danes s spoštovanjem pozdravijo in celo objamejo. Tovarna Univerzale je od leta 1961 dalje stalno rasla in se širila Program je obsegal raznolike izdelke, od konfekcije in oblačil, do klobukov, raznih pokrival, do vse bolj prepoznavnih slamnikov. »To je bila izrazito sezonska proizvodnja, vse leto se je delalo, na zaloge, potem pa v treh mesecih prodalo. Potrebna so bila velika skladišča in velika obratna sredstva. Ko je bila sezona, so delavke delale po 12 ur, vse dneve, na normo, ki ni bila nizka,« pravi, delavci pa so nam priznali, da so razumeli potrebe in so z veseljem delali kot je pač velevala narava proizvodnje. Pa tudi direktorju so zaupali, vedeli so, da se vodstvo trudi, da so sposobni, da iščejo delo tudi na svetovnih trgih in da se dela na vseh nivojih pošteno in zavzeto. Danes so žal takšni primeri vodenja med menedžer-ji tako redki, vodilni pa so prevečkrat razmišljali le o lastnih koristih in privilegijih... »Na začetku sem poznal vse delavce v tovarni, ob koncu morda le nisem vedel za vsa imena. Tudi jedel sem vsak dan med njimi v delavski menzi, tam sem lahko veliko izvedel o utripu v tovarni. Delali smo od 6. do 14. ure, sam sem bil vedno na delovnem mestu že malo prej. Ker sem blizu doma, sem hodil kar peš. Delovnik se je včasih podaljšal, a večinoma nismo delali dalj kot do tretje. Mislim, da je takšen delovni ritem idealen, ljudje morajo imeti čas za svoje potrebe in hobije, pa za počitek. Imeli smo veliko počitniških objektov, na morju, pa vplaninah...To so bili lepi časi, ljudje so imeli veliko časa tudi zase. Sam sem sicer tudi veliko potoval po Evropi, zaradi partnerjev in izvoza, predvsem po Češkoslovaški, pa Nemčiji. Politično pa nisem bil prav aktiven, sem se bolj postrani držal, čeprav sem bil sprejet v ZK v oficirski šoli. Pa po vrnitvi v tovarno tega sploh nisem povedal. Sicer se pa niso kaj dosti vmešavali v delo v tovarni, razen takrat, ko je bila direktiva, da moramo ustanavljati TOZDe. Pa smo jih, če je bil takšen ukaz. Ja, ko smo postali večji in uspešnejši, pa je zraslo tudi zanimanje za nas, a sem se znal kar dobro ubraniti,« pripoveduje g. Svoljšak in nam razkrije, da so v tistem obdobju tudi razdelili delovne prostore, na tiste konfekcijske in tiste za pokrivala ter uredili tudi veliko in moderno skladišče na Homcu: »Ljudje so bili zavzeti, pridni, naše plače so bile redne, nikoli nismo z njimi zamudili niti dneva, trudili smo se za primerne delovne pogoje. Veste, včasih je bilo veliko več etike, imeli smo spoštovanje do delavcev, ko se je spremenil režim in sistem, pa so direktorji dobili proste roke in premagala jih je lakomnost. V prejšnjem sistemu je bilo več kontrole, vse je bilo določeno in spremljano, potem pa je bilo vse svobodno in prosto. Žal so to nekateri izkoristili,« nam odgovori na vprašanje, kje vidi razloge za današnje klavrno in nemoralno stanje v družbi in gospodar- Na začetku sem poznal vse delavce v tovarni, ob koncu morda le nisem vedel za vsa imena. Tudi jedel sem vsak dan med njimi v delavski menzi, tam sem lahko veliko izvedel o utripu v tovarni. stvu. Na pogovoru v muzeju pa je ob koncu k meni pristopila ena od bivših delavk in povedala : »Veste, jaz sem delala v financah in povem vam, da so bile včasih razlike v plačah le 1:3, ja, naš direktor je imel le trikrat večjo plačo od delavcev. Le nekateri iz večjih tovarn so imeli 1:4. Si to lahko danes sploh predstavljate, saj ti ljudje so delali skoraj za drobiž.« Res je, a res je tudi, da niso bili lakomni in niso razmišljali le o sebi in koristih, zato se tudi danes lahko sprehodijo po cesti z dvignjeno glavo in ljudje jim dajo jasno vedeti, da jih imajo radi in da so častni ljudje, ki jih spoštujejo. Univerzalov slamnik je nosil tudi Tito. Izdelava slamnikov je bila izključno ročno delo. Od pletenja, do šivanja, ni se veliko spreminjalo. »Edino pri stiskanju, prej so to delali na težkih stiskalnicah, naporno delo, večinoma za moške. Potem smo uvedli polavtomatske stiskalnice, to je bilo malo lažje. Nekatere šivilje so se čez leta preusmerile tudi v konfekcijo. Imeli pa smo tudi mnogo kooperantov, v Bosni, Srbiji, tudi v Makedoniji. Delali so po naših navodilih in predlogah. Pokrivala, predvsem klobuke, smo tudi veliko izvažali. Ko smo sami ustvarili devize, smo lahko tudi uvažali, kvalitetnejše tulce. Imeli smo tudi lastne modne kreatorke, ki so sledile modi, hodile v tujino na sejme. Velik napredek je bil tudi, ko smo začeli uvažati lesene vitice, iz Italije in ljudje so potem pletli iz njih. Tako smo izdelali tudi zelo kvaliteten slamnik za predsednika Tita, pa tudi naše bunde je nosil. Pomerjanje se je odvijalo na Brdu in zraven je bila tudi Jo-vanka, ki je bila zelo zahtevna. Nič ji ni bilo dovolj dobro. Obstaja tudi fotografija, kjer Tito nosi naš slamnik,« obuja spomine na »slavne« dneve Univerzala g. Svoljšak. Hude življenjske preizkušnje v zrelih letih Matija Svoljšak se bliža častitljivim letom, vendar pa je njegov spomin bleščeč, ko začne pripovedovati, je zbran in natančen. Navaja dejstva, dogodke, iz rokava stresa letnice. Prvič sem ga obiskala na njegovem domu, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od tovarne Univerzale, ob pripravah na pogovor v Slamnikarskem muzeju, kasneje sva se srečala še enkrat, da sva spomine, ki so bili vezani le na tovarno in delo v njej, dopolnila še z bolj osebnimi stvarmi. Ja, takšne so bile prioritete pri njem že od nekdaj. Odgovornost, predanost, vizio-narstvo in vztrajnost so lastnosti, ki so ga zaznamovale v življenju. Čeprav čil, zdrav in vitalen se je v zadnjih letih srečal z velikim izzivom, saj ga je dokončno zapustil vid. Prve težave so se začele leta 1991 na desnem očesu in se končale s slepoto. Kasneje se je vse ponovilo še na levem. Tako se je moral soočiti in sprijazniti s slepoto, čeprav še danes ne vedo točno razloga zanjo. Veliko spremembo v življenju je sprejel dostojanstveno, pri tem pa mu je v veliko oporo žena Milena, ki skrbi zanj. Čeprav se tudi sam dobro znajde, zlasti doma ali na morju, kot pravi - na svojem terenu, kjer skoraj vse še lahko opravi sam. Z ženo sta skupaj že 59 let in prihodnje leto bosta praznovala biserno poroko. Že več desetletij, predvsem pa po upokojitvi, mu je v največje zadovoljstvo nekaj mesečno poletno bivanje na morju, v stanovanju v Poreču. Tam so se spletla številna prijateljstva. Zelo rad plava, še posebej zjutraj, ko je vse bolj mirno. Kljub slepoti se tega loti sam, saj mu je znana vsaka skala in plava ob varovalnih mrežah. Legendarna srečanja ob 11. uri Že dolgo vrsto let je znano, da se številni bivši in upokojeni domžalski gospodarstveniki dobivajo vsakodnevno na kavi. Obstaja celo krilatica, da so tako točni, da bi glede na njihov prihod lahko celo naravnavali ure. »Vse se je začelo spontano, na začetku sva se dobivala z Jožetom Pogačnikom, direktorjem To-same, potem pa so se počasi pridružili še ostali: Babnik, Pugelj, Držanič, Marinc, Likar... Vsak dan, največkrat v slaščičarni Vele, nekajkrat smo tudi menjali lokacije. Seveda vedno ne pridejo vsi, a srečanja nas držijo skupaj in pokonci ...« pojasni tradicionalna srečanja med 11. in 12. uro in pove, da se pač pogovarjajo o aktualnih dogodkih, političnem dogajanju, malo pokomentirajo in si izmenjajo mnenja. »Velikokrat k nam pristopi kakšen od bivših delavcev ali delavk in nam stisne roko, se nam zahvali in nas pohvali, zaželi zdravja . Tega je vsak vesel in na to smo ponosni.« □ GLAS MLADIH udiuuspev Aktualno Na natečaju Jamstvo za mlade lahko dobite iPad! Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju s Sindikatom Mladi plus in Študentsko organizacijo Slovenije objavlja natečaj Jamstvo za mlade. V okviru natečaja Jamstvo za mlade zbiramo vaše prispevke, ki pojasnjujejo, da je oz. zakaj je pomembno, da se mladi (po zaključenem šolanju) zaposlijo in osamosvojijo ter kakšne težave imajo na tej poti. Vaša raz-mišljemnja nam skupaj z obrazcem, ki ga najdete na spletni strani www.jamstvozamla-de.si, pošljite v obliki: 1. fotografije, risbe, slike, stripa ali drugega likovnega oz. grafičnega izdelka, 2. kratkega videoposnetka, 3. kratkega besedila v kakršnikoli obliki; lahko je samo kratka misel, moto, kratek sestavek, dialog, verzi ipd., na e-naslov jzm@mss.si (Tanja) ali po pošti na naslov MSS, Dunajska 5, 1000 Ljubljana. Vsi izdelki so lahko oddani v digitalni ali v fizični (papirnati) obliki. Omejitev za vide-oposnetke je največ 5 minut, za besedila pa največ 1000 znakov s presledki. Zaželeno je, Vanillaz tudi na Kopalkanju 2013 Živijo, družba! No, pa vam lahko postrežemo skoraj z vsemi informacijami o letošnjem 11. Kopalkanju. Dobimo se torej na znani lokaciji, to je domžalski bazen, z napihljivim programom, ki vedno žanje vse pohvale, zadnji petek v avgustu, 30. avgusta. Ja, to je eno in edino Kopalkanje, največja prireditev elektronskih bitov pod milim nebom v Domžalah. Tudi tokrat imamo dovoljenje do 2. ure zjutraj uživati na plesišču. Potem pa nas bodo domov varno in brezplačno odpeljali kombiji ŠKD-ja. In kdo so nastopajoči? Vanillaz sta obetavna mlada umetnika ele- ktronske glasbe DJ Marc Bucca in DJ Spinne. DJ Marc Bucce je po osvojitvi klubske scene v rodnem Zagrebu zabaval množice v Haciendi Vodice, kjer je nastopil ob boku vseh večjih zvezd elektronske glasbe in tudi spoznal glasbeno sorodno dušo. To je DJ Spinne, ki je po zmagi na tekmovanju SYLD nastopil v vseh pomembnih klubih in festivalih na odprtem v regiji ter - kot sam pravi - končno z Vanillaz našel pravi 'beat'. To sta producenta novega house zvoka in ljubljenca party množic - Vanillaz. In ker ju ne boste imeli dovolj na Schengefestu, boste zagotovo prišli še na Kopalkanje. u a a 00 hopč>V(SČ. Na Hrvaškem letos že petnajsto leto organizirajo festival ekstremnih športov, ki traja 4 dni, zbere se do 400 tekmovalcev z vsega sveta, dogodek pa obišče celo do 15 tisoč ljudi. V Sloveniji nam je žal, da tudi svoje scene nismo tako razvili. Naš cilj je v Domžalah organizirati festival ekstremnih športov, ki bi vključeval tudi glasbeni program, kulturne delavnice in ostale aktivnosti. Upamo na posluh s strani občine in občanov. Moram pa povedati, da je v teh letih priljubljenost ekstremnih športov narasla, a vseeno pri promociji in aktivnostih potrebujemo tudi pomoč občine in drugih institucij. □ slamnik@kd-domzale.si SPORT na kratko Luka Lenič, trikratni državni prvak Domžalski velemojster Luka Lenič se je letos trikrat okitil z naslovom državnega prvaka na posameznih članskih prvenstvih, medtem ko je bila Špela Orehekprva med članicami. ŠAH Potem ko je sredi aprila postal državni prvak na prvenstvu v Šentjurju, je konec junija zmagal tudi na dveh državnih prvenstvih v Mariboru, in sicer v pospešenem in hitropoteznem šahu, kljub dejstvu, da je na vseh tekmovanjih sodelovala vrsta najmočnejših slovenskih šahistov oziroma tujih velemojstrov s slovenskim potnim listom. V Šentjurju je Luka slavil pred velemojstroma Markom Tratarjem in Matejem Šebenikom, šele peti pa je bil Ukrajinec Aleksander Beliavsky, ki že vrsto let spada med najmočnejše evropske šahiste, in sicer zaradi poraza z mednarodnim mojstrom Leonom Mazijem, ki je zasedel mesto pred njim. V Mariboru je v prostorih srednje gradbene šole in gimnazije na tekmovanju v pospešenem šahu sodelovalo 66 udeležencev. Prvenstvo je štelo tudi kot priložnost za najboljše v posameznih kategorijah med ženskami, mladinci, mladinkami in seniorji. Luka Lenič, ki sicer med drugim nastopa tudi za ŽŠK Maribor, je slavil dokaj zanesljivo. Zbral je sedem točk in pol iz devetih kol, zadnje tri partije z velemojstroma Adriaonom Mihalčišinom in Juretom Škobernetom ter mednarodnim mojstrom Juretom Zorkom pa je remizi-ral in si tako utrdil prvo mesto. Na drugo mesto se je s pol točke zaostanka uvrstil Mihalčišin, tretji pa je bil Tratar, ki pa je remiziral kar pet partij, tako da se ni mogel potegovati za prvo mesto. Zelo dobro je igrala članica Domžal Špela Orehek, ki je zbrala štiri točke in pol ter se uvrstila na 31. mesto in bila najuspešnejša članica. Sledili sta ji Hana Nemec in Barbara Skuhala. Vrstni red: Lenič 7.5, Mihalčišin 7, Tratar, Šebenik, J. Zorko, Žan Tomazini in Beletič s po 6.5, Marko Srebrnič, Škober-ne, Supančič, Črepan, Kastelic in Buzeti s po 6 itd. Na hitropoteznem državnem prvenstvu je sodelovalo 53 udeležencev. Odigrali so 13 kol, Luka pa se tudi na tem tekmovanju ni pustil zmesti. Tokrat so tudi najmočnejši med seboj igrali na zob, brez mirnih remijev. Luka je denimo premagal Škoberneta v četrtem kolu, pa v naslednjem kolu izgubil z Zorkom in bil pozneje neusmiljen z Mihalčišinom, ki ga je premagal v osmem kolu. V desetem kolu je še remiziral s Su-pančičem, zadnje tri partije pa je dobil in zmagal s točko naskoka pred Škobernetom in Šebenikom. Član Domžal Jože Skok se je s šestimi točkami uvrstil na 33. mesto in postal drugi najboljši senior v državi, za najboljšim Evaldom Uletom iz Ljubljane in pred tretjim Karlom Cojhterjem iz Maribora. Skok je vsaj posredno pomagal Luki pri osvojitvi naslova državnega prvaka, saj je že v prvem kolu remiziral z njegovim neposrednim tekmecem, velemojstrom Mihalčišinom, ki velja za zelo dobrega hitropoteznega igralca. Vrstni red: Lenič 11, Škoberne in Šebe-nik s po 10, Mihalčišin in Žan Tomazini s po 9, Zorko in Gjuran s po 8.5, Sebasti-jan Markoja in Črepan s po 8, Supančič, Gregor Goršek, Alen Hasanagič in Buze-ti s po 7.5 itd. JožE Skok Špela Orehek med igro v Mariboru Zmagovita trojka v hitrem šahu - Škoberne, Lenič in Šebenik Namiznoteniški klub NTS Mengeš vabi k vpisu nove člane Ob zaključku sezone še 22. družinski namizni tenis Že vrsto let namiznoteniška sekcija Mengeš ob zaključku sezone organizira športno-družabno prireditev, družinski pingpong. Namizni tenis je primeren za vse, ki si želite ukvarjati s sprostitvenim športom ali narediti korak naprej in se dokazati tudi kot tekmovalec. Starši, vabimo vas, da otroka vključite v namiznoteniški klub iz Mengša, kjer bo osvojil splošno motorično in specialno namiznoteniško abecedo in bo lahko še nadgradil svoje znanje. V odgovorno in zagnano sredino se je lani vključilo že več kot 40 osnovnošolcev, ki uspešno trenirajo in tekmujejo. NAMIZNOTENIŠKA ŠOLA BO POTEKALA V DVEH TURNUSIH: 1. TURNUS: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH, OD 15.30 DO 16.30; 2. TURNUS: OB TORKIH IN ČETRTKIH, OD 15.30 DO 16.30; V TELOVADNICI ŠD PARTIZAN MENGEŠ (blizu slaščičarne Flere). CENA VADBE JE 20 EVROV NA MESEC. Vadba NT ŠOLE se začne s ponedeljkom, 2. septembra. Vsi zainteresirani pa se lahko oglasite v klubu (telovadnica ŠD Partizan) vsak dan, od 15.30 do 20. ure. Vpis je seveda možen tudi med letom. Za ostale pa je v okviru NTS Mengeš organizirana tudi vadba v obliki rekreativnega namiznega tenisa, ki poteka ob ponedeljkih in petkih, od 20. do 22. ure, ter v nedeljo dopoldne. NTS Mengeš pa skrbi tudi za kvalitetna izobraževanja za vse, ki bi želeli postati namiznoteniški sodniki, tako na najnižji stopnji kot tudi na najvišji (mednarodni sodniki). Naše delo in aktivnosti si lahko ogledate na spletni strani www.partizan-menges. si/nts/ ali na Facebooku: NTS MENGEŠ. Podrobnejše informacije o vpisu v NT šolo so vam na voljo tudi na GSM 031 502-157 (David Orešnik - mejl: david.oresnik@ gmail.com), informacije o namiznoteni-ških sodnikih in organizacijah tekmovanj na GSM 031 612-835 (Janez Stibrič - mejl: janez.stibric@siol.net), o rekreativnem namiznem tenisu ter vseh ostalih zadevah pa prek elektronske pošte partizan.menges@ siol.net (Jože Mlakar). Janez Stibrič NTS Mengeš 'Pravila' zahtevajo, da v ekipi nastopata otrok in starš, z malo kompromisa pa bili nekateri otroci začasno 'posvojeni'. Najprej sta med seboj tekmovala otroka, nato starši, če pa je bil rezultat v dvoboju izenačen, je sledila še igra dvojic. Prijavilo se je kar 26 ekip, ki so tekmovale v osmih skupinah. Najprej je potekalo razigravanje po skupinah. Drugi del je bil na izpadanje: finalni del s šestnajstimi ekipami in tolažilni z desetimi. V tolažilni skupini sta si tretje in četrto mesto razdelili ekipi Goltnik (Aljaž in oče Rafko) in Kobetič 2 (Gaja in mati Janja). Drugo mesto je skupaj z očetom osvojil Mitja Zavec, prvo mesto pa so osvojili bratje Popelar, za katere je namesto očeta igral najstarejši brat, mlajša Ožbej in Janez pa sta se menjavala. V finalni skupini je šla zmaga zasluženo v roke ekipi A je to, za katero sta igrala Nejc in oče Janez Erjavec, drugo mesto sta osvojila Nika in Leon Kobetič, tretje in četrto mesto pa ekipi Rutar (Bor in oče Janez) in T&T (Tilen in oče Femi Šalja). Letošnje že 22. družinsko srečanje je zaznamovala izjemna udeležba ter izenačenost ekip. Podelitvi priznanj najboljšim ekipam je sledila lepa gesta vodstva kluba, ki je podelilo sladke nagrade vsem udeležencem MASTERS turnirja v Velenju. Primeren trenutek je bil izkoriščen še za podelitev priznanj najboljšim v končnem seštevku za klubsko lestvico. Kar 55 otrok je čez leto sodelovalo v treh tekmovalnih skupinah. Prehodni pokal za najboljšega igralca je že tretje leto zapored prejel Nejc Erjavec. Ko se je tekmovanje zaključilo, je zaživela športna ploščad pred društvom, kjer sta 'gril mojstra' Tone in David poskrbela za pogostitev z jedmi na žaru. Druženje je trajalo do večernih ur, beseda pa je med drugim tekla tudi o ciljih v novi sezoni ter o poletnih pripravah v Kranjski Gori, ki so že tradicija v NTS Mengeš. Letošnje priprave bodo najštevilčnejše do sedaj, sodelovalo bo 27 igralcev in 4 trenerji. Program dela bo zajemal splošno in specifično (namiznoteniško) telesno pripravo. Že naslednji dan po povratku s priprav pa se bodo treningi nadaljevali dvakrat dnevno, v telovadnici ŠD Partizan v Mengšu. Letošnja sezona bo vsekakor prelomna, saj bodo posameznice in posamezniki v svojih kategorijah naskakovali uvrstitve med najboljše v državi, posledično pa tudi v državno reprezentanco Slovenije. Na priprave, ki jih slovenska reprezentanca vsako leto organizira v začetku tekmovalne sezone (v avgustu), sta bila letos povabljena Nejc Erjavec in Ana Tofant. Slednja se bo od 11. do 21. julija udeležila Evropskega prvenstva za mladino v češki Ostravi. Konec avgusta bo slovenske barve branila tudi Katarina Stražar, ki bo v Franciji tekmovala na devetem Mini Champs Evrope. NTS Mengeš bo po najboljših močeh, tako kot je vedno, mladim obetavnim igralcem nudil kar najboljše pogoje za uspešno delo in vsestranski razvoj. Janez Stibrič Igralci in trenerji ob zaključku sezone 2012/13 (foto: Janez Stibrič) Domžalska atletika Finale sta rešili najmlajši Nova Gorica je 15. in 16. junija gostila Finale atletskega pokala Slovenije. Med elito najboljših 12 oziroma 16 atletov in atletinj na disciplino je imelo pravico nastopiti pet Domžalčanov, štirje metalci iz AK Domžale in tekač iz Atletskega društva AS. Da je bilo Domžale slišati na razglasitvi, sta poskrbeli odlični mlajši mladinki, drugouvrščena v suvanju krogle Manca Avbelj in bronasta v metu kladiva Gabriela Kumek, ki sta pokazali, da sta kljub mladosti med najboljšimi v slovenski konkurenci. Erika Pirnat je bila peta v metu diska, Jože Pirnat šesti v metu kladiva, Gregor Lazar pa dvanajsti v teku na 400 m z ovirami. Atletski pokal Slovenije za pionirje do 16 let Petkar so na stopničke na stadionu ob velenjskem jezeru 22. junija stopili domžalski atleti. Zlata medalja se je izmuznila, srebrno je v metu kladiva osvojil član AK Domžale Miha Zupančič, bronaste pa so si pritekli: Nina Pavlič Hren na 2000 m (AK), Anže Farkaš na 300 m, Juš Smole v skoku v višino ter štafeta 4 x 300 v postavi Matevž Hribar, Tim Mušič, Luka Dragar in Anže Far-kaš (vsi AS). Skoki v morje z medaljo okoli vratu Koper se je 23. junija izkazal za pravo izbiro za Atletski pokal Slovenije za pionirje, stare 14 in 12 let, saj so po vročih preizkušnjah številni skočili še do plaže. Če so imeli okoli vratu še medaljo, je bil skok v morje toliko prijetnejši - in Domžalčani so zares uživali! Najmlajši pionirji U12 Atletskega društva AS so osvojili pokal za najboljšo ekipo. S konkurenco so pometli zmagovalci: Jure Hribar (višina), Tilen Ulčar (daljina, 200 m) in Sven Ulčar (hoja 800 m), srebrni so bili Žan Vrhovnik v skoku v višino, Maks Ulčar v daljini ter štafeta 4 x 200 (Jure Hribar, Miha Strmčnik, Jaka Hace, Maks Ulčar). Bronast je bil še David Hribar v hitri hoji na 800 m. V konkurenci do 14 let je bil najvišje uvrščen Matic Ul-čar (AS), ki je bil peti v skoku v daljino. Manca in Gabriela z družbo na stopničkah Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince (29. in 30. 6., v Slovenj Gradcu) v suvanju krogle in metu kladiva ni postreglo s presenečenjem - najboljši sta bili članici AK Domžale Manca Avbelj in Gabriela Kumek. Za presenečenje je poskrbela njuna kolegica Nina Pavlič Hren, ki se je v konkurenci teka na 800 m prebila do odličnega tretjega mesta. Le malo je manjkalo, pa bi imeli še 'fantovsko' odli-čje - Anžetu Trapečarju sta do brona v metu kopja zmanjkala slaba dva metra. Istočasno so se na drugem koncu Slovenije za medalje merili mlajši člani do 23 let. Koprski stadion bo ostal v lepem spominu bronastemu Jakobu Vodnjovu (AK, 3000 zapreke), peta sta bila Katja Tekavc (AK, troskok) in Gregor Lazar (AS, 3000 zapreke). Načrte je mlajšim mladinkam v teku na 800 m prekrižala Nina Pavlič Hren (prva z desne). Pod slovensko zastavo Denis Kumek in Anže Trapečar sta kot člana slovenske repreznetance nastopila na četveroboju reprezentanc 3. julija v Pragi. Šestouvrščeni Denis je disk vrgel 48,17 m, Anžetovo kopje pa je za osmo mesto pristalo pri 50,78 m. Bojana M. Vojska SPORT slamnik@kd-domzale. si na kratko Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Evropsko S.K.I.F. prvenstvo v karateju 2014 -PRIHAJAMO! Nemški Dresden in 9. maj 2014 sta se karateistom na 11. dobrodelnem S. K. I. F. turnirju 15. junija v Mariboru zdela že čisto tukaj in zdaj. Karateisti so v katah in kumite borbah tekmovali za veselje in trening ter spominske diplome, da pa je bil turnir za dober namen, bodo zbrana sredstva namenjena članom državne S. K. I. F. reprezentance Slovenije, ki bodo nastopili med izbrano karate elito iz dvajsetih evropskih držav na evropskem S. K. I. F. prvenstvu 2014. Zadnji predpočitniški turnir so z zmagami zabeležili prav vsi nastopajoči ATOM-ovci: Karin Podboršek, Andrej Neškoski, Žan Podboršek, Blaž Štiftar ter Patricija Vehovec in Timotej Kokalj - zagotovo bomo za vsaj katerega izmed njih navijali tudi maja 2014 na evropskem S. K. I. F. prvenstvu. Bojana M. Vojska Patricija Vehovec, najuspešnejša v katah ter kumite kategorijsko in absolutno Smučarsko Društvo Domžale Uspešna sezona mladih smučarjev Smučarsko Društvo Domžale ima že dolgo tradicijo delovanja. Za to so zaslužni predvsem mlajši in starejši člani, ki s svojim entuziazmom pripravljajo tekme na različnih nivojih, od regijskih do državnih. Posebej je razveseljiv podatek, da se v društvu razvija nova generacija mladih smučarjev, ki dosegajo izvrstne rezultate. Ob zaključku sezone se lahko pohvalijo, da so v Centralni regiji osvojili ekipno 1. mesto. Za to so zaslužni predvsem Urban Slak Piskar iz Domžal, ki je dosegel skupno 1. mesto v kategoriji mlajših cicibanov, Nika Muravec iz Medvod, ki je dosegla 1. mestov kategoriji cicibank, Jera Rženičnik iz Mengša je dosegla skupno 2. mesto v kategoriji mlajših cicibank in uspeh je dopolnil Marcel Ožbolt iz ljubljani s 3. mestom v kategoriji mlajših dečkov - vsi člani SD Domžale. Točke za skupno zmago pa so prispevali tudi ostali mladi tekmovalci Kunavar Tjaša, Kavšek Evita, Kapus Eva, Štembal Mojca, Kunavar Rok, Golob Max, Lukač Pia, Rženičnik Liza, Mesar Živa, Slabanja Kaja, Zalokar Andraž, Bernardič Špela in Pečnik Maša. V današnjem času se alpsko smučanje srečuje s precejšnimi težavami, zato so dobri rezultati mladih upov spodbuda, da se bomo z dobrim in strokovnim delom v društvu trudili še naprej. Evropska podprvakinja v pirueti V juniju in juliju se je v Kotalkarskem klubu Pirueta dogajalo veliko zanimivega. KK PIRUETA Poleg uspešnega nastopanja na mednarodnem tekmovanju na Dunaju, kjer so tekmovalke zasedle prva in druga mesta, so tudi uspešno organizirale domače tekmovanje PIRUETA 2013, na katerem prav tako ni manjkalo odličnih nastopov domačih tekmovalk. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Slovenije, kajti tik pred pričetkom so nastop odpovedali tekmovalci iz Švice, ki pa so jim zagotovili zanesljivo udeležbo naslednje leto. Deset dni pred državnim prvenstvom v umetnostnem kotalkanju za leto 2013 se je zgodil senzacionalni prestop reprezentant-ke Slovenije v umetnostnem kotalkanju TANITE KAJE ČERNE, ki je tako postala tekmovalka KK PIRUETE. Tekmovalka je na lanskem evropskem prvenstvu v kategoriji kadetinj osvojila drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Enak uspeh ali še boljši pričakuje na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke v letošnjem letu. Na državnem prvenstvu sta naslova državnih prvakinj osvojili tekmovalki LEJA ŽAJDELA in TANITA KAJA ČERNE. Slednja je osvojila ta laskavi naslov v vseh treh disciplinah, in sicer v obveznih likih, prostem kotalkanju in v kombinaciji. Klub se je v tem obdobju okrepil še s štirimi tekmovalkami iz Avstrije in eno tekmovalko iz Italije. Takšne pridobitve so več kot koristne, saj se konkurenca v klubu samo stopnjuje, kar pomeni veliko motivacijo za dobro delo tako na treningih kot na tekmovanjih. Na letošnjem evropskem prvenstvu bo imel tako domači kotalkarski klub Pirueta kar štiri tekmovalke v različnih kategorijah, kar je svojevrsten rekord domačega kluba. V klubu si prizadevajo, da bodo zbrali čim večjo finančno podporo in tako omogočili kvalitetne priprave na zahtevne nastope, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo. Anton Grilj Nastopajoči na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2013 Sovice uspešne na evropskem prvenstvu Naslov evropskih prvakinj sta osvojili Nika Lederer Ilič in Diana Mitrovič, mladinska skupina Sovice pa je osvojila dve tretji mesti. Športno društvo Sovice Glasgow je 29. in 30. junija gostil European Cheer-leading Championship 2013, ki se ga je udeležilo skoraj 3000 tekmovalcev. Škoti so poskrbeli za brezhibno organizacijo in so se s svojo prijaznostjo izkazali za odlične gostitelje. Pripravili so tudi spoznavni večer za vse udeležence prvenstva. Mladinke so z veliko dobre volje stopile na parket in ponovno dokazale, da spadajo med najboljše v Evropi. Svojo nalogo so opravile odlično in dosegle zastavljene cilje. V kategoriji hip-hop mladinskih parov sta zlato osvojili Nila Lederer Ilič in Diana Mitrovič. Po prejemu medalj in pokala smo presrečni in s solznimi očmi poslušali slovensko himno - to smo v nedeljo slišali le Otvoritev vadbe joga v parku Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale je v sodelovanju s KS Simona Jenka organiziralo že peti tradicionalni pohod ob zaključku vadbene sezone iz Domžal do Arboretuma Volčji Potok. Z vadbo joge smo s tem odprli tudi sezono vadbe - Joga v parku. JOGA Pohodništvu se tudi letos nismo odrekli, zato smo organizirali pohod iz Domžal v park Arboretum v Volčjem Potoku in vadbo joge na prostem, na mehkih travnih površinah parka ter svežem zraku. Našemu navdušenju se niso pridružili samo člani domžalskega društva, pač pa tudi številni drugi, ki vadijo jogo v različnih društvih po Sloveniji, in njihovi svojci in prijatelji. Letos pa so se nam pridružili tudi občani Domžal. Pohod v Domžalah se je pričel ob 9. uri, s približno 250 poho-dniki, nekateri pa so se nam v Arboretumu priključili pozneje, na vadbi v parku. Vsi, ki so 8. junija dopoldne preživeli v parku, so bili priča, kako pod toplimi poletnim soncem več kot 270 ljudi, ob nežni glasbi, v zavetju kamniških planin vadi asane (fizične vaje), tehnike dihanja in se sprošča ... Vadba je trajala dobro uro in pol. Vzdušje je bilo res edinstveno. Na koncu vadbe smo v prelepem ambientu izvedli tudi krajšo meditacijo, ki je še dodatno pri- spevala k odličnemu počutju. Za varstvo otrok smo poskrbeli. Starši so lahko brezskrbno vadili, saj smo za otroke pripravili otroški joga program, v katerem so skozi zgodbico izvajali zanimive vaje. Za zaključek lepega dopoldneva je bilo poskrbljeno s kosilom ter avtobusnim prevozom nazaj do zbirnega mesta. Čeprav je bil izlet 'zaključni' del sezone, je bil ta dogodek tudi uvod v našo poletno vadbo. V poletnem času se nam lahko od 30. junija do 25. avgusta v Arboretumu pridružite vsako nedeljo, od 17. ure do 18.30. Vabljeni ste vsi, ki želite vaditi in/ali spoznati jogo in njene blagodejne učinke. Vadba bo organizirana tako, da se nam lahko pridružijo tudi začetniki. V septembru bomo zopet pričeli redno vadbo po lokacijah, pri kateri se nam bodo lahko pridružili vsi, ki jih tovrstna vadba zanima. Veselimo se srečanja z vami. Gašper Jančigaj enkrat! Dekleta so se še posebej razveselila tretjega mesta v jazz kategoriji, pri čemer so le za točko uspele premagati odlične kon-kurentke, tretje mesto je skupina osvojila tudi v hip-hopu. V kategoriji freestyle so se uvrstile na peti mesto, kar je prav tako lep uspeh, saj se je za najvišja mesta potegovalo kar trinajst ekip. Med jazz plesnimi pari sta Sara Novak in Neža Pirnat zasedli peto mesto, Karmen Gerič in Nina Zvizdalo pa med freestyle pari osmo mesto. Občini Domžale in Krajevni skupnosti Slavko Šlander se zahvaljujem za donirana sredstva. Hvala tudi vsem posameznikom in podjetjem, ki podpirate Športno društvo Sovice - ne bomo vas razočarali! Tekst in foto: Vesna Gerič Slovo od Evrope in poraz Leeds Uniteda Domžalski nogometaši so se v minulih tednih dodobra razigrali na prijateljskih srečanjih. NK Domžale Še posebej odmevna je bila zmaga proti trikratnim angleškim prvakom ekipi Leeds Uniteda, ki je morala priznati premoč Domžalčanov 2:1. Le malo pred to tekmo so člani NK Domžale odigrali tudi kvalifikacijsko srečanje za Evropsko ligo v Bukarešti. Domžalčani so si po osvojenem 3. mestu na državnem prvenstvu v minuli sezoni, priborili vstopnico za igranje v prvem krogu kvalifikacij za Evropsko ligo. Žreb jim je namenim romunsko moštvo Astra Giurgiu. Prvo srečanje sta ekipi odigrali 5. julija v Domžalah, kjer so si gostje iz Bukarešte pred dobrimi tisoč gledalci v 84. minuti z zadetkom Budescua zagotovili prednost 1:0. NK DOmžale je v Bukarešto odpotoval 11. julija. Sreča tudi tokrat ni bila na strani Domžal, ki so še drugi priznale premoč nasprotniku, četudi je gol tokrat prvi zatresel domžalski nogometaš. Smola je bila namreč na strani Vidmarja, ki je v 50. minuti zatresel lastno mrežo, z avtogolom pa prinesel novo vodstvo Romunom. Zmago in napredovanje so tokratni gostitelji potrdili v 62. minuti, ko se je mreža Domžal zatresla še drugič - strelec je bil Bukari. Ekipa Astra Giurgiu je tako s končnim izidom 3:0 napredovala v drugi krog kvalifikacij za Evropsko ligo. Medtem je ekipa NK Domžal že pričela tudi s tekmovanjem v domači ligi. Ker je bila tekma prvega kroga proti ekipi Celja, zaradi srečanja Domžalčanom z angleškim moštvom Leeds United, prestavljena na 31. julij, so prvo tekmo odigrali na domačem terenu proti ekipi Triglava iz Kranja. Vsi štirje zadetki srečanja so padli že v prvem polčasu, medtem ko so si v drugem delu nogometaši ustvarjali le priložnosti brez realizacije z zadetki. Prvi gol na srečanju je padel v 22. minuti, ko je uspešno akcijo kranjskega moštva zaključil Nukič. Sledila sta dva zadetka Domžal, najprej je bil uspešen Banovič v 28. minuti, dve minuti kasneje pa še Gabrič. Končni rezultat 2:2 je v 36. Minuti postavil Krcič. Mateja Kegel Kozlevčar slamnik@kd-domzale. si OKOLJE Klub borilnih veščin Domžale KICKBOX Kickboxing zveza Slovenije je letos prvič organizirala večdnevni trening kamp v Izoli, ki je znana po tem, da poleg morja nudi dobre pogoje tudi za treniranje in bivanje mladim športnikom, tako rekreativcem kot tudi reprezentantom. Med udeleženci kampa so bili tudi štirje Domžalčani: reprezentanti Teja, Hana, Andrej in Marjan. Slovenska zveza je kot trenerje in vaditelje povabila uveljavljene slovenske in mednarodne trenerje, ki so vsi po vrsti pohvalili prizadevnost mladih borcev, pred katerimi je letos kar precej preizkušenj, ki terjajo vsestransko pripravljenost. Reja, Hana, Andrej in Marjan so uspešno opravili norme, konec avgusta pa jih čaka še ena preizkušnja v Brežicah. Tudi sicer bodo meseci in dnevi do konca letošnjega leta še zelo borbeni, saj je septembra evropsko prvenstvo za kadete in mladince na Poljskem, člani pa se bodo za naslove pomerili novembra na svetovnem prvenstvu v Turčiji. V Izoli so uživali tudi rekreativci - po programu Izola kickbox. Kamp je zelo lepo uspel in bo zanesljivo ostal tradicionalna oblika priprav mladih slovenskih kickboksarjev, med katerimi imajo Domžalčani pomembno mesto: starejša kadetinja Teja Mihelčič - 46 kg, starejša kadetinja Hana Mihelčič - 42 kg, mladinec Andrej Repnik - 63 kg ter član Marjan Bolhar - 79 kg. Držimo pesti! Vera Vojska Manca Avbelj dvaindvajseta na svetu! Na ljubljanskem letališču je vesela druščina s plakati in ploskanjem pričakala slovenske atletske mlajše mladince in mladinke, ki so se vrnili s svetovnega atletskega prvenstva iz ukrajinskega Donecka. Ob svetovnem prvaku v metu kopja, Matiji Muharju iz kranjskega Satlerja, sta bili v množici vrhunskih športnikov tudi dve članici Atletskega kluba Domžale. Manca Avbelj se je v suvanju krogle z dosežkom 14,96 m uvrstila na skupno 22. mesto med 56 nastopajočimi. Za nastop v finalu med najboljšimi dvanajstimi bi potrebovala 15,72 m, kar pa je za aktualno slovensko rekorderko med mlajšimi mladinkami s 15,40 m še nekoliko previsok dosežek. Gabriela Kumek je prestopila in je ostala brez uvrstitve. Prvi domžalski Streetball turnir Na s soncem obsijano soboto, 22. junija 2013, se je v Športnem parku Domžale, po domače ,na Repovžu', začel prvi Domžalski Streetball turnir. 8 ženskih in 7 moških ekip, ki so pripotovale iz vseh koncev domovine, se je pod žgočim soncem začelo meriti ob 10. uri. Po napornih bojih, najprej administrativnih, nato pa še na igrišču, smo proti popoldnevu počasi prehajali do zaključnih izločilnih bojev. Pri ženskah so glavno nagrado - 500 evrov - domov odnesle košarkarice GOTIVA (Zdolšek, Ljubenovic, Adamovic, Buric, Žibert), ki so v finalu porazile BEJBE PROTEI-NI.SI. (Lešnjak, Klavžar, Bajrektarevič, Kastelic, Piršič ) Tretje mesto je osvojila ekipa BUČKE (Meglič, Drozg, Krznarič, Emberuš), četrto pa ekipa BAD GIRLS PT AVTODELI. Pri moških je končno nagrado 1200 evrov osvojila ekipa ŠKORCI (Eržen, Troppan, Julevic, Hla-dnik, Jeršin ), ki je v velikem finalu porazila ekipo NIKE LEBRON (Dunovic, Memčic, Mišič, Ortar). Tretje mesto pa je osvojila ekipa TT GLOVES (Špan, Demšar, Mencin), ki je v tekmi za tretje mesto premagala ekipo AČKABALAB (Satler; Mlakar, Kolarevic, Stambolija). Dogodek, ki ga je popoldne za pol ure prekinila nekajminutna ploha, je potekal gladko, za kar se organizatorji zahvaljujemo vsem prostovoljcem in sodelujočim, ki so pomagali pri izvedbi. Od mičnih gospodičen za registracijsko mizo, odlične ekipe pomožnih sodnikov do odličnih sodnikov. Brez dobre glasbe in zgovorne legende za mikrofonom dan ne bi bil popoln, popestrile so ga tudi plesalke skupine GLAM, ki so s plesnimi vložki navduševale med moškimi dvoboji v zaključku. Da je dan sploh bil, pa velja posebna zahvala Gašperju Bolharju (GAPI), ki je s sodniškim prispevkom in dragocenimi organizacijskimi nasveti pripomogel, da se ni zapletlo pri izvedbi tekmovanja. Zahvaliti se moramo še vsem sponzorjem, ki so omogočili, da se je dogodek lahko odvil in da smo lahko imeli razmeroma visok nagradni sklad: AVTO AKTIV, d. o. o., SKF, d. o. o., XEROX, d. o. o., MAY-DI, d. o. o., RADIO HIT, HRANILNICA LON, FIT-FIT, PAT-TEL, d. o. o., INBOJ RAČUNOVODSTVO, MATICA MB, d. o. o., STIGMA, d. o. o., TOSAMA, d. o. o., AGROSERVIS, d. o. o., OPTIKA ŠKOFIC, PICERIJA PIPCA, GOSTILNA KEBER, CAFFE MACCHIATO, AL-FIN RAČUNOVODSTVO, SOLARIJ SUNCITY, AS DOMŽALE, PT AVTODELI, PIKI IN PIKA, KK LASTOVKA, SLAŠČIČARNA LENČEK, STARI, SUPERSI.NET, TAMARA TEAM, RSO, EMPORI-AS, KELME, RAČUNOVODSTVO MARIJA OSTERMAN, S. P., OBČINA DOMŽALE, WHY NERVOZA, RETOS AV-TOŠOLA, PREVOZI KRISTJAN VUK, S. P., MERCEDES BAR, TAVČAR DEJAN, S. P., ATHLETTE, STORI, D. O. O., ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE, PT AVTODELI TRZIN, INTERSNACK, POMOČ VOZNIKOM NA CESTI BRANKO SOČAK, S. P. Organizacijski odbor društva Prava pot Aljaž Janža, Žiga Ivačič, Elvira Rošic Ključanin Anton Komat kolümna • kam greš, človek? GENSKI INŽENIRING NAJBOLJ TVEGANA TEHNOLOGIJA SODOBNEGA SVETA Biotehnologija z genskim inženiringom kot svojim novim orodjem je nedvomno do sedaj najusodnejši korak v razvoju uporabe dosežkov znanosti o življenju. Daljnosežne posledice rabe novih biotehnologij bi morale biti v središču družbene pozornosti in naravnost srhljiv je razmeroma obroben pomen, ki ga zaenkrat še zasedajo med družbenimi problemi. Sposobnost manipuliranja s samo zasnovo življenja nam ostro postavlja številna vprašanja o našem bivanju, od filozofskih, socialnih, etičnih in religioznih, do pravnih, političnih in moralnih dilem. Ljudje smo razpeti med velika pričakovanja in zle slutnje, pritrjujemo svobodnemu razvoju znanosti, obenem pa uvajamo previdnostna načela pri uporabi tveganih tehnologij. Genski inženiring je verjetno najbolj tvegana tehnologija sodobnega sveta in prav zato moramo pri njeni uporabi delovati po še posebej strogih načelih postopnosti in previdnosti. Dokler je bil razvoj genske tehnologije vezan več ali manj na klasično laboratorijsko delo, je stroka sicer uspešno napredovala, toda pravo eksplozijo je doživela šele s polno uporabo informacijske tehnologije. Ko je računalnik našel svojo izvoljeno nevesto v genski tehnologiji, se je vse zavrtelo z računalnikovo hitrostjo. Genski inženirji in informacijski tehnologi so sedli za skupno mizo in od tega časa dalje lahko govorimo o pravi biotehnološki revoluciji. Biologija je dobila pečat informacijske znanosti in vsa vedenja o naravi so se temeljito reorganizirala na inženirskem nivoju. Porojena je bila nova stroka bioinformatika. V središču tega bioinformacijskega prevrata je bil gen, ki je postal središče in svetišče paradigme genskega determinizma. Tak pogled je vodil k zamisli računalniško podprtega dekodiranja sekvenca DNA, s katerim bi genhekerji razbili kodo življenja in posegli v sam software evolucije. Po uspešnem vdoru v evolucijski program bi bil pridobljen ključ, s katerim bi biohazarderji zlahka odprli vrata v kreiranje same evolucije. Povezava genske in informacijske tehnologije je združila biohazarderje in genhekerje. Hazarder je končno našel svojega he-kerja in ruska ruleta z geni se je zavrtela. Zdelo se je, da je najden ključ Pandorine skrinje, ki zeva odškrnjena. Kaj je v njej? Kaj bo izletelo iz nje? Katera so tveganja in kaj nas lahko ogrozi? Vodja projekta Humane Genome Project Francis Collins je rekel, da zaradi možnih zlorab genskega inženiringa ne more spati. Družbeni nadzor nad uporabo genskega inženiringa je nedvomno nujen, toda kako zagotoviti njegovo polno učinkovitost in družbeno pravičnost? Jasno je, da javnost ne sme biti odrinjena od dialoga z znanostjo in tehnologijo, kajti o prihodnosti sveta in usodi še nerojenih generacij se je potrebno pogovarjati in dogovarjati. To je civilizacijska nujnost, izziv sedanji demokraciji in etična obveza za politike, znanstvenike in tehnologe. Spregovoriti moramo o naši odgovornost do naše prihodnosti. Kajti v skladu z biotehnološkimi scenariji prihodnosti naj bi se v le nekaj desetletjih naše življenje spremenilo bolj kot poprej v tisoč letih. V manj kot eni generaciji naj bi popolnoma spremenili nekatere temeljne predpostavke našega bivanja, naše civilizacije in kulture, na novo definirali naš odnos do življenja in do nas samih. Reorganizacija naravnega in družbenega sveta na podlagi genskega determi-nizma bo, če do nje pride, močno izmaličila sedanjo samopodobo človeka. Priče bomo svetovnem civilizacijskem potresu, v epicentru katerega bodo geni in genska tehnologija. Poleg paradigme genskega determinizma pa obstaja še neka druga resnica, ki bi jo lahko strnili v en sam stavek: »Biološka vprašanja se ne bodo končala na genu, tam se bodo šele pričela postavljati.« Tak pogled na svet je bil ves čas preglašen s senzacionalnimi medijsko razglašenimi obljubami biotehnoloških korporacij, ki so videle zgolj svoje orjaške dobičke skozi monopole patentiranja. V pričetku leta 2001 sta ugledni reviji Nature in Science objavili tako rekoč celotno gensko kodo človeka. Prva je objavila rezultate skupine znanstvenikov poznane kot HGP-Humane Genome Project, ki je bil financiran z javnimi sredstvi številnih držav; revija Science pa je objavila različico zasebnega bio-tehnološkega podjetja Celera, ki ga je vodil veliki mag biotehnologije Craig Venter. Za javnost je bilo to veliko presenečenje, za financerje genske tehnologije pa pravi šok, kajti napihnjene delnice biotehnoloških podjetij na svetovnih borzah so se nevarno zamajale. Rezultati obeh objav so presenetili tudi največje poznavalce genske tehnologije. Svetovni mediji so govorili z naslovi kot so »Osramočena krona stvarstva«, »Malo več kot črv«, »Žalitev« in podobnimi. Razkritje je govorilo, da ima človek le od 30.000 do 40.000 genov, komaj kaj več kot mikroskopsko majhna glista (19.000 genov), ki premore nekako 1.000 celic in je brez možganov, le trikrat več kot vinska mušica (13.000 genov) in le sedemkrat več od enocelične glive kvasovke. Poprej je bil biotehnološki svet prepričan, da ima človek od 120.000 do 140.000 genov. Ta velika razlika v številu genov naj bi dokazovala biološki primat človeka nad drugimi organizmi. Ko je bilo dekodirano zaporedje 3,2 milijarde baz človekovega genoma, so raziskovalci odkrili, da le 1% celotne DNA vsebuje tisto, za kar smo skovali ime gen in kar naj bi vodilo sintezo vseh proteinov. Preostalih 99% DNA predstavlja t.i. »junk« DNA, ki se nahaja med kodirnimi sekvencami. Čemu služi »junk« DNK ne ve nihče. Genetiki priznavajo, da so se znašli ponovno praktično na začetku svoje raziskovalne poti. Obe raziskovalni skupini sta prišli do števila 30.000 genov z možnostjo, da jih je morda nekaj več. Craig Venter je izjavil, da imajo dokumentiranih 26.000 genov in da bodo potrebovali vsaj 10 let, da bodo dosegli oceno na 100 genov natančno. Razkritja raziskav človeškega genoma so pokazale najmanj dvoje, prvič, da teze o tem, da en gen kodira sintezo enega proteina, da je en gen nosilec ene lastnosti oz. kakega obolenja ne veljajo in drugič, da nam tudi samo dekodiranje genske sekvence ne pove nič o delovanju genoma. Genska tehnologija nam je npr. omogočila dekodiranje sekvence virusa AIDS, toda o delovanju samega virusa zaradi tega nismo izvedeli ničesar novega, zato tudi ob poznani sekvenci DNA virusa obolenja ne znamo zdraviti. Dogma genske tehnologije se je sesula v prah. 66 Razkritje je govorilo, da ima človek le od 30.000 do 40.000 genov, komaj kaj več kot mikroskopsko majhna glista (19.000 genov), ki premore nekako 1.000 celic in je brez možganov, le trikrat več kot vinska mušica (13.000 genov) in le sedemkrat več od enocelične glive kvasovke. Poprej je bil biotehnološki svet prepričan, da ima človek od 120.000 do 140.000 genov. Mogočne korporacije, ki so zasipale biotehnolo-ška podjetja z denarjem so se zavile v molk in za tesno zaprtimi vrati kujejo nove strategije razvoja. Od bioteh-nologov zahtevajo pojasnila za nove smeri raziskav. Ti pa so dandanes nesposobni pojasniti kaj več kot to, da en gen očitno nadzira številne funkcije življenja in to v povezavi z številnimi drugimi geni in ob povratni interakciji s celičnimi encimi in tisoči drugih proteinov ter okoljem. Vse te interakcije pa so nepredvidljive in nenapovedljive, torej naključne, če jih poskušamo razvozlati z linearno shemo razmišljanja znanosti. In ravno nepredvidljivost genskega zapisa je tisto, kar prinaša silna tveganja, ki jih lahko opišemo kot »prečkanje avtoceste z zavezanimi očmi«. Biotehnologija genov je priznala, da je njeno raziskovalno orodje, izdelano v delavnicah klasične fizike in kemije, neuporabno. Novega pa ni, kakor tudi ni novega modela, ki bi postavil teoretske temelje za razvoj novih orodij. Raziskovanje genoma se je s temi spoznanji zapletlo kot gordijski vozel, predvsem pa se je silno podražila ambicija hitrega trženja izdelkov genske tehnologije. Tudi zaradi nasprotovanja javnosti. Odplavilo je tudi genetične predpostavke rasizma, kajti ugotovljeno je, da se ljudje razlikujejo le v 0,01% DNA in da je genska razlika med dvema Afričanoma lahko večja, kot pa npr. med Afričanom in Evropejcem. Prihajajo pa tudi številni drugi znanstveni dokazi o padcu genskega determinizma. Toda korporacije še vedno vztrajajo na padli dogmi genskega determinizma. Francis Collins je Humane Genome Project označil predvsem kot veliko duhovno izkušnjo in trenutke čudenja in čaščenja neverjetni lepoti življenja. Misli Collinsa bi lahko bile izborno etično vodilo nadaljevanju genetskih raziskav, ki naj bi potekale v spoštovanju in odgovornosti do življenja planeta. □ OBJAVE slamnik@kd-domzale.si Je čas, ki da, je čas, ki mine, je čas, kl celi rane, in je čas, kl nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedek, brat in stric Mihael Brinšek iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, za vso darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ZB Domžale, praporščakom, pevcem in izvajalcu Tišine. Hvala osebju Doma upokojencev Domžale za skrbno nego. Vsi njegovi Kako srečni smo, da smo poznali človeka, kot si ti. Kako srečni smo, da si bil del našega življenja. Kako srečni smo, da v srcu lahko nosimo prelepe slike ZA VEDNO V SPOMIN 18. avgusta bo minilo 10 let od smrti dragega moža, očeta in brata Janka Harla Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob in ohranjate lep spomin nanj. Žena Dragi in otroka Denise in Maks Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Dne 16. junija 2013 je v 69. letu starosti sklenila življenjsko pot naša draga žena, mamica, babi, prababi, sestra, teta in tašča Egidija Stare, roj. Vodlan, z Vira, Osojna ulica 8 Ob boleči izgubi naše Egidije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za čustveno opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno zadnje slovo. Žalujoči: vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži. nas. So vezi. močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA Ob izgubi našega ata Antona Stražarja iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Alojzu Hostniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Tja, kjer tišina šepeta, je utrujen od dolge bolezni za vedno tiho odšel naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Jernej Govekar 20. 7. 1928-20. 6. 2013, slikopleskar iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane sveče in darove za svete maše. Zahvala g. župniku Alojzu Hostniku in pogrebni službi Vrbančič. Žena Marjeta in hči Milena Tako tiho skromno si živel, tako tudi si življenje imel, zdaj rešen si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica Štefana Marinčka iz Krtine 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darove za svete maše. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič ter gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred. Posebna zahvala snahi Alenki, Tončki in Moniki. Vsi njegovi Tam neznano. Tam visoko. Je bilo in je in bo. Tam neskončno. Tam edino. Tista zvezda nad goro. (S. Makarovič) ZAHVALA V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oči, sin, brat in stric Andrej Alibabič iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem prijateljem, znancem, sosedom, hvala vsem karateistom za izrečena sožalja, za vsak ljubeč stisk roke, vsak objem in iskreno besedo tolažbe. Hvala vsem za podarjene sveče. Zahvala g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, hvala pevcem, cvetličarni Ksenija in pogrebni službi Vrbančič. Vsi domači ZAHVALA Tiho je odšel naš dragi Miha Bernot (1921-2013) Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste našemu Mihi lepšali življenje, ga spoštovali in imeli radi. Prav tako se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikom Ivanu Železniku, Janezu Gregoriču in vnukinji Manci za občuten opis njegove življenjske poti. Hvala praporščakom, častnikom in veteranom za dostojanstveno izvedeno slovo. Pravijo, da je čas, ki da. Je čas, ki vzame ... Pogrešamo ga: Minka, Brane in Nuška z družinama Pretreseni sporočamo, da je v 59. letu starosti umrl naš dragi mož, sin, oči, deda, brat, tast, zet, svak in stric Iztok Zemljič iz Domžal Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, se iskreno iz srca zahvaljujemo. Lepa hvala govornikoma za ganljive besede ob slovesu, praporščaku, pevcem za lepo zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič za pogrebni obred. Še enkrat neizmerna in srčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Iztoka pospremili v tako velikem številu. Domžale, 10.7.2013 Vsi njegovi Med nami te več ni, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Zelo prezgodaj nas je za vedno zapustila naša draga hči, sestra in mama Daniela Prosenik iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa pisna in ustna sožalja ter tolažilne besede. Hvala za darovano cvetje in sveče, ki bodo še dolgo gorele v njen spomin. Hvala vsem za denarno pomoč. Hvala vrtcu Domžale za venec. Hvala pogrebni službi Vrbančič za dostojanstveno slovo. Hvala vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mama Danica, očim Mirko, sestra Nada, brat Aleksandar, sin Benjamin, hčerka Lea ter ostalo sorodstvo Pom lad bo na naš vrt prišla in čakata, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZA H VALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, ata, pradedka, tasta, brata in strica Marjana Ručigaja iz SKreadšnjiehpJrairLšupkroi vDiocimžalah Iskreno se aahvaljujemo vsem soeodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besade, darove svete maše in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi usem gasilcem, predstavnikom društev?, Krajevni skupnosti Jarše-Rodica, OŠ Rodica, papirnici Količevo, pevcem ter pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala dražini Kaščak iz Sr. Jarš za vso pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Andireju Jemcu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi vsem zdravnikom, ki so mu pomagali ob njegovi bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! šsA Vsi njegovi SNricsemtvoujme rvleačznaerabdijiep, rehlada. Umrla sem zato, ker sem živela! Villa Cather ZAHVALA Svojo življenjsbo pot je v 98. letu starosti dlelenil^ naa^ ljuba mami, babica, prababica in tašča Marija Zupančič z Nove ulice 9 v Domžalah Mrena hvala vsem, ki ete ob teli težkih trenutkih sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, odsedcim, erijateljem in znancem za itarovano cvetje, sveče, darove La maše in izraeeno sdžalje. Hvala ZD Domžale in sodelavkam ter Golektiea fizioterapije ZD Domuale za vso pozornest, ki smo je bili aeležni ob njeni smrti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Hitijevi in testr- Cvetki za dolgalemo zdravstveno oskrbo in bodrenje v njenih poznih letih. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale in dr. Čampi za skrbno nego in čutečo pozornost, ki smo je bili deležni tVusdi insjveogjociv.iZahvaljujemo se tudi Cerkvenemu pevskemu zboru Domžale in Kvartetu Grm za ubrano petje, Godbi Domžale, g. župniku Šimencu za darovano mašo in pogrebni službi Vrbančič. Naša mami je imela rada življenje in bila je hvaležna za vse lepe trenutke, ki jih je doživljala z ljudmi. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi in ki jo bomo pogrešali slamnik@kd-domzale. si OBJAVE OBČINA DOMŽALE Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami, v nadaljevanju: SZ-1), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, s spremembami, v nadaljevanju: pravilnik) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA 1. 1. Predmet razpisa Občina Domžale (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena oziroma na novo pridobljena. Prednostna lista bo veljala predvidoma do leta 2017. Prednostna lista A in prednostna lista B javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj, objavljena na spletnih straneh občine Domžale in v časopisu Slamnik, dne 10. 5. 2011, preneha veljati z dnem objave tega javnega razpisa. Razpisana stanovanja so locirana na območju celotne občine Domžale. Izpraznjena in novo pridobljena stanovanja v času veljavnosti prednostne liste se bodo dodeljevala glede na višji točkovni rezultat prednostne liste. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: • na listi A za stanovanja, namenjena za oddajo, v najem prosilcem, ki glede na dohodek po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe ali varščine; • na listi B za stanovanja, namenjena za oddajo, v najem prosilcem, ki so glede na dohodek po 9. členu pravilnika zavezanci za plačilo varščine. Okvirno število stanovanj, ki bodo v času razpisa na voljo: • 9 stanovanj, namenjenih za oddajo, v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine in bodo uvrščeni na listo A, • 4 stanovanja, namenjena za oddajo, v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika in so zavezanci za plačilo varščine in bodo uvrščeni na listo B. Okvirno število stanovanj bo na razpolago v obdobju 2014-2015. 1.2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter po merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, s spremembami) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane neprofitne najemnine v skladu s predpisi, veljavnimi v času trajanja najemne pogodbe. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkov-ano s 320 točkami, znaša najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, približno 180 EUR. Skladno z 90. členom SZ-1 se bodo najemne pogodbe sklenile za nedoločen čas. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, naj predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenem s pravilnikom. 1.3. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine -lista A Površina stanovanja s plačilom varščine -lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. Najemodajalec lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi. II. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Evropske unije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: • žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju občine Domžale začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, • invalidi, vezani na trajno uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega bivališča, če imajo v občini Domžale možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. 2.2 Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 ne presegajo v preglednici določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 991,44 eUr. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.2., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez plačila varščine - ali listi B - s plačilom varščine. Razmejitev med prosilci liste A in liste B je razvidna iz naslednje preglednice: Prednostne kategorije prosilcev LISTA A LISTA B Prednostni kategoriji v skladu s 6. členom pravilnika 1. Izobrazba prosilca (višja, visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.) 50, 70, 90 100, 120, 140 Velikost gospod. LISTA A LISTA B % Meja neto dohodka % Meja neto dohodka 1-člansko 90 do 892,30 € 90 - 200 nad 889,30 do 1.982,90 € 2-člansko 135 do 1.338,44 € 135 - 250 nad 1.338,44 do 2.478,60 € 3-člansko 165 do 1.635,88 € 165 - 315 nad 1.635,88 do 3.123,00 € 4-člansko 195 do 1.933,31 € 195 - 370 nad 1.199,31 do 3.668,33 € 5-člansko 225 do 2.230,74 € 225 - 425 nad 2.230,74 do 4.213,62 € 6-člansko 255 do 2.528,17 € 255-47° nad 2.528,17 do 4.659,77 € Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se zgornja lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem po 20 odstotnih točk, na listi B pa s prištevanjem 25 odstotnih točk. 2.3 Premoženje prosilca Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v koledarskem letu pred razpisom ne presegajo zgornje meje, določene v točki 2.2. tega razpisa; • da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 odstotkov primernega stanovanja; navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja; • da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja v lasti ne sme presegati naslednjih zneskov: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi, predvideni za stanovanja s plačilom varščine. 2.4. Stalnost bivanja na območju občine Domžale Razpisnik določa, v skladu s 4. členom pravilnika, poleg splošnih pogojev še dodatni pogoj stalnosti bivanja na območju občine Domžale. Število točk, do katerih je upravičen prosilec glede na stalnost bivanja, je naslednje: Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo. III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialnozdravstvene razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom. 3.1. Splošne prednostne kategorije prosilcev Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost družine z daljšo stalnostjo bivanja v občini Domžale, kot je razvidno iz tabele v točki 2.4. 3.2. Dodatne prednostne kategorije prosilcev Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: • prosilci z doseženo višjo (raven 6/1 - VŠ program do leta 1994, VŠ strokovni program), visoko (raven 6/2 in 7 - spec. VŠ programov, VS strok. prog., spec. VS strok. prog, UNI) ter z magisterijem ali doktoratom (raven 8/1 in 8/2 - spec. UNI prog., mag. znanosti, dr. znanosti), s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo (za listo A in B). Klasifikacija ravni izobrazbe je oblikovana po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS. 3.3. Točkovno vrednotenje prednostnih kategorij 3.3.1. Točkovalne vrednosti Prednostne kategorije, opredeljene v točkah 3.1. in 3.2., se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Domžale, višja stopnja izobrazbe prosilca. IV. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v pogodbi o varščini. Varščina znaša tri mesečne najemnine. V. RAZPISNI POSTOPEK 5.1. Obrazci Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oddajo vlogo na posebnem obrazcu Občine Domžale. Obrazec vloge, s katerim se prosilci prijavijo na razpis, je na voljo od 1. 8. 2013 do vključno 31. 8. 2013 v vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, v času uradnih ur, in sicer: pon., tor., čet. in pet., od 8. do 14. ure, sred., od 8. do 12. ure ter od 13. do 18. ure. Obrazec vloge je na voljo tudi v elektronski obliki, na spletni strani www.domzale.si/razpisi. Prosilci vložijo vloge na obrazcu A ali B, odvisno od dohodka gospodinjstva. 5.2. Upravna taksa Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 4,54 EUR za vlogo in 18,12 za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 in 126/07, 106/2010), kar znaša 22,66 EUR. Upravna taksa se plača v gotovini ali s plačilno kartico v vložišču Občine Domžale. Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo centra za socialno delo ali drugimi dokazili. 5.3. ROK za oddajo vloge Vlogo z vsemi prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi lahko prosilci oddajo od 1. 8. 2013 do vključno 31. 8. 2013 na naslednje načine: a. v vložišču Občine Domžale v času uradnih ur, in sicer: pon., tor., čet. in pet. od 8. do 14. ure, sred. od 8. do 12. ter od 13. do 18. ure, b. s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - s pripisom 'Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem'. Ustna pojasnila bo mogoče dobiti na Oddelku za premoženjske zadeve vsako sredo v času razpisa, in sicer od 15. do 18. ure. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, naj vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. 5.4. Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci ob -vezno priložiti naslednje listine: 5.4.1. • izpolnjen obrazec za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem; • izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena pravilnika (s podpisi vseh članov gospodinjstva oz. njihovih zakonitih zastopnikov); • izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev; za koledarsko leto pred razpisom tj. za leto 2012; • potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 7. 2013 (za dohodek se ne štejejo prejemki, kot so: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela prek študentskega servisa, invalidnina, preživnina itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, denarne socialne pomoči po zakonu o socialnem varstvu; • dokazila o zadnjih 12 izplačanih neto plačah, če v preteklem koledarskem letu pred razpisom (2012) ni imel dohodkov iz delovnega razmerja; • potrdila o višini katastrskega dohodka za leto 2012; • zadnjo odločbo o odmeri dohodnine ali potrdilo o nezavezanosti za odmero dohodnine, • potrdilo o plačani upravni taksi v višini 22,66 EUR oz. potrdilo centra za socialno delo o oprostitvi plačila taks. Če prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, mora priložiti še naslednje ustrezne priloge: 5.4.2. • veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba, če prosilec ne živi pri starših, sorodnikih ali prijateljih; pogodba o bivanju v delavskem domu, dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih - potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti za starše oziroma sorodnike; dokazilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige, če stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo, pa nepretrgano verigo kupoprodajnih pogodb, kupoprodajno pogodbo ali gradbeno dovoljenje, dokazilo o statusu hišnika in pogodbo, na podlagi katere je bilo prosilcu dodeljeno hišniško stanovanje in dokazilo, da zaradi upokojitve oz. nezmožno- Število članov gospodinjstva Največja površina lastniškega stanovanja Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja 1-člansko do 10 m2 15.148,80 EUR 2-člansko do 15 m2 18.515,20 EUR 3-člansko do 22 m2 23.564,80 EUR 4-člansko do 27 m2 27.604,48 EUR 5-člansko do 32 m2 31.980,80 EUR 6-člansko do 35 m2 35.347,20 EUR Stalno bivanje na območju občine Domžale Točkovanje nad 5 do 10 let 40 točk nad 10 do 15 let 70 točk nad 15 do 20 let 100 točk nad 20 let 130 točk OBJAVE slamnik@kd-domzale.si sti opravljanja del lastniki stanovanja zahtevajo prosilčevo izselitev; • izjava udeleženca razpisa o vseh plačanih obveznosti, če je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje; • izjava najemodajalca, da je priložena najemna ali podnajemna pogodba še veljavna; • dokazilo o zadnjih treh plačanih najemnin oziroma podnajemnin; • v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje - ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja oz. ki so ovrednotena z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.); • v primeru utesnjenosti - navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki posamezne prostore uporabljajo; • potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; • zdravniško potrdilo o nosečnosti; • rojstne liste vseh članov gospodinjstva; • dokazilo o dolžnosti preživljanja družinskega člana, starega nad 65 let; • odločbo centra za socialno delo o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); • odločbo in mnenje centra za socialno delo o prenehanju bivanja v rej-niški družini, • odločbo centra za socialno delo v primeru prejemanja denarne socialne pomoči in dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklad, zdravniško potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, pogojenih s slabimi stanovanjskimi razmerami, ki ne sme biti starejše od 30 dni; • dokazilo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno po pristojni komisiji (izvid in mnenje specialistične pediatrične službe oz. odločbo po Pravilniku o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali odločbo o podaljšanju roditeljske pravice); • potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane). Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu, stalnem bivanju in številu članov gospodinjstva ter potrdilo o dobi bivanja v Občini Domžale bo razpisnik pridobil neposredno od pristojnega državnega organa. Če prosilec uveljavlja posamezno kategorijo, za katero ni priložil ustreznega dokazila, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. VI. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter stanovanjske in druge razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Poznejše spremembe, razen spremembe glede ožjih članov družine prosilca, se NE upoštevajo. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, se njegova vloga ne obravnava in se zavrže. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis, v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo varščine (lista A), bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B). Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neu-vrstitvi na posamezno prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči župan občine Domžale v dveh mesecih po prejemu popolne pritožbe. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Sproženi upravni spori ne zadržijo objave seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja in s tem tudi sklepanje najemnih pogodb. Po objavi prednostne liste bo občina Domžale objavila seznam upravičencev, s katerimi bo sklenila najemno pogodbo za nedoločen čas za neprofitno stanovanje, odvisno od številčnosti družine in velikosti razpoložljivih stanovanj. Seznam bo objavljen na enak način kot objava javnega razpisa. Za stanovanja, ki jih bo občina Domžale pridobila naknadno, v času veljavnosti prednostne liste, bo objavila seznam upravičencev na enak način, in sicer glede na število točk na prednostni listi. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe lahko razpisnik ponovno preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta s seznama upravičencev. Župan Toni Dragar, l. r. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS 33/2007, 108/2009, 57/2012, 109/2012) in 43. člena Zakona o varovanju narave (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012) Občina Domžale objavlja JAVNO NAZNANILO, s katerim obvešča javnost o javni razgrnitvi okoljskega poročila, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi izvedbe 'Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 - AC priključek Študa -navezava na Ihan', na okolje, ki vsebuje informacije, potrebne za postopek celovite presoje vplivov plana na okolje in 'Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 - AC priključek Študa - navezava na Ihan'. Javna razgrnitev bo potekala med 5. avgustom 2013 in 20. septembrom 2013. Okoljsko poročilo bo razgrnjeno na Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale. Javna obravnava bo potekala v Veliki dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, v sredo, 4. septembra 2013, ob 16. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo mogoče predloge in pripombe na okoljsko poročilo vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ter v prostorih KS Ihan in KS Simona Jenka, ali jih posredovati pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale bo proučila pripombe in predloge javnosti in po končani javni razgrnitvi zavzela stališča do njih, ki bodo objavljena na spletni strani Občine Domžale: www.domzale.si. Številka: 359-53/09 Domžale, 5. 7. 2013 Toni Dragar župan Občine Domžale OBVESTILO O NEVELJAVNOSTI POGREŠANIH DOKUMENTOV Spoštovana, spoštovani! Seznanjamo vas, da na podlagi Zakona o osebni izkaznici in Zakona o potnih listinah z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista/osebne izkaznice, ki ste jo naznanili na upravni enoti, preneha veljavnost potnega lista/osebne izkaznice. Podatki o ukradenih ali drugače odtujenih potnih listih/ osebnih izkaznicah pa se vpišejo tudi v Schengenski informacijski sistem (SIS) kot iskani dokumenti. Če potni list/osebno izkaznico najdete oziroma vam je vrnjena, je ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista/osebne izkaznice na upravni enoti mogoče samo do konca poslovnega časa tistega dne, ko je bil potni list/osebna izkaznica naznanjena kot pogrešana. Če ste odtujitev dokumenta naznanili policiji, morate o najdbi oziroma vrnitvi dokumenta obvestiti tudi policijo. Če najdete dokument naslednji ali drugi dan, ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista/osebne izkaznice ni več mogoče, zato potni list/osebna izkaznica ohrani status neveljavne listine, takšnega dokumenta pa ne smete več uporabljati za prehod državne meje, dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Zaradi preprečevanja morebitnih zlorab pogrešanih potnih listov/osebnih izkaznic in uskladitve uradnih evidenc, kjer je dokument zabeležen kot iskani dokument, vas prosimo, da o najdbi dokumenta takoj obvestite katerokoli upravno enoto na območju Republike Slovenije, če pa ste v tujini, pa najbližje diplomatsko predstavništvo ali veleposlaništvo Republike Slovenije in jim dokument predložite v uničenje. S tem boste zagotovili, da se z uničenjem potnega lista/osebne izkaznice prepreči morebitna zloraba in da se v evidenco o iskanih dokumentih vpiše, da je dokument najden. Uničen (preluknjan) dokument vam bomo takoj tudi vrnili. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. avgusta 2013. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 16. avgusta 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaro-čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com V SPOMIN Miha Brinšek Pred kratkim smo se na domžalskem pokopališču poslovili od našega prijatelja, sodelavca in sotovariša Mihe Brinška. Kot pri številnih njegovih vrstnikih je bila tudi njegova življenjska pot zaznamovana z nemško okupacijo na Gorenjskem in Štajerskem aprila 1941. Miha je bil prvorojenec v številčni družini na veliki kmetiji v Vrhnjah na Gorenjskem in bi moral prevzeti kmetijo, kar si je tudi želel. Toda nemški teror je mladega Miho že zgodaj, kot 15-letnega fanta, privedel do tega, da je postal terenec na območju pod Karavankami in je pogosto nosil , ne samo on, temveč vsa njegova družina. Ko je opravljal kurirsko delo, je samo slučaj (zamenjava s sotovarišem) preprečil, da bi bil žrtev izdaje. Kakšne bi bile posledice za družino, si danes težko predstavljamo, čeprav vemo, da so Nemci izvajali hude povračilne ukrepe nad družinami vseh, ki so aktivno sodelovali s partizanskim gibanjem. V začetku januarja 1945 je končno vstopil v Kokrški odred in potem sodeloval v hudih bojih na Koroškem ter pri osvobajanju Celovca. Na širšem območju Koroške do Salzburga se je aprila in maja 1945 nagnetlo več kot 1 milijon in pol pripadnikov poraženih vojsk z Balkana in Rusije. Po vojni se je Miha želel vrniti na kmetijo, vendar mu ni bilo dano, saj je bil razporejen v enote KNOJ-a. Šele po dveh letih je bil končno demobiliziran in je šel lahko v srednjo kmetijsko šolo. Po končani šoli je delal v Kmetijski zadrugi v Kamniku in pozneje na takratni Občini Mengeš, dokler ni sredi petdesetih let začel delati na Komunalni banki Domžale. Vse do upokojitve je več kot 30 let vodil področje kreditiranja gospodarstva in prebivalstva v obdobju hitrega gospodarskega in družbenega razvoja Občine Domžale. Naša občina je tudi po njegovi zaslugi postala ena najrazvitejših občin na območju nekdanje skupne države, pri čemer je bil odločilnega pomena zlasti razvoj obrti. Takrat se v banki in na občini niso ozirali na številne uradne ovire, ki so zelo otežile razvoj zasebne obrti (omejitve števila zaposlenih in podobno). Vodstvi občine in banke sta sledili trem temeljnim načelom: obrtno dovoljenje v treh tednih, gradbeno dovoljenje v dveh mesecih, kredit v enakem obdobju. Zato gre tudi Mihi Brinšku velika zahvala za pogum in vizijo, katerih rezultate vsaj delno uživamo še danes. Ko bi imeli danes še vedno takšne ljudi, bi bilo vsem laže. Zato ne smemo pozabiti na Miho Brinška in tudi druge nekdanje vodilne ljudi, ki so ustvarili temelje naše nekdanje in sedanje občine Domžale. Franci Gerbec V SPOMIN Miha Bernot V krajevni organizaciji Zveze borce za vrednote NOB Simon Jenko Domžale smo se v juniju poslovili od tovariša Miha Berno-ta, borca narodnoosvobodilne vojne in sokrajana. Vedeli smo, da v zadnjem času njegovo zdravje ni bilo dobro, nismo pa slutili, da je tako hudo. Verjeli smo, da bo kot močan človek premagal to stanje, zato nas je vest o njegovi smrti globoko pretresla. Mnogo let je bil nas član, aktivno je deloval v krajevnem odboru. Njegove bogate izkušnje so pripomogle, da je bila naša krajevna organizacija ZB Simon Jenko uspešna in prepoznavna. Delovali smo skupaj, bili smo prijatelji. Večletno druženje nas je tudi osebno povezalo. Še nedavno tega smo skupaj praznovali njegovo okroglo obletnico, 90 let, na kateri smo obujali spomine na mladost in preteklost. Druga svetovna vojna je Mihi Bernotu, kot mnogim v tistem času, popolnoma spremenila življenje. Že kot mlad fant je vedel, da je njegovo mesto v partizanih, med partizani. Prek vez mu je je uspelo priti na Vrhpolje pri Moravčah, kjer je bil sestavni del terenske čete Kamniško-Zasavskega odreda. Postal je obveščevalec, takoj za tem pa pomočnik obveščevalnega centra. Jeseni leta 1944 je bil premeščen na Koroško za načelnika Obveščevalnega centra v Koroškem odredu. Tam je ostal do konca vojne. Miha je bil kot aktiven borec NOB širše znan po svojem delu, ki se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, za kar je prejel več priznanj. Posebej republiško srebrno plaketo, ki mu jo je podelila Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Vse to je bil le delček njegove trpke zgodovine in trpljenja, ki ga je kot borec NOB daroval vsem nam. Vsako slovo je težko, še najbolj pa zadnje. Tovariš Miha, hvala ti za vse. Krajevni odbor Zveze borcev za vrednote NOB Simon Jenko Domžale MALI OGLASI Prodamo hišo v Kresnicah, L1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 119.500 EUR. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikole Tesle 17, Domžale. t: 040 414 141 ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker, s. p., Slamnikar- ska 3b Domžale. t: 041/920-149 Kupim rabljeno vozilo, od letnika 2000 naprej, za lastno uporabo. t: 031 264 290. Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. slamnik@kd-domzale. si KRIŽANKA ABONMA SEZüna 2013/2014 gledališki koncertni glasbe no-scenski filmski Vpis od 11. do 25. septembra. slavko i av5enik j politika ■ margaret ■thatcher reka skozi berh ■ telovadni 1 element kratko žensko ogrinjalo, ki varuje pred dežjem bojan jokič ameriška igralka stark nemška filmska igralka (elke; strel v temi, pot na dunaj, kamen smrti) naš skladatelj (tomaž) interval med prvim in osmim tonom matjaž latin i jud, ki se i je pustil krstiti novinarka i cetinski srbska igralka (eva) mehiški operni tenorist, rojen 4. 10.1950 (francisco) vstajanje po bolezni, ozdravljenje književnik cankar spolno prenosljiva infekcijska bolezen, francoska bolezen, sifilis argentinski nogometni reprezentant, član barcelone messi pisec esejev ■ zlitina za 1 spajanje ■kovinskih delov obdobje, vek Čebelji panj staro ime za tem eu ameriški zoolog (william) kit severnih morij mesto v osrednji italul mesto na meji med mehiko in teksasom nekdanji brazilski voznik formule 1 (nelson) nitro-celulozid lak risarjev izdelek povest josipa vandota konjski hod nekdanji ameriški metalec diska (alfred) zastekljena odprtina v steni človeško okostje največji morski sesalec anja rupel oblast sultana odbite menične obresti igralec diesel organska sestavina kosti delavec, ki dela kljub stavki judovsko slovstvo začetnik arjjan-stva naš pisatelj in publicist (andrej) piščal jajčaste oblike akacuev les reka skozi firence figura pri četvorki ameriška filmska igralka, oskarjevi» (meryl) pozdrav starih rimljanov zelo močno razstrelivo grmičasta lončna rastlina slikarski čopič belobradi gibon del savdske igralec (primož) soseda iraka pripadnik ilirov kratek moški suknjič alberto tomba argentinski košarkar ginobili nalivno pero antično računalo ameriški igralec beatty piščalka, svirka angleško temno pivo grška pokrajina aitolia slavko osterc članica reprezentance njorka reka in departma v južni francui riba oglo-repka nemški organist (kaspar) plošča izžgane gline napoved česa slabega strast, poželenje latinsko ime za javor ameriška igralka tajvan. rodu (lucy) pesnica muser našigra-lec(pare) prazna stran v knjigi ameriški slikar in grafik (john) platnena streha za zaščito pred soncem star izraz za arhak daewoo-jev avtomobil angleški pevec john tkanina za obveze kos celote sonja roman orientalska slaščica posušena alge za suši mesto aalst pesnik mermoua ameriški igralec mostel četrti rimski kralj drugi rim. papež polj. pisa-teli (stanislaw) plod manga za polton zvišani tone zaščitni objekt afriški veletok manekenka mac-pherson mesto v kazah-stanu anna netrebko alpska smučarka ferk japonski pisatelj (kobo) sl. gled. igralka (ksenila) gl. mesto malezije švicarski pra-kanton ivan nabernik lahko kopje v antični grčui nevošč-uivost claude anet muslimanski verski vodja beotuec, aonec ameriški igralec wallach del teniške igre reka na severozahodu nemčiie duševno trpljenje, muka gorljiv pun v nafti vrtna hišica ruski šahist kasparov zastarel izraz za žalost naš slikar (jože) nekdanja ameriška energet. družba iz teksasa vsebina misli zelišče šp. nog. reprezentant ivana kobilca merska enota v telefonui vponka, karabin grški bog vojne politično pribežališče šeligova drama paolo veronese mike tyson muzejski uslužbenec plinski kuhalnik španski pesnik (tomas de) odlomek filma zelo mrzla, velika ruska pokrajina tvreau-zator vodnik korenje-nec v matematiki ugankarstvo ruska igralka savina srbski lirik abraševič kraljevo bivališče onassisov vzdevek humoristka putrih mesto v severozahodni turčiji tesarski mojster svetla zvezda v orlu posoda za vino am. alp. smučar miller prejšnje ime glasbenika dalaja eegola stud, ogaba večji del, jedro pijača olimpskih bogov sunkovit pouk slovaški drsalec nepela kokosova palma švedska vladarska rodbina feničan- ska boginja ljubezni italijanski izdelovalec violin iz cremone (1644-1737) nekdanji citroe-nov avtomobil italijanska reka nerav antiki eno od praštevil nicole kidman barvilo kana podoba golega telesa glina, ilovica jezero v provinci ontario javni govornik luknjač mesto v vzhodni romuniji sorta jabolk, ajdared varjeni šiv kilogramska kalorija ozek kos blaga rimski hišni bog afriška obvodna antilopa kraljevič iz mahab-harate glas pri javkanju mesto in fjord na severu norveške mesto na zahodu sicilije očka, atek finski smučarski skakalec ahonen zrako-plovec mineralna zmes iridlja in 0sm1ja iz urala olga kacjan podvodna skala v morju ameriška igralka (eve) russell crowe prebivalka sirije NAGRADNA KRIŽANKA 7 Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale NAGRADNA KRIŽANKA 7 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale. V tokratni številki nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nagrade pa so 3 x dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2013/2014. Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 6 -2013: Maja KOFALT, Domžale, Samo RODE, Domžale, Roman UČAKAR, Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. avgusta 2013. Rok za oddajo križanke je v ponedeljek, 19. avgusta 2013, do 12. ure. POMOČ: AERONAVT-zrakoplovec, ESKONT-odbite menične obresti, ETOLIJA-grška pokrajina Aitolia, GRO-večji del, jedro, NEPER-merska enota v telefoniji, RATLUK-orientalska slaščica, SVIREL-piščalka, svirka, THATCHERIZEM-politika Margaret Thatcher Koledar dogodkov Pripravila: Maša Rener, foto: Matija Kralj, Bojan Stepančič ČETRTEK, 1. AVGUST 2013 Šport Študentski klub Domžale Odbojka na mivki Študentski klub Domžale vabi vse zainteresirane na odbojko na mivki pri domžalskem bazenu, od 17. do 19. ure. Prijave so mogoče najpozneje dva dneva pred izbranim terminom! V ceno je vključeno tudi kopanje na domžalskem bazenu. Odbojka bo potekala tudi v četrtek, 15. in 29. avgusta. Več informacij na spletni strani www. studentski-klub.si. PETEK, 2. AVGUST 2013 Za otroke Knjižnica Domžale Zabava ob družabnih igricah Knjižnica Domžale vabi osnovnošolske otroke na druženje ob družabnih igrah v uricah Odklopi se! Urice bodo potekale vsak torek in petek, od 10. do 12. ure, vse do konca avgusta. Vabljeni na počitniški odklop! Več informacij na spletni strani www.knjiznica-domzale.si. SOBOTA, 3. AVGUST 2013 Delavnica Arboretum Volčji Potok Slike iz suhih rož Izdelovanje škotskih slik iz suhih rož je delavnica za odrasle in otroke, starejše od 11 let. Naučili se boste tehnike, ki slovi po etnoloških motivih in izhaja iz škotske vasice Gretna Green. Bolj zainteresirani udeleženci se boste naučili zahtevnejših tehnik. Za najmlajše lahko organiziramo manj zahtevno skupino. Ves material priskrbi izvajalka delavnice Bianca Rumble (Cambridge Museum Slovenija, d. o. o.). Cena delavnice je 11 do 12 EUR (odvisno od okvirjev). Plača se tudi vstopnina v park. Delavnica se odvija pod brezami zraven otroškega igrišča, od 15. do 17. ure. Na prireditve se morate prijaviti do petka, ob 12. uri, in sicer po elektronski pošti prireditve@arboretum.si. Sprostitev v parku Arboretum Volčji Potok Petje hvalnice soncu V tem nemirnem obdobju, ko se vse spreminja, posameznik potrebuje oporo v vsakdanjem življenju. Mantra Gajatri, ki jo priporoča Sathya Sai Baba, je takšna opora in zaščita. Slednje človek danes resnično potrebuje. Pravilno in redno ponavljanje mantre Gajatri nas varuje pred slabim, prinaša v naše življenje mir, zdravje, blaginjo in duha. Vabljeni, da se z nami družite vsako soboto v avgustu, ob 18. uri. Dogodek, ki traja približno dve uri, bo ob vsakem vremenu. Hvalnico soncu bomo peli v Zgornjem angleškem parku. Plača se samo vstopnina v park. NEDELJA, 4. AVGUST 2013 Sprostitev Arboretum Volčji potok Joga v parku Redna vaba joge razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost uma, telesa in duše. Pridružite se vadbi joge po sistemu 'joga v vsakdanjem življenju', pod brezami pri otroškem igrišču. Plača se vstopnino v park. Na prireditve se morate prijaviti do petka, ob 12. uri, in sicer po elektronski pošti prireditve@arboretum.si. Informacije o redni vadbi v društvu Joga v vsakdanjem življenju Domžale lahko dobite na spletni strani www. jvvz.org/domzale ali na elektronski pošti domza-le@jvvz.org. Joga v parku bo v avgustu potekala vsako nedeljo, od 17. ure do 18. 30. četrtek, 8. avgust 2013 Komedija Gledališče Studenec Gledališka predstava Butalci V čem je čar Butalcev? Doslej znani ljudski in umetno ustvarjeni ter ponarodeli šaljivi junaki so bili individualni junaki, ki so se s svojimi domislicami in dejanji zoperstavljali človeškim slabostim, jih razkrinkavali, kritizirali in smešili. Butalci pa so kolektivni junaki, kakršnih je v slovstvu malo; oni se namreč človeškim slabostim ne zoperstavljajo, temveč so sami poosebljenje (personifikacija) prav teh slabosti ... Vse to in še več v tolikšni in tako pretirani meri, da se smešijo sami, v mislih, besedah in dejanjih. Informacije in nakup vstopnic po telefonu: 051 / 61 41 41, vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. sobota, 10. avgust 2013 Razstava Arboretum Volčji Potok Recikl art - slikarsko-kiparska razstava Jože Tönig se s svojimi deli kaže kot vsestranski umetnik, ki ga privlači svet preoblikovanja in eksperimentiranja na različnih področjih ustvarjanja in tehnik. Je kipar, grafik, slikar, restavrator in konservator, ki na svoje likovno delo vselej gleda celotno in mu dodaja simbolično vsebino in fantazijski pridih. Razstava Recikl art predstavlja fantazijske skulpture, izdelane iz odpadnih materialov. Vabljeni na ekološko osveščeno razstavo. Plača se vstopnino v park. Razstava je brezplačna. Razstava je postavljena v notranjih prostorih uprave. ponedeljek, 12. avgust 2013 Jezikovna delavnica CZM Domžale Poletne delavnice španščine Od ponedeljka, 12. avgusta, do srede, 14. avgusta, bodo v prostorih CZM Domžale potekale poletne delavnice španskega jezika. Več informacij dobite na spletni strani www.czm-domzale.si, elektronskem naslovu info@czm-domzale.si ali telefonski številki 01 722 66 00 oziroma 041 364 961. Prodaja knjig CZM Domžale Dobrodelni bolšjak za Marino Cencelj Vsak dan do septembra bo v Domžalskem domu, od 9. do 19. ure, potekal Dobrodelni bolšjak knjig in zbiranje zamaškov. Zbrane zamaške in sredstva od prodanih knjig bodo namenjeni Marini Cencelj, učiteljici matematike na OŠ Venclja Per-ka. Marina je zaradi bolezni pri petnajstih letih izgubila nogo, kljub temu pa je aktivna športnica, ki trenira sedečo odbojko in je članica slovenske paraolimpijske ekipe. Več informacij dobite na elektronskem naslovu info@czm-domzale.si ali telefonski številki 01 722 66 00. torek, 13. avgust 2013 Poletne dejavnosti Knjižnica Domžale Bralno spodbujevalni projekti Knjižnica Domžale vas vabi, da sodelujete pri projektih za spodbujanje branja otrok (Čudežni kovček, Pravljična lutkarija in Pravljični potepin). Vsi ponujajo kvalitetno izbrano gradivo knjižničarjev ter obilo idej za ustvarjanje in urjenje domišljije. Vabljeni v svet pravljic! Več informacij na spletni strani www.knjiznica-domzale.si. ČETRTEK, 15. AvGuST 2013 Tradicionalna maša Velika planina Praznik in tradicionalna maša Na Veliki planini za popestritev dogajanja v poletnih mesecih poskrbijo številne prireditve, ki so vsebinsko raznoliko obarvane in tako namenjene obiskovalcem vseh starosti ter različnih okusov. Tako vas v četrtek, 15. avgusta, na Veliki planini vabijo na praznik Marijinega vnebovzetja in tradicionalno mašo v kapeli Marije Snežne. Več informacij dobite na spletni strani www.ve-likaplanina.si ali telefonski številki 01 832 72 58. PETEK, 16. AvGuST 2013 Glasbena predstava Poletno gledališče Studenec Muzikal z glasbo ansambla bratov Avsenik Ob 20.30 vabljeni v poletno gledališče Studenec na ogled prvega narodno-zabavnega muzikala na svetu Bila sva mlada oba. Dogajanje je umeščeno v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so bili Avseniki na vrhuncu ustvarjalnosti. Zabavna in duhovita pripoved o dveh zelo mladih in dveh malo manj mladih se skozi vrsto skrivnostnih, dinamičnih in vznemirljivih prigod, ki jih dodatno začini še sedemletna hči - vnukinja, razplete v optimistično romanco s seveda srečnim koncem. Razvnete trenutke, polne čustev, hrepenenja in nenadnih preobratov umirjajo znane in priljubljene Avsenikove viže. Uživali boste v duhoviti in napeti romantični komediji, saj jo bosta vodila in usmerjala velemojstra smeha Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc. Nič manj zabavni pa ne bodo nadarjeni predstavniki igralskega podmladka: Maruša Majer, Žiga Udir in Tadej Pišek, vsi skupaj v režiji Jaše Jamnika. sobota, 17. avgust 2013 Za otroke Knjižnica Domžale Knjižnica na bazenu Ob vročih avgustovskih dneh bo Knjižnica Domžale z vami tudi na domžalskem bazenu, kjer si boste v času obiska bazena lahko izposodili katero od izbranih knjig. Vabljeni na poletno ohladitev! NEDELJA, 18. AvGuST 2013 Razstava Arboretum Volčji Potok Naj medi! Vse do 29. septembra bo še potekala razstava o vsestranski uporabnosti medu, ogroženosti in varstvu čebel ter povezanosti slovenskega človeka s čebelami v preteklosti in danes. Razstava je nastala v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije. Več informacij o razstavi najdete na spletni strani www.tms.si. NEDELJA, 25. AvGuST 2013 Prireditev Društvo žena in deklet Vače 21. Vaški dan Društvo žena in deklet vabi na tradicionalno prireditev 21. Vaški dan. Dogajanje bo pestro, za vsakogar se bo našlo kaj. Spoznavali boste eno od zanimivih področij naše snovne kulturne dediščine, na voljo bodo tudi domača hrana, pijača in veliko zabave. Prisrčno vabljeni prav vsi! Več informacij 041 276 484 (Majda Rebolj), 01 89 76 065 (Marija Krhlikar) ali elektronski naslov maj-da.rebolj@ssgtlj.si. Viteške igre Valvasorjeva konjenica XV. Valvasorjeve viteške igre Ob grajskem lipovem drevoredu za gradom Bo-genšperk se bodo vitezi konjeniki s svojimi konji v polnem galopu borili med seboj v petih viteških disciplinah: napadu na vrtečega se viteza, streljanju z lokom, metanju helebarde, metanju zvezde in metanju sulice. Prikaz viteških veščin - tekmovanje bo potekalo ekipno in posamezno. Sočasno bo potekal pester spremljevalni program za vse obiskovalce. Tudi na otroke se ne bo pozabilo - jahali bodo na konju, hodili s hoduljam, metali žogo iz blaga in se zabavali ob drugih otroških igrah. Organizirana bo zanimiva in pestra srednjeveška tržnica. Več informacij na spletni strani www.valvasorjeva-konjenica.si ali telefonski številki 041 704 445 (Cvetko Možina). PETEK, 30. AvGuST 2013 Glasba KUD Kontrabant 17. etno rock festival 2013 Na 17. Etno rock festivalu, ki bo od 17. do 24. ure potekal na ploščadi pred Vele v Domžalah, se bodo predstavile zasedbe: Terrafolk, ElaBanda, Kom3dija (s Hrvaške), Amabundo Nagumbe, stalnica festivala glasbena skupina Kontrabant, ki je mlajšim izvajalcem vzor in navdih s svojim dolgoletnim obstojem, in prvič kot kantavtor Tomaž Juvančič. Etno rock festival v Domžalah je zibelka mladih glasbenikov, ki se ukvarjajo z etno-akustično glasbo ter predelave le-te v sodobne zvoke. Na tej vsakoletni prireditvi dobijo priložnost za nastop mlajši glasbeniki, ki lahko izmenjajo izkušnje z že dokazanimi glasbeniki, ki so mnogim nastopajočim tudi idoli. Vstopnine ni! Festival ŠK Domžale Kopalkanje Študentski klub Domžale tudi letos pripravlja festival elektronske glasbe na domžalskem bazenu, ki so ga poimenovali Kopalkanje. Več informacij dobite na spletni strani www.kopal-kanje.com ali telefonski številki 040 351 600 - Jasmina. sobota, 31. avgust 2013 Rekreacija Sad Mavrica Mavrični tek Prireditev, ki bo potekala v Češminovem parku, je namenjena družinam, ki želijo izkoristiti čas skupaj in premagovati ovire skupaj. Zabavne ovire na poti do cilja bodo celotni družini prinesle veselje in radost do gibanja. Skupaj bodo premagali vse, kar je na poti, in osvojili slastno medaljo. Dodatne informacije Mojca Grojzdek, 031 314 870. Sprostitev in revitalizacija Zdravilni gaj Sprostitev in revitalizacija v Zdravilnem gaju Tunjice pri Kamniku Program, ki traja dve uri, je primeren za vse starostne skupine. Obiskovalce se razdeli v manjše skupine in se jim na dinamičen način predstavi pravilne načine gibanja, revitalizacijo telesa skozi energijske centre ter sprostitveno meditacijo s pomočjo tehnike vizualizacije. Možna je tudi degustacija žive vode. Cilji programa: dvig imunskega sistema in večja sproščenost telesa; zmanjšanje stresa; energijsko okrepljeno telo; predstavitev zdravega načina življenja; izkustvo sproščanja, ki ga lahko posameznik izvaja doma. Opomba: Priporočena športna obutev. Več informacij na 041 785 675 ali spletni strani www. zdravilnigaj.si. M. Kulturno I društvo i ran J are Škocjan pri Domžalal 13. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUD N Ponovitve: četrtek, petek, sobota in nedelja 25., 26., 27. in 28. julij četrtek, petek, sobota in nedelja 1., 2., 3. in 4. avgust četrtek, petek in sobota 8., 9. in 10. avgust Vse predstav ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €, nedeljske predstave: popust 2 € DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA BURKA S PETJEM - KRSTNA IZVEDBA BQDÜ^ßGO Po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza napisal in približal današnjemu svetu Alojz Stražar. Režija: Alojz Stražar Igrajo: Konrad Pižorn - Kondi, Pija Brodnik, Marjeta Cerar, Jure Sešek, Robert Vrčon, Jože Vunšek, Metod Palčič, Brigita Hrovat, Rajko Majdič, Stane Zemljarič, Roman Zorman, Tadej Stražar, David Homar, Luka Sešek, Milan Capuder, Tomaž Usenik, Avguštin Gales, Jože Prašnikar, Bojan Klemenc, Irena Capuder, Špela Prenar, Urša Sešek, Miša Jerman, Ana Kovač, Zdravka Prašnikar, Maruša Lampret, Anže Gregorič, Miha Vogrinčič, Uroš Ravnikar, Florjan Zabret, Luka Lisjak, Rok Ravnikar, Nejc Lisjak in drugi. Nastopilo bo preko 80 igralcev, plesalcev in pevcev. Informacije in nakup vstopnic po telefonu: 051 / 61 61 51 051 / 61 41 41 (Marjana) Nakup vstopnic preko spleta: www.studenec.net (Urša) vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure