Naro&iln» Bst«: Celo leto K 120'—, pol leta K 60*—, četrt leta K 30'—■» Izven Jagosiavije: C$to leto K 150*—-, Inserat! aM oznamla se za-raSv.najo po dogovor« ; pri večkratnem toseriranjo primeren popust Upravnlitvo sprejema raaročnino». tose rets in гекЗШжаје. — — Telefon ši 220.
o ре!Шеш lisi m slovensko ljudstvo

»Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Kbro' cesta št 5. — Z uredništvom se more govoi vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste.-----------Telefon št. 220.
to
28. številu*».
Mms*>i«90s», «3,3».«s 11. Masa*»«» 1921.
Pritisk naMeraciio — uper prsti boifševikcm.
Dva dogodka se odigravata ono-stran mej naše države, ki držita v napeti pozornosti cel svet in utegneta imeti posledice tudi za našo državo Pogajanja med Nemčijo in entente so se naglo in osorno razbila. Nemci so rekli, da ne morejo plačati toliko, kolikor zahteva ententa, v imenu "m* vrče je odgovoril Lloyd George, d se o nemških predlogih niti ne more govoriti. Pristavil je jasno, da ti predlogi svedočijo, da Nemčija ne riževa še svoje krivde na vojni in je ne mara popraviti. K temu sestanku je bil tudi povabljen francoski vrhovni vojni načelnik Foch, ki je takoj dobil pooblastilo, da nastopi proti Nemčiji z vojno močjo. Ententa je imela za ta slučaj vse pripravljeno in Francoske, angleške in belgijske čete so takoj čroz Ben pričele prodirati v Nemčijo. Kakšne cilje imajo, se ne ve,, kakor turi-ue, kakšno postopanje bodo proti npfti uveljavili Nemci. Načelnik nemške države je na prebivalstvo izdal samo o-klie, v katerem ga poziva, naj vztraja in ne izgubi zaupanja, da bo nemška pravica zmagala nad nasiljem enten -te. Taki izrazi so lahko navadna fraza, zamorejo pa tudi imeti globlji pomen, da pričakujejo Nemci od nekod pomoči. Med tem pa zaseda ententa v Porenju in v rurski pokrajini mesto za mestom, s.iši se, da namerava tudi vdreti na Bavarsko, kjer so ji iakozv. „Einwohnerwehren“ (meščanske straže) trn v oku. Kako daleč namerava iti, ne pove. Samo to je bilo čitati, da «ima namena zasesti Berolina.
Obenem so pričeli poročati razni časniki, da je na Ruskem izbruhnil u-por proti boljševikom. Iz Rusije smo navajeni na tako različna, med sauo s/ nasprotujoča poročila, da moramo «sako vzeti z veliko previdnostjo. Rusija je od Evrope popolnoma odrezana in tam ni nobenega drugega javnega mnenja, kakor bolševiSko, Izhajati smejo samo boljševiški 'časniki, tujina izve samo, kar poroča boljševiška vlada in fa bo seveda skušala položaj predstaviti vedno v luči, ki je zanjo ugoden. Posamezna poročila, ki prihajajo iz Finske, Švedske ali Danske in neodvisno od bol ševiške vlade; temelje samo na negotovih govoricah ali na pripovedovanju beguncev, ki pa vidijo vse seveda zelo enostransko tor aiino pretiravajo. Nepristranskega ičioveka, ki bi zamogel videti in povedati, kako je v Rusiji, ni. Toda govorice o uporih prihajajo iz različnih o-i. raj e v in potom različnih virov, so v Sako veliki množini^ a deloma m tudi potrjuje,o poročila boijševiške vlade., da mora biti na stvari nekaj rejnice, 3edro upora je v Kronstadt, \ omor -©ki trdnjavi v bližini Petrograda, tvorijo ga mornarji, torej isti ljudje, ki so svoječasno bili prvoborite’ji boljševizma. Najprej je izbruhnil na ladiji ^Petropavlovsk“, največji ru.-ki bojni ladiji. Načelnik je genera KozLvski, ©menja se pa tudi, da vodi gibanje ©ernjev, voditelj ruskih socijalnih ie-tolucijonarjev, torej stranke, ki ima &ajveč zaslombe med ruskim kmečkim prebivalstvom. V tem slučaju bi imel seveda veliko večji pomen, ker bi bil delo r’evolueijnega ljudstva samega in ne izvira samo iz neke krajevne ne -zadovoljnosti ali iz vplivanja monor -liisfčnih krogov« in podpore enterte . iBoljševiki predstavljajo obratno, da je fo samo delo carskih oficirjev, katerim ge je 'posrečilo zapeljati nekaj; mornarjev, in pa hujskanje francoskih agentov. Treba bo pač videti, kako se bo stvar razvijala dalje. Mogoča je sle -fleča kombinacija:
Ruski boljševikt so se zares pri -pravi m h na veliko spomladansko o -lenzivo in obenem y ta namen razpre-Ш po celi Evropi silno komunistično
Položaj is jasni. —
Beograd, 5. marca 1921
■Vlada tiplje in .tiplje ter se vedno bolj zapleta v lastne mreäe, s kateri -mi je hotela loviti kaLi% V ustavnem odboru, kamor je poslala najnolj nerodnega svojega zastopnika kot ministra za konsiii.uaiifev se ji vedno bolj izpodmičejo tla. Te dni je imela posebne težave glede redakcij člena, ki govori o enodomnem sistemu. Marko Trilkovič je s svojo, nerodnostjo in ne sposobnostjo kot zastopnic vlade ob -struiral delovanje ustavnega odbora, la si je moral z, izguno, čaša d v'eh set sam, pripraviti podlago za razpravo tega člena.
Tudi glede volilnega sistema si vlada ni tula na čistem, Veema ustavnega odbora je bJa, za proporcionalni sistem, kar si pa Trilkovič ni upal sprejeti brez sporazuma, z vlado. Proporcionalni sistem je vlada končno o-dobrJa. Toda težje je bilo vprašanje giede pasivne vo.ime pravice uradni-štva. Vlada4v svojem načrtu ne priznava uradništhu pasivne \oUue pra vice, toda vladna „večina“ je viacio zapustila in se v .tem slučaju postavi-ia na edino pravilno stališče,, da so uradniki tudi državljani.
, Najtež„i udarec vladi pa je zadalo vprašanje Gospodarskega sveta („Sa-vet Rada"), jugoslovanski klub, ki je proti vsaki „gosposki zbornici', v svojemi načrtu predlaga, naj bi se na mesto hekakega senata poleg poslanske zbornice ustanoala gospodarsko -socialna zuornica, kjer bi se obravna vale brez strankarskih- strasti vse nepolitične zauöve. roa vxadvum tega predloga je ustavni odbor izdelal nekak načrt za Savel Rada, k„er naj bi se obravnavali zakoaodavni gospodar-sko-socljalni predlogi, ki bi postali za kou šele potem, ko jih sprejme tudi poslanska zbornica. Toda tudi tega ustavnega;predloga se vlada,brani na vse kriplje.
Vlada se torej ne more naslanjati niti na lastne vrste, najmanj pa na demokratsko stranko, ki je že sama na sebi zmes najrazličnejših živijev.
Na vse to pa še pndfi odločen nv-step večine • zemlorudi.iš-Kega kluba proti nadaljnim pbgajanjem z vlado, Z dr, Vošnjakom in s slovenskimi sa-mostojneži so glasovali za vstop v via do le še UakOvič, Nikola Di Lan, Ri-sto Djokič in'Mile MderadOvie.-Voš-njak, Pucelj, Drofenik tn vsa taka in
«таететааа
propagando. Ententa je pa tudi skle-'nila, da naredi konec boljševizmu, ki vznemirja neprestano celo Evropo. — Pripravljalo se ,e torej od obeh plafi. Nemčija je hotela porabiti ugodno priliko in se s I omoč.,0 ruskih boLševi-kov rešiti jerobstva entente. BoLŠevi-kov bi se pozneje že odkrižali, Vsled svoje številne in organizaci ske moči bi jim to ne bilo pretežko. Ententa je hotela! prehiteti Nemce in boljševike . Nemce ,je hitro poklicala na odgovor. Ker so hoteli zavlačevati, je takoj rekla: „Ne“, ter jim nastavila nož na a rat. Ob enem je i omogla upornike proti boljševikom. Neverjetno je, da bi upor v tako velikem obsegu izv-M samo oc francoskih agentov in curkih generalov. Edino poklicana stranka, da vrže bol.ševizem, so socijalni revolucionar! kot zasto niki ruskega ljudstva. Mogoče, da so sedaj res ti ljudje dvignili upor, a ententa jih podpira, da tako prepreči bolševiško o-fenzivo iii zadere boivšev’zem v n‘ego-vem ognjišču. Potemtakem ‘ bi tor i bolševKi v dogovoru z Nemci pri pravIjali o'enzivo, a ententa jih je prehitela, zagrabila naglo Nemčijo, prott 'Rnsiii ’ pa organizirata u.or social -nih revolucionarjev. Taka kombina • c-jja je mogoča in verjetna in v tem slučaju bi se bližal konec bolj šem z -mn Mono*" ‘o r a tudi marsikaj drugega. Vsekakor stojimo pred važnimi dogodki, katere moramo pazljivo za -
Avtonomija na vidiku.
enaka družba so dobili pošteno brco, 1, kaj bi pa tudi ne! Saj vkljub kategoričnemu pozivu zemljoradniškega glasila „Sela“ niso hoteli izvajati posledic, zato bodo pa sedaj frčali na — hodnik.
Muslimani so bili danes pri Paši-ču, o rezultatu pa se zaenkrat ne more zvedeti nič pozitivnega. Vendar pa se z vso gotovostjo trdi, da bo vlada prisiljena računati v vsemi zahtevami muslimanov, ako želi njihovo koope racijo,	,
V ustavnem odboru bi se danes moralo razpravljati o upravni razdelitvi države. To je vlado zelo skrbelo. Ako bi se sprejel njen načrt o tem oddelku ustave, bi vlada že danes zapečatila svojo usodo. Zato je na predlog Ljube Jovanoviča, pristaša Proti-čevega ustavnega načrta, in muslimana Kurbegoviča ta oddelek z veLko veliko večino glasov odložen v svrho, da se poprej doseže sporazum z avtonomističnimi klubi.,
S tem ste vlada in njena „večina“ priznali svoj poraz in poraz Pribiče-vičevega nasilnega centralizma. Jugoslovanskemu klijuu je stem dan prvi „a conto“ dragocenega zadoščenja za vse žalitve in Škodoželjnosti nasprotnikov. Možati nastopi poslancev SLS prinašajo sadove v odločni zahtevi gle de avtonomistične ureditve države.
Z veliko napetostjo se pričakujejo sedaj pogajanja radi sporazuma. V tem oziru vlada popolna soglasnost med Jugoslovanskim klubom, Narod -ni’'1 klubom in muslimani. Ni izklju -ceno, da. bodo ta klubi najprej med seboj določali redakcijo členov o avtonomistični ureditvi države ter bodo nato enctao branli pri pogajanjih s centralisti svoj 'elaborat.
Od rezultata pogajanj je odvisna tudi usoda vlade in njena bodoča se -stava.
Ze ta uspeh avtonomistov je tako odločilne važnosti za nadaljni razvoj dogodkov v konstituanti in izven nje, da je treba že danes računati z dej -st. om, da sa niti z naši.jem ne mere več preiti preko avtonomistov na dnevni red.
Položaj se jasni in karte se obračajo. V tem tiči tudi velhc del zasiu -ge Jugoslovanskega kluba, ki s ponosom na uosedaj dosežene uspehe vstopa okrepljen v novo fazo ustavnm bojev.
sledovatig ker ue vemo, kaj lahko prinesejo.
.	Bgggmraiaga
lekaj o narodni cerkvi.
Mladoliberalno časopisje je začelo v zadrtem času odkrito propagando za ustanovitev narodne cerkve med Slovenci po čehoslovaškem vzorcu. Ljubljanski j liberalci, ki vtaknejo v vsako novodobno budalost kot prvi svoj nos, so «i ze jüvauui v SvO„o sredo „narodnega svečenika“ Miloševiča, da je na shodu razvil propagando za v-stop v narodno cerkev, Za Ljubljano pr čaku eta še Maribor ter Cel.e Miloševičev narodno cerkveni evangelij.
belska „Nova doba“ pridno pripravlja tla za Miloševičevo seme, in j6 pred kratkim, napovedovala, da —
I prestopi večina šentpeterske fare v Savinjski dolini v krog Miloševičevih spreobrnjencev, ali pa v samo pravoslavko. Med; slovenskimi Sokoli so povsod agHira za odpad od katolicizma, in za vstop v narodno cerkev, kaiero istoveti,,o slovenski mladoliberalci s pravoslavjem.,,, \r: ;•..	, * vt
Slovenski napredni inteligenci' ni za izobrazbo riaroda, za poglobitev dr-i žavne ideje In edinstva itd., ampak I našim liberalcem je pred vsem za po-I gon p roti „zločinskemu katol cizmu“ in za vabo na odpad v narodno cer -kev in pravoslavje.

To nespametno protikatoliško go -njo naše inteligence med Slovenci je opazoval tudi univerzitetni proiesor g. dr, Rado Kušej, ki ni klerikalec, in napisal v „Narod“ od nedelje cel članek o narodni cerkvi. Predvsem ugotavlja dr. Kušej, da je krščanska vth ra že po besedah svojega ustanovitelja namenjena vsem rodovom, tedaj ne more biti narodna, ampak je brezpogojno mednarodna. Torej ž® naslov „narodna cerkev“ je nespamet po konstataciji liberalnega glasila, ^VI istem članku pobija dr, Kušej nezmožnost združitve narodne cerkve s pravoslavjem. Združitev narodne cerkve s pravoslavjem bi bila enostavno dosežena s prestopom reformistov v pravoslavje. Toda s prestopom v pravoslavje bi ne bilo narodnemu svečeni ■ štvu prav nič pomagano, ker bi morala pravoslavna cerkev odpustiti vse oženjene narodne svečenike iz službe« Po predpisih pravoslavja tvori posvečenje ravno tako zakonski zadržek kot pri katolikih. Pravoslavni pop se poroči, predno je posvečen. Zakon pa„ ki ga sklene že posvečen duhovnik a je neveljaven tudi pri pravoslavnih.
Češko narodho svečeništvo je prosilo pravoslavni episkopat, da mu naj ta pošle vsaj enega pravoslavnega škofa v svrho organizacije narodne cerkve, a reformatorji bodo zastonj čakali na prihod kakega pravoslavnega škofa. Ako pa si izvolijo re.ormisti lastnega svojega Škota, mora biti ta posvečen od drugega, da je sxJoh škof« Narodna cerkev se ne nahaja v rožnatem položaju. Tako piše liberalni „Narod“ o baš neprivlačnosti mlado-liberalne — moderne narodne cerkve.
Tržaška „Edinost“ je tudi gosve -Pia zelo važen članek pod naslovom: „Cehoslovaška republika in Vatikan.“-Članek je omenka vredna moralna zaušnica za sokolsko liberalne „narodne Cerkvenike“ v Sloveniji. Clankas prinaša ugotovitev izza zadnjega narodno cerkvenega zbora v Dragi, koder. so konštatirali, da je prestopilo v. češko narodno cerkev IBS duhovnikov, m 45.000 laikov. Tudi so nastala na tem reformističnem kongresu med pristaši narodne cerkve nasprotja: eni so se nagibali k protestantizmu, drugi so zahtevali združitev s srbskim pravoslavjem. Vsled pomanjkanja e -notne in jasne versko idejne j odlag® je doživel celi pokret moralen udarec. Niti število pripadnikov narodne cerkve ni bilo zadostno v primeri s katolicizmu zvesto ostalimi Cehoslovaki. Nasproti 133 narodnim svečenikom je stalo 2000 katoliških duhovnikov, nasproti 45.000 narodno cerkvenih laikom 12 milijonov katoliškega ljudstva, ki je ostalo zvesto svoji cerkvi.
Novo versko gibanje ni zadobil® splošnega narodnega značaja in se vlada ni mogla nanj naslanjati. Cehoslovaška vlada je vzdrževala vsled tega dejstva še nađale stike z Vatikanom. Kakor zatrjujejo, so bili Bene -ševi razgovori za n.egovega bivanja v Rimu z Vatikanom prisrčni in če -hoslovaški zunanji min ster je zatr^ val Vatikanu, da je po n egovem mnenju verska edinost podlaga narodu® in državne edinosti Uelioslovakov. — Tako „Edinost“, ki ni klerikalno glasilo, ampak glas trezno mislečih ne-cd rešen ih južnih bratov, ki se zavedajo, kaj je katolicizem za nas Slo -vence.
Verski pokret proti katolicizmu, ni doslej in ne bo uspel niti v izrazito kulturnobojni Čehoslovaški, k„er so, pripravljali kulturni boj že desetletja in ga država sama še danes [Odpira. Kako si pa predstavljajo, n n Si liberalci spreobrnjenje slovenskega Pudstva k narodni cerkvi in v rravoshvje, o tem se še ni izjavila doslej niti glavna agitntorica za odpad od d-ima — „Nova doba.“ Sosedne države, ki po-zna'o skoz in skoz katoliško Slovenijo, se mora‘o smejati, ako čita o pozive mladoliberalnega časopisja za odi«!
STRAŽA.
pad in o „apostolski“ pridigi' reformista Miloševiča.
Naši slovenski demokratje pa so stranka treh politično brezpomembnih mož, katerim bi se niti sanjati no brnelo o kakem verskem pokretu mod Slo venci. Slovenska narodna ceikev, Miloševič in naši demokratje, to je posmeha vreden trifolij kot liberalno politično zastopstvo v Beogradu. Trezni in državotvorni elementi sodijo na Ce-hosIovašKem in tudi pri ne- drugače, kot en slovenski:. Žerjav, Kukoveo in hrvatska ščuka Pribičevič.
Zmago v kulturnem boju v Jugoslaviji bo odnesel kljub demokratskemu nasilju kancelparagrafov katolicizem!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS»
Ustavni odbor je končal svoje delo. Dolžnost Pašičevega kabineta je, da skliče konstituanto in pred loži po ustavnem odboru predebatira-no ustavo plenumu. Do tod je šlo, če tudi je v dobi ustavne debate moral Pašič večkrat pod odejo. Vladni de -mokrati in radikali so upali, da priva bij o za časa delovanja ustavnega odbora v svojo vladno silo in karibdo zemljoradnike ali pa muslimane, Vsi Pašičevi poizkusi politične mešetarile so se izjalovili, Paš.čeva vlada stoji danes trdno ,.. ravno tako kot pri pri njenemu že otrovanemu rojstvu» Ustavni odbor je končal svoje delo , demokratsko časopisje bi moralo zagnati krik: Sedaj pa z demokratično centralistično ustavo pred plenum konstituante! Zastonj čakamo na klic po plenumu, Pašičeva vlada se trese pred eolotno konstituanto, ker ve, da • Čaka njo in menda tudi njen centralizem ... smrt! Mogoče, da podaljša g. Pašič svojemu kabinetu politično življenje s posteljo, ker so res nastopili pasje hladni dnevi po celi Jugo -slaviji . . .
AVSTRIJA»
Londonska konferenca je povabila Avstrijo, naj pošlje Svoje zastopnike v London, da se še enkrat proučijo nekatere določbe senžermen-ske pogodbe in njih udejstvitav»
Avstrija pošl„e v London: Zveznega kanclerja dr» Mayrja, finančnega ministra dr. Grüna in prehranjevalnega ministra dr. Griinber-gorja. Ta ministrska deteljica bo sere spremljana od izdatnega štaba»
NEMČIJA.
Nemški zunanji minister dr, Smoüs se je vrnil s svojim sprem stvom iz Londona v Berlin, kjer se je takoj sestalo celotno nemško mLiistr -stvo, kateremu je poročal dr. Simons o londonski krizi.
Zavezniške čete, ld zasedajo nemška mesta, štejejo 2Ü.CK) mož. Vrhovno vodstvo nad temi okupacijskimi četami ima ententni vojni svet, ki vodi operacije napram Nemčiji iz Par.za. Komando nad okupacijskimi četami ima francoski general Degouttei ki poveljuje s svojim šta -bom iz Düsseldorf a.
Ententne čete:	Angleži,
Francozi in Belgijci so doslej zasedli: Düsseldorf, Duisburg, Rubort iu Mainz.Pri okupaciji teh mest je sodelovalo tudi rečno brodovje na Renu. Okupacija se je izvršila , mirno, neznatni incidenti so se doslej doigrall edino v Mainzu.
General Degoutte je proglasil nad zasedenim nemškim ozemljem obsedno stanje, katero se bo iz -■\ajaio z vso brezobzirnostjo ter strogostjo.
Po.razglašanju obsednega stanja jo ukinjen ves železniški pro-met z Nemčijo. Kolodvore, poštna in uradna poslopja so zasedle ententne čete. Nemško uradništvo vrši svoji posle dalje pod zavezniško kontrolo. Tovarniški obrati so pöd vojaško kontrolo, prepovedani so štrajki in vsako zbiranje množic po ulicah in javnih lokalih. Kako prijetno je uradovati in delati pod senco ententnih bajonetov, si bodo Nemci sedaj okusili.
RUSIJA.
Helsinlorška poročila pravijo, da so imenovali Trockega diktatorjem * «eomejftoo močjo. Troekij s*


***ац«1
je podal iz Moskve v Fetrögrad U pori proti sovjetski vladi so pa izbču-
niii >• <! v Odesi kjer je bila vCilka večina posadke boljše vikom zvesta. Nemiri še širijo po vsej Rusih. Med črnomorskimi mornarji se pojavlja po-kret ža solidarnost z baltiško mor -‘narico. Proti Kronstacitu, kier so nahaja torišče protiboljševikov, je poslala sovjetska vlada 30—40,000 mož bro ječo armado, ki se zbira v Petrogra.-du. Kronstadski mornarji obstreli ujejo petrograjske kolodvore in, vojak m -ce.
Politična poročila.
p KOLIKO ZAHTEVAJO MUSLIMANI. Iz Beograda javljajo, da he v pogajanjih med muslimani in vlado vodi glavna debata o svpti, katero bo vlada morala’* plačati muslimanskim begom za zemljišča. Muslimani zahtevajo zavsem 6 milijard K in vlada bo morala plačati, ako jih bo hotela pridobiti za vstop v kabinet. V vladnih krogih so nad pretiranimi zahtevami ozlovoljeni. Izplačanje omenjene svote bi uničilo valuto države, toda vlada,ne najde drugega izhoda, ako se hoče vzdrževati na površju in stopiti .pred plenum konstituante. Dragi bodo glasovi muslimanov! Toda, centralizem je v nevarnosti, in zanj se mora storiti vse, kar je mogoče!
Pnevne vesti.
d DEMOKRATI SE GRIZEJO MED SEBOJ! Korupcija, 'katero so začeli uganjati slovenski liberalci pri višjem šolskem svetu v Ljubljani,, je začela smrdeti demokratom samim. — Profesor in demokrat dr. Mencej je začel žehtati po listih vodfo prosvetnega poverjeništva dr. Skaberneta, kateremu „hvalevredno“ očita, da je napisal v dobi majniške deklaracije knjigo „Cesar Karl.“ V tej knjigi demokratski avstrijakant Skaberne navdušuje vojake za cesarja Karla iu to v času, ko so čivkali ö propadu Slavnih Habsburžanov že vrabci na strehi. Dr. Tavčarjev bojni rog, hfogovi krsti ljubljanskih mostov z imeni Slavnih Habsburžanov, dr. Skabernetov „Cesar Karl“, pri nas na Štajerskem pa razni nemčursko avstro :ilski Tän-zigi iz Ptuja, Schunki iž Selnice staroste Sokola — to je bratsko uvedin -jenje! Bivši avstrofili, nemškutarji in sedaj naenkrat jugoslovanska sol, ali se smemo čuditi, da s je začela ia u-jedinjena demokratska mešanica grizli med seboj! Živela demokratska vza -jemnost! Gnoj ostane gnoj, samo da so ta liberalni gnoj prekidali iz Avstrije v Jugoslavijo in ga razmnožili z demokratskimi smetmi iz celotne Jugoslavija.	j -
d DEMAGOSTVO samostojnežev. Kakor znano, je dr, Vošnjak v ustavnem odboru „ožigosal“ nekega slo ve n-' skega duhovnika, ki je v volihii borbi ag tiral zoper stranko, kateri na -čeluje s Srbkinjo poročen človek. Res je, da so v volilni borbi hujskali ra -vno samostojni proti Srbom, Tako n. pr, je samostojni ag tator Spitano iz St. Ruperta nad Laškim vprašal svoje zborovalce, čemu se dr» Korošec poteguje za Srbe, Dne 14. nov 1. 1. so kričati samosfojneži v Jurkloštru: „Korošec nas je prodal Srbom!“ K-clen je izpustil celo besede: „Vsi so goljufi, samo Franc Jožef je bil pravičen!“ V svoji domovini trpijo samostojni to gonjo, v Beogradu pa ščuje doktor — pardon kmet — Vošnjak pro-t: tistim duhovnikom, ki se potegujejo za Srbe. Lepa stranka!
d „LEPA NASA DOMOVINA.“ Zagrebški „Hrvat“ prinaša pod citiranim naslovom notico, v kateri se pritožuje nad prostaškim obnašanjem mariborskih obmejnih uradnikov na ko -lodvoru. Ob- prihodu v vagone poz -dravljajo potnike z najgnusnejšimi kletvicami srbskega izvora in to iz navade. Kakor se zdi, ne morejo ti ljudje brez klevetanja ničesar izraziti. V drugih državah obstoji navada, da pošljejo v obmejne kraje najboljše u-radnlštvo, pri nas pa osrečujejo bel-grajski centralisti važne obmejne točke z ljudmi, ki bi spadali prej v klavnice, kot na sedanja mesta. Kakšno sodbo naj sl ustvari potnik iz tujih dežel,; katerega nahruli kakšen bivši srbski aarefdaik, misleč, da ima opra-
vek z makedonskim rekrutom ? „Lepa naša domovina!“
d lKnzukA za poročevalce tu-jih listov. Ministrstvo za notranje zar deve je odredilo, da se uvede za poročevalce tujih listov cenzura. Mini -strstvo je namreč ugotovilo, da širijo nekateri poročevalci v inozemskih listih „tendenciozne vesti“ o razmerah v naši državi. Nam se pa dozdeva, da notranji minister Draškovič, ki je izdal to naredoo., noče citati v inozemskih listih podrobnosti svoje kerupoij-: slce afere o donavskem brodovju. Naši demokrati so res naivni in neumni lju djei Kitajski zidovi n® bodo nikdar preprečili, da ne bi v inozemstvu za_ mogli spoznati reakcijonarstvo naše vlade! Prepoved ozir. naredba je zna čilna za „poštenost demokratov“, toda dvomimo, da ii bo zadostila njihovim pobožnim željam,
d „MILI“ NAM MINISTER dr. Kukovec je govoril na banketu v Londonu in izrazil svoje debelo občudovanje nad rezultati angleških pojedin. „Nova doba“ pričakuje, da bo g. mi -nister objavil svoj „angleški govor“ v celoti v svoji „Novi dobi.“ Inozemsko Časopisje dr. Kukovčevega londonskega govora ne bo prineslo, ker mu je za dobo bivanja dr, Kukovca v Lon -donu in s Parizu odtegnjen poštni debit za našo kraljevino. O pariško-london-skem nastopu ministra dr.. Kukovca bo dajal jugoslovanskim žurnalistom mtervive g. minister sam po povratku v domovino.
d „NOVA DOBA“ je bila od nekdaj branilka demokratskega, lopuvsi-va. Potegnila se je v zadnji številki za g. Jurja Džamonjo, katerega ne misli zagovarjati (ker se ne more niti sam), ampak ga zagovarjajo po mpen-ju „Nove dobe“ Džamon^eta dela med našim narodom. Džamoa.evo delovanje med Slovenci obsto0a doslej v par neumnih javnih nastopih in v nakupu milijone vredne Ogrizekove vrtnarije v Mariboru, katere se bodo držale odslej solze hercegovskih serakov in iz hercegovske deee izsesana kri .... Džamonjeve zasluge za sldvenski narod obstojijo v prenosu prekletstva hercegovskih serakov in dece na obmejna Maribor. Bodoče Džamonjevo delo med Slovenci pa bo obstojale v veri-ženju z zelenjavo in bo Slovence ravno tako drl na kožo in kri, kot je že svo„čas Horeegovce, med katere se še danes ne upa!
d MED PROSVETO prišteva „N. doba“ tudi Steinachova brošurico o umjetnem pomladjivanju. Nauke le te brošure toplo priporočamo „Novi dobi“, katero bi- bilo treba res pomladiti na duhu, ker po naslovu in po obliki se je že večkrat. Ker niso zamogli „Novi dobi“ osvežiti duha vsi razni naslovi in oblike, bo mogoče dosegel Steinach s posebnim pomladilnim cepivom.
d CESTNA ZADEVA, Od Sv. Petra pri Mariboru nam poročajo: Tisto modrost, ki jo je od naših samostojnežev najeti dopisnik prodajal v „Taboru“ št. 29, bi si bil lahko prihranil. Cernu je bilo treba napadati našo,,klerikalno“ stranko, ki ima za St. Peter nekaj več zaslug, nego privandrani samosto.neži in njih bratci. Za novo cesto smo bili mi že davno, ko se še raznim našim štajerčijancem niti sanjalo ni o tej cesti. Cesta naj se spelja cd Lorberja po rebru proti novi šoli, mimo mežnarije, Odkoder se naj pozida viadukt na nasprotni breg. Ta načrt je najprimernejši in najcenejši, — kar j® menda dandanes prve važnosti. Od te ceste bosta imela g. župnik in rjegov sorodnik ravno toliko koristi, kot vsak drugi, ki' bo po novi cesti vozil. Torej večina Sentpeferčanov in-še sosedi. Lahko pa naši samostojni, ki imajo vso modrost in skrb za občino v zakupu, speljajo cesto pod cerkvijo. Mi jim damo dober nasvet. Brega pod cerkvijo se seveda ne smejo dotakniti, ker bi se utegnila cerkev podreti na njih bogaboječe glave, česar jim kljub temu, da smo „klerikalni škodljivci“ , цв privoščimo. Meljski breg dela premnogim nemale sitnosti, zlas i raznim demokratskim izletnikdm ob nedeljah, ko se vračajo, nasrkavši se močnega „zr^ka" v naši rivijeri, „glasno mi s-leč“ v Maribor. Kaj, ko bi tisti sitni breg razbili ter ga zvozili v Dravo od Senekovičeve gostilne naprej? Na tak način bi se znebili brega, ki j® v jar v&i fcšlsaBđal“ ne le maribowskemu me-
stu, temveč naravi sami, ki je рг&т fam tako hudomušna. Toda Šalo &a
stran! „Zeleni“ cestni odbor se je razletel. Skoda ga ni, ker je bil i® nekoliko preveč strankarsko pobarvam ..
Mi pa svetujemo kot „klerikalni škodljivci“ to-le: Sestavi naj se odbor, pri katerem bodo zastopani brez razlike strank vsi, ki bodo rabili novo cesto p a cesta naj se spelja po načrtu, ki ga smo zgoraj omenili. Tako sodijo vsi pametni Sentpeterčani, ki nekolik© bolj trezno mislijo, nego najeti dopisnik v „Taboru.“
d SE ENKRAT; TANCIG -NEMŠKUTAR! „Ptujski list“ je prevzel nehvaležno nalogo. Zavzel se j je za „neoporečno jugosiovansi.re“ ptuj skega solmi skega podstaroste, kar mu pa ne verujejo niti ptujski liberalni backi, veliko manj® pa „Straža“. Dokler nam gospod Tancig ne dokaže svojega narodnostnega čuvštvovarija na podlagi legitimacij narodnih primorskih društev, n® moremo preklicar v. svojih trditev, iz trte je izvito, da bi bil g. Tancig svoječasao član opatijskega Sokola. V Divači je ustanovil Sokola žej:. uradnik g. Škof in ni hotel Tancig pristopiti k društvu niti kot podporni član, Gosp. Tancig, iz -govor radi političnega preganjanja ne bo držal, saj je vendar znano, d& so V as-v času, ko so Vaši tovariši morali kot „p. v.“' ozir. „p. u,“ k vojakom, povišali za kontrolorja. Ker M. g. Tancig rad pripomogel Jugoslav, Matici do 1ÖÜÜ K, mu pri’tem '„narodnem“ delu radi ustrežemo z dokazi,
G. podstarosta! Ali se spominjate* daste za časa vojne, ko se je moral sestaviti službeni zapisnik proti kretnL ku G . .., ki ni razumel nemščine v zadostni meri, zahtevali tolmača ža. slovenščino?! — „Ptujski 1st“ nima pravice zagovarjati lažinarodnosfc biv šega renegata, ker ima v svojem и -pravništvu zagrizenega št vjercijanea, ki ne zahaja v nobeno slovensko družbo, ni član nobenega slovenskega društva in vzgaja svoje otrok® izključno v nemščini! Resnično, resnično, Bog je udaril ptujsko fräkarijo s slepoto! Kljub temu so državotvorni element, čeprav zagovarjajo oboževnlalja j Viljemovega, ker je postal po preobratu podstarosta ptujskega Sokola»-
d OBČNI ZBOR KZf Na občnem zborii Kmetske zveze za Guštanj in Tolsti vrh, ki se je vršil dne (k t m. so se sklenile štiri resolucije. Prvič se je protestiralo proti uklajenju ženske volilne pravice za občinske volitve, drugič se je ugovarjalo proti nameravanemu „posokoljenju“ šolstva, tretjič se je zapros.la deželna vlada v Ljubljani, naj sedeža okr, glavarstva v Gusianju ne spreminja in, slednjič j s® je vzeia akcija represalij, katero is vaja deželna vlada v Ljubljani za divjanje nemške uprave v coni A nas -proti slovenskemu življu z zadoščenjem na znanje. Pri vol tvr v novi od’ bor je bii z nialimi izjemami izvoljen stari odbor,
d VERA SAMOSTOJNIH. Preje., li smo iz mariborske okolce: „Kine -t.jski list“ ogorčen zavrača očiten, da bi bili sampstojneži proti veri ali da bi se le eden samosfojnež ogibal bo -žje, besede. Temveč le zato ostajajo zlasti med pridigo zunaj cerkve „ker vedo vse vasi Slovenije“, da se iz pri-dižnice po naših cerkvah čujejo to „brezbožni govoririPravo božjo besedo torej spoštujejo in poslušajo - samo oni! Toda kje in kdaj in kako.?
S kole in njih sodelavce v -evangeljski službi, duhovnike, sramote in zani -čujejo. Sveto pismo pač včasih rabijo toda le zato, da iz svetih, reči norce brijejo; vsaj eden naših krčmarjev vedno kaj kvasi iz sv. pisma, daje iz njega bedaste uganke, da se potem vsi smejejo njegovi — duhovitosti, Naš učitelj — velik samostojni agitator —■ ki se včasi ponaša s tem, da je Krist tudi zanj najmodrejši učenik, on po krčmah, pa tudi že večkrat v šoli rad porabi kake svetopisemske besede v to, da udari po veri. in verskem življenju, pa razlaga otrokom, kako se je n. pr. Mojzes zmotil, ko je to ali ono zapisal v sv. pismu, Torej no v sv, ptemu, ne v cerkvi ne iščejo sa-mostojneži božje besede. Zato je pametnim ljudem nerazrešljiva uganka, kaj je petem tista božja tmseda, ki temelj njihovi goreči vernosti, in od* kod jo imajo . . Najbrž bo to v avezÄ 2 njihovo „pasjo vero“ ki jo jfo nehia
, razlaga! eden njihovih velmož — menda Schnuderl?
• d SOKOLI IN SAMOSTOJNE-Ш v skupnem objemu. Liberalni • listi ^Tabor“ in „Jutro“ poročajb, da načelnik mariborskega Orla m zamogel ’’ustanoviti Orla, ker je vpisaua , baje ■vsa samostojna - šentjakobska mladina -že v Sokolu, Povdarjamo, da je.poro-'plo precej neresnično, sicer pa je zna idiino, da se zveze Sokola in samostoj-. aežev veselijo Jdberalni Isti» To kaže eajožjo zvezo ia sorodstvo Samostojne in liberalcev»
d iz Mislinjske doline^ se
aam poibča, da se nahaja sedaj v Gradcu iz Jugoslavije pobegli Prano fungoršek iz Pameč pri Slovenjgradčan. Pungeršek je prodal svoje posestvo nekemu Eriču Karničnik v Slovenj-gradcu za 1,000.0Ü0 K. Kakor slišimo, 'se nahaja baje radi tega- posestva L. Karničnik: v celjskih zaporih. Ni nam vnano, kaj tiči za to kupčijo, a vemo, da je Pungeršek bil tukaj strasten — nemškutar, ki je med vojsko in pozne-‘ je v Jugoslaviji sovražil vse, kar je slovanskega in delal na to, da bi prišli naši kraji pod Nemško Avstrijo Ob priliki nesrečnih dogodkov mesena maja 1018 na Koroškem se je takoj pridružil nemškim četam in vozil na nemškem oklopnem vlaku ter z nemškimi vojaki hodil po slovenskih vaseh špijoniraf, in rekvirirat municijo, katero so pustili jugoslovanski vojaki . ;Ш jugoslovanske uprave je bil ob so ' jen in ge ima danes za odsedeti sedem mescev zapora» Ko je slutil, da bo ži treba ta zapor nastopiti, je iskal kupca za svoje posestvo na vseh straneh in končno posestvo dobro prodal, ter jo nato odkuril. v Nemško Avstrijo. Meroda.ne oblasti, mesto da bi bile Pungeršeka zaprle, so začele preganjati kupca Karničnika in dr. Bratkoviča ter Lobeja, ki so pogodbo pisali in jo podpisali. Pungeršek sedaj v .Gradcu zapravlja denar ter udriha po ‘Jugoslaviji in išče Slovence, ki pridejo po opravkih v Gradec, jih napada in hujska nemško druhal in oblasti na дјо. Pred kratkim je bil v Gradcu J. Brečko,-':katerega je nahrulil:	„^in-
discher Hund, diesen jugoslawischen Hund muss ma einšperent“ itd. Ko je bil iz Ptuja g. Jurko v Gradcu, je nahujskal ljudstvo in policijo na njega, da je komaj odnesel življenje. G. Jurko ima od Pungeršeka terjatev večje svote in ko je prišel v Gradec in ga prosil, naj mu izplača, ga je začel pretepavati in zmerjati „Windiger Hund, aulhängen und erschiessen muss man dich, sonst bist du und alte Jugoslawen nichts wert!“ Klical je policijo in nahujskal z raznimi podlimi lažmi na njega in ga strašno ža -
M.	Proti jugoslovanskim sodnikom, in posebno proti državnemu pravdniku v Celju Pungeršek strašno zabavlja, ker •je bil obso„en radi streljanja na Slovence na sedem mescev ječe. Pungeršek pravi, ako bi katerega v Nemški Avstriji srečal, ga takoj ustreli. Tistih sedem mescev naj odsedi državni pravdnik sam, češ, on Pungeršek je ie v naročju blažene Nemške Avstri-
je, ki ga ščiti. O Pungeršeku bi se lahko napisala cela knjiga lumparij proti državi SHS, kar bi pač naše oblasti morale vpoštevati.
d KAZEN ZA TIHOTAPCE S TOBAKOM, Vlada je določ.la za tiho tapce s tobakom zelo hude kaznii kajti določila je, da se bo odslej tihotapstvo s tobakom kaznovalo s 300 K ali 7 zaporom od 3 dni do enega mesca za vsak kilogram tobaka»
d AVTONOMISTIČNE TEŽNJE Nemcev v Južnih Tiroiah, V nekem f hanoveranskem listu se pritožuje do-I Pisnik iz Trentina, da-vladajo v Ju-j žnih Tirolah Italijani s pomočjo nasilja. Niti planinskih koč nemških društev jim ne puste na miru. Nemški rekruti morajo služiti v južni Italiji, daleč od svoje domovine» Med Nemci se je pojavilo močno avtonomistično gibanje,	\
d DRAGOCENA MIZA. Dne 8. marca je bila na Dunaju prodana na javna dražbi pisalna miza Napoleona I Bonaparte. Miza je iz mahagonijevega lesa in krasno delo. Med kupci je bilo tudi več Francozov, ki so hoteli mi zo kupiti za vsako ceno. Izklicna ce na je znašala 3 milijone kron. Francozi so dražili do 12 milijonov. Končno ie mizo zdražal dunajski žid baron Reizes za 13 milijonov kron.
d ATENTAT na'španskega ministrskega predsednika. Dne 8. marca t. 1. se je peljal španski ministrski predsednik Dato v avtomobilu iz svojega urada domov. Na kolesih mu je sledilo nekaj neznancev. Dohiteli so ga v neki ulici ter oddali nanj 27 Strelov iz samokresov, ki so vsi za -deli. Od teh strelov so bili trije smrtni. Napadalci so pobegnili. Umorjeni ministrski predsednik je bil edeu naj-spretnejših Španskih državnikov in diplomatov. Po strankarski pripadnosti je bil zmeren konservativec. Sumi se, da je b»l napaden od sindikalistov, ki so v Španiji to, kar so v Italiji ia šisti. Španski sindikalisti so uprizo -nli v zadnjem času v neka erih španskih mestih krvave upore in punte, toda železna roka umorjenega ministrskega predsednika je znala vsak upor pravočasno uduš.ti.
d DIJAŠKA KUHINJA v Celju ic prejela med drugimi manjšimi da -rovi od č. župnega urada pr: Sv. Križu pri Ljutomeru 113 K 62 v (daw ■Mohorjanov) in od vlč. g. Josipa Lončariča, župnika pri Sv. Jederti pri Laškem, 100 K. Lepa hvala!, Živeli posnemovalci!
Iz Mari
' d MESTNA ALI POPREJ OB -C1NSKA HRANILNICA v Mariboru na Slomškovem trgu je bila nekdaj najboljši in najvarnejši denarni zavod v Mariboru', zdaj pa stoji žalibog ob lobu propada. Nekdanji nemški odbor je namreč kupil zaG2 milijonov kron raznih avstrijskih državnih in dru -gih papii-jev, ki zdaj ne nesejo niti, vinarja obresti, in ki zdaj niti dva in pol mili ;ona kron niso vredni. Poleg tega jo hranilnica vzela za 17 mil.jo-
nov kron vojnih posojila M tudi ne nesejo nič in zdaj nimajo nobene vrednosti. Zato je potrebna pri hranilnici velikanska varčnost in pametno go -spodarstvo, da se obvaruje .hranilnica in vlagatelji poloma in uešreče. Za nemškim odborom je bil imenovan Vladnim komisarjem in gerentom hranilnice advokat dr, Irgolič, ki ni i-mel smisla in srca ža zavod. Pod nemškim vodstvom je hranilnica imela 9 uradnikov, dr, Irgolič pa -e sprejel v zavod 15 uradnikov,, ki ve -činoma niti potrebne predizobrazbe niso imeli. Nastavil je nekatere uradnike brez vsake prakse celo v 5. plačilnem razredu 2. stopnje, tako, da so dobivali višjo plačo kakor dvorni svet niki, dasiravno niso imeli več kakor i oziroma 6 gimnazijskih 'zazredov. Seveda so biii ti uradniki demokrati in Sokoli. Lansko leto je deželna, vlada odstavila dr. Irgoliča kot gore n,a an vodstvo hranilnice so prevzeli izkušeni in resni možje, med drugimi doktor Leskovar, dr.. Capuder, profesor Vesenjak, Jerovšek itd. Ti se začeli popravljati grehe dr. Irgoliča» Od -stavili so 6 nepotrebnih uradnikov in skrčili število uredništva od 15 na 9 V 5. plačilnem razredu nastavljene u-radnike so postavil nazaj v 7, oziroma 8, plačilni razred in' s tem znižali stroške za uredništvo letno za okroglo 20Ü.ÜOU K» Ljudstvo, ki je videlo izredno skrb naših mož za hranilnico, je dobilo v zavod zopet zaupanje. Začelo je zopet vlagati denar v hranil -nico. Hranilnica, ki poprej ni mogla izplačati nad 300 K enemu vložniku, je dobila zdaj denarja dovolj, da je lahko izplačala vsak znesek, Hranil-niča se ie začela ravno najlepše razvijati. Tega seveda demokrati, posebno odstavljeni gerent dr. Irgolič niso biti veseli. Zato so se vozili v Beo -grad in tam tako dolgo rovarili proti hranilnici, dokler jih demokratski minister dr. Draškovič ni uslišal. Brez vsakega vzroka je ta minister razpu-stiLnad vse delavni, skrbni in Sledljivi upravni odbor naših mož mestne hranilnica bo postala navadno korito liča za gerenta zavoda. Zdaj bo doktor Irgolič zopet lahko nastavil ne-bpoj svojih pristašev za nepotrebne uradnike v hranilnici in svoje prijatelje in Sokole pomaknil v plačilne razrede dvornih svetnikov. Mestna hranilnica bo postala navadno koruo za demokrate in Sokole, ki se bodo pasli na stroške hranilnice. Sloven -s ko ljudstvo, tako delajo demokrati in vlada z zavodom, katerega si sl ti napravila s svo.im denarjem» O tem spregovorimo še več.
d GÜSFÜD DŽAMONJA ne ma^ ra naših kraljevih sudcev, ki so nalašč za to postavljeni in imajo na raz, polago vsa sredstva, da zadevo pravično poravnajo. Kraljevi sud lahko zasliši priče, katere hoče, lahko re -kvirira uradne akte, diplomatičnim po tom lahko doseže, da se zglase kot priče celo osebe,'ki žive v drugih državah. Džamonja hoče nekaj possb -nega, hoče nek „časten sud“, ki no bi mogel zaslišati prič, dobiti aktov, ki ne bi imel na razpolago nobenih sred
štev, katere mora, imeti sodnija* 'A1L je pripravljen gospod Džamonja plačati 1UÜ.Ü0U kron ali več, da se. organizira tak Časten sud, plačajo stroški, pneam, katere bi bilo klicati iz Hercegovine in od drugod, najame zapi snikar, strojepiska in sploh, kar je potreba? A kljub temu, bi tak „sud“ ne mogel delati, ker ne bi imel prisilnih sredstev» Častni sud bi bil samo za to, da cela zadeva zaspi in se pozabi. Častni sud je samo zato, da se poravnajo častne medsebojne zadeve maloštevilnih družb, zadeva Džamonja je pa javna zadeva, ki spada'pod kra Ijevi sud. Tožite našega odgovornega urednika, v imunitetnem odseku imajo odloe.iiio besedo demokrati, ki ga bode radi izročili. V par tednih ga imate lahko .pred mariborsko sodnijo, ako vam je ta ljubša, kakor pa mostarska, To je edini način, ki je pri sedanjih razmerah mogoč, da se: reši žaijena
$(£lSie.
d DZAMONJEVA HVALEŽNOST' f napram „Taboru“. Džamonja je začutil potrebo, da se zahvali . uredništvu „Tabora“ za „gostoljubno mu odstopljene predale“, v katerih je „branil“ svo.,0 ogroženo čast. 'la hvaležnost je pravzaprav brezpomembna in nepotre-na, ker je vsakomur znano, da so taboriti celo veseli, če zamorejo polniti, svoj list s takimi in enakimi klobasa-lijarni. Pa naj nihče ne misli, da je „Tabor“ vpisan v sodnijskih registrih kot „Brzočist lnica za demokratsko pe rilo, r» cl z o, z.“ —
d DŽAMONJA, KJE SI?! Mariborska „Volksstimme“ je v svoji zadnji številki priobčila prav lep uvodnik, v katerem omenja uvodoma Cicvariče-vo kampanjo proti demokratu Draško-viču in prihaja do zaključka, da jft „afera Draškovič“ podobna Džamonje-vi. Demokrati so si namreč izmislili zelo primerni način čiščenja korupcijskega perila. Ako zasledi javnost, oz» časopisje, kakšen slučaj a la Draškovič, skličejo sejo stranke in tam ugo-tovijo, „da so napadi na tega ali onega prvaka demokratov le izmišljotine» in grda „klevetanja.“ Ker je „Volksstimme“ g. Džamonjo že ponovno „napadla“ in se s svojo sodbo pridružila „Balkanu“, „Srpski Riječi“ in „Straži“, ima g. Džamonja sedaj priliko, d« naperi ost svoje polemičarske zmožno* sti tudi proti njej. Radovedni smo, kako se bo branil Džamonja proti naši „Volksštimci“ in če bo „zagrozil“ tudi v tem slučaju urednikom. In če Vam, g. Džamonja, dokažejo gospodje Iz Ljudske tiskarne isto, kar smo pov -darjali mi, ali boste zopet obljubili 4 tisoč K za Matico?!
d PREDAVANJE SKSZ danes v petek 11. ti m. ob У-8. uri v dvorani Kati pom. društva, Lekarniška ulica št. 6 (za rotovžem). Predava prof. dig Fr. Kovačič o naših neodrešeniii bratih. Po predavanju razgovor o našem razmerju do neodrešenih bratov» Pridite!
d JUGOSLOVANSKA STROKO-VNAZVEZA, skupina Maribor, bo praznovala po sklepu načelstva J SZ v Ljubljani' dne 19. marca praznik sv. Jožefa kot svoj delavski praznik.

Moj stric in moj lopnit
Iz francoščine prevedel Paulus,
3	(Dalje.)
„Zakaj slikate drevesa, bratranec!“ sem mu rekla. „Najgrše drevo v naravi je še vedno lepše kakor tile zeleni zavoji, ki sta jih namazali na platno!*
„Tako torej razumete umetnost, mlada sestrična?“	4
„AK mislite, da Junona ni tisoč -krat lepša v naravi, nego na sliki?“ „Gotovo da je!
„In tele modre cvetlice, ki ste jih naslikali na drevje, kaj pomenijo?“ „Ampak, sestrična, to je modro nebo,' ki sije skozi drevje!“
Zavrtela sem se na peti in vzkliknila:
„O nebq, o drevje, o narava! Kaki grehi se godijo v vašem imenu!“ Birič je imel mnogo prijateljev v mestu, prijateljski je občeval tudi š sosednjimi družinami po deželi, Ni bilo skoraj dneva, da bi ne bili imeli gostov pri obedu ali pri večerji, Te družbe so bile zame šola, kjer sem se seznanjala s posvetnimi šegami in na жаЦатД in SB učila držati v ravnotež-
ju svoja čuvstva, kakor mi je svetoval moi župnik. Toda nisem se preveč trudila z ravnotežjem in tudi do tega nisem prišla, da bi zakrivala svo ja čuvstva in svoje misli, M so bde dostikrat prav neokusne in nedoJajne.
Stric in sestr.čna, obp. brezpogojno neizprosna v predpisih dostojno-' sti in olike, sta mi dajala mnoge do -bre nauke o tem poglavju. Pa je bilo, kaimr bi v veter govoril. S. takorekoč obupno vztrajnostjo sem porabila vsako priliko, da sem kje naredila kak pogrešek ali pa zipila kako neum -nost.
„Zelo neolikana si bila z gospo A., Regina!“
„Zakaj, hinavka Junona? Dala sem jej videti, da mi ne ugaja! To je vse! “
„Da, ravno to je nedostojno, draga nečakinja!“
- „Tako grda je, stric! Glejte, jaz nimam nobenega nagnjenja do žensk! Zbadljive so, zlobne, od pete do glave vas preiščejo m pregledajo, kot da bi bili živinče posebne vrste!“
„Kako jim ti moreš očitati, da so zbadljive, Regina! Ti si tista, ki jih Smešiš in oponašaš!“
„Daj Toda jajz sem lepa In vse
nu je dovoljeno. Gospod Conprat mi je tako rekel oni dan“.
„Ne vidim, kje bi v tem naj tel a doslednost. — Torej ti misliš, da te moški ne ogledujejo od nog ■ do gla -ve?“
„Da! Toda moški me občudujejo, ženske pa iščejo pogreške na moj zu nanjosli. In ako jih ne najdejo, si jih izmisbjo. Vidiš, mnogo sem se že naučila!“
„Vidimo, draga nečakinja! Ampak skušajte priti do spoznanja, da .0 dostojno in olikano obnašanje upoštevanja vredna lastnost!“
Kadar so bili mladi ljudje v go ~ sieh, sem se dobro zabavala. Stari pa so govorili dolge razprave o poli -tikr — .---v—-. Bog, kako me je dolgočasila, ta njihova ppl.tika!
„Dve reči bi bilo treba odprav,tl“, sem dejala Pavlu de Conprat, „klavir m politiko!“
„Pri moji veri, čisto vašega mnenja sem!“ se je smejal.
„Ah —-! Nimate radi klavirja? Pa vendar poslušate s takim zanima.: njem Blanko, ali vsaj vidi se vam f"
„To je zaraditega, ker je Blanka v resnici nadarjena!“
.Te besede so vplivale, neme ка!фв
muhe, ki plešejo krog spečega človeka: dražijo ga m vznemirjajo, četudi ga ne zbudijo iz spanja». Zadovoljil me Pavlov odgovor ni, kajti vkljub Junonini nadarjenost bi bila jaz , ki tudi nisem ljubila klavirja, najraje jo> kala ali pa zbežala, kadar je igrala Mozartove ali Beethovnove sona.e
Tako se je približal konec septem_ bra, Z obrazom, kot da bi šel im pogreb ali na morišče, se je pripravljal stric, da naju z J.unono povede k mojemu prvemu plesnemu večeru,
XII.
Qd mojega prvega plesa mi ni čislalo druga v spominu, ko da sena. bila vrtoglavo vesela in razposajena ter da sem besedičila vse vprelr neumnosti, ki so mi obrodile drugi dan jedrnato pridigo,
Stric mi je očital, da sem gospo -da de Conprat nagovorila z njegovim krstnim imenöm — ljudje so se baje kar spogledovali! — da sem nekaterim miauim gospodičnam dajala pr« -več ljubeznjive priimke in da sem se ва ves glas branila, iti domu, ko nama je z blanko namigni!, da je že pozno.
Dalje prihodnja
ŽJtttraj ob 6. uri bo v stolni cerkvi primerna pridiga in sv. maša. želja le, da se udeleže te skupne delavske eerkvene slovesnosti vsi člani in čla_ •Дсе ter da zadoste ob tej priliki po možnosti verski, velikonočni dolžnosti. Obveznost udeležbe na] si naloži vsak sam! — Zvečer ob pol 8. uri i -sieg a dne bo v Splavarski ulici kratka delavska akademija., Na sporedu bo petje, deklamacija, govor in dramatičen prizor. Sodelovala bo tudi godba, Prireditev se bo .vršila prvič pri novi električni razsvetljavi. Toliko krščansko mislečemu delavstvu v Ma riboru v obvestilo,
d JAVNO PREDAVANJE. Ker je eeli Maribor, v sokolskih vrstah in da ae bodo mlajši Sokoli pozabili, kaki so biii v dobi Avstrije njihovi še sedanji staroste, je predaval včeraj v dvorani Narodnega doma starosta br, dr, Vlado Sernec o dr. Šušteršiču in njegovih peiolizcih. Dvorana je bila nabito polna, vse je pritrjevalo predava telju, ki je podprl svoje trditve na-pram Šušteršiču z dokazi iz lastnega petoliznega življenja.
d PREDAVANJE ŽENSKEGA DRUŠTVA. V ponedeljek, dne 14. t.
m., ob 20. uri, predava v mali dvorani Narodnega doma prof. dr. Kovačič o „zgodovini mesta Maribor.“ Cenjeno občinstvo vabi k prav številni udeležbi — odbor.
d IX. SIMFONIČNI KONCERT. Mariborska vojna muzika priredi pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga v petek, dne 18, t. m. ob 20. uri v Gö-izovi slavnostni dvorani svoj IX. sim-lonični koncert s sodelovanjem opernega pevca g. Josipa Križaja, basista na kr. operi v Zagrebu. Predprodaja vstopnic in detajliranih sporedov po-čenši s 15. t. m. v trgovinah Zlata Frišmk, Slovenska ulica in J. Höier, Šolska ulica.
d ZABAVNI VEČER V KAZINI. Dne 12. t. m. zvečer točno ob Уг20. uri vsi na zabavni večer v kazini, kate -rega priredi častniški odbor pod predsedstvom g. podpolkovnika Stelauovi-ča na korist rodbine umorjenega na -rednika Čuša. Na dnevnem rodu koncertne točke vojaške godbe, Glasbene Matice in pevskega društva „Dnava.“ Cene zmerne. Priporočamo čim večjo udeležbo!
d OTiROCI V POROTNI DVO -RAN L Opažamo* da vsak dan cela vrsta otrok in mladoletnih ljudi prisostvuje porotnim obravnavam. To še je zgodilo posebno zadnjič pri slučaju morilke lastnega otroka Rojs. Pozivamo predsedstvo okrožnega sodišča v imenu občinstva, da upelje nek red, kdo ima pravico vstopa v dvorano in kdo ne. Najbolje bi bilo, da bi se na korist Dijaški kuhinji ali kakemu enakemu društvu vpeljale vstopnice.
d UDRUŽENJE VOJNIH INVALIDOV, vdov in sirot kral4evine SHS oblastni odbor Ljubljana za Slovenijo pozivna vse vojne invalide, vdove in sirote na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m., ob 9. uri dopol -dne v restavraciji „Maribor“, Grajski trg 1 v Mariboru.
narodne gospodarstvo.
g MEŽIŠKA DOLINA.' (Trošarina in žganjekuha,) Na zadnjem občnem zboru KZ za Guštanj in Tolsti-vrh so se udeleženci hrupno pritože -л ali zoper naknadno zvišanje trošarine na Žganjekuho tistim, ki so trošarini podvrženi. Odbor KZ. ža Guštanj se je v tej zadevi obrnil na merodajni urad za pojasnilo in sporočat vsem prizadetim: Trošarinski tarili, veljavni že od leta 1919 za Jugoslavijo, so se s 5. nov, 1920 uveljavili tudi za Koroško, t, j. za Mežiško dolino. Ob času, ko se je žganjekuha pričela, pa davčni urad na Prevaljah ni urado -val, ker je bil ravno v selitvenih bolečinah, Tedaj je trošarino pobirala finančna ^kontrola, ki je pa zaračun -jevala trošarino na. žgan jekuho še po starem, za/Koroško ob času plebiscita izjemnem tariiu, ki pa za Jugoslavijo že davno ni več vel_al. Zato se je pa davčnemu uradu na Prevaljah predpisalo naknadno zvišati in pobirati primanjkljaj plačane trošarine, da se vplačana svota z.ednači s trošarino , ki je veljavna za celo Jugoslavijo. Izvedeli smo tudi, da se je davčna ob-last na Prevaljah trudila, da bi se to naknadno zvišanje in pobiranje tro -Sarine na žganjekuho v celoti ukinilo. A finančna delegacija v Ljubljani je ta predlog odbila in zaukazala, da nora vseh 65 strank plačati naknad -
uo zvišano trošarino, ki znaša cirka
25.000	K, ker od 5. nov. 1920 veljajo trošarinski predpisi za vso Jugoslavijo, in so torej vsi dolžni plačevati to trošarino. Nam pa ne gre v glavo, zakaj se zdaj stranke uradno sili doplačevati, ki so v dneh splošne zmede plačalo, kolikor se je uradno od njih zahtevalo. Kdo pa kmetu doplača ce -no na živini, katero je prodal mesca januarja po 11 K za 1 kg, ki pa zdaj slane po 18 K za 1 kg. Vrhu tega so producenti žgano pijačo radi cenega davka tudi ceneje računali odjemalcem in so torej po tem uradnem postopanju oškodovani. Kdo jim bo pa to škodo povrnil? Morda finančna dele’ gacija v Ljubljani? Mi se bomo pritožili na Belgrad!
g VlNbKE CENE PADAJO. V Franciji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvalskem se opaža stalno padanje vinskih cen. Meseca januarja je še n. pr. v Franciji stal hektoliter čr nega vina 72—80 frankov, sedaj pa stane 62—71 frankov, hektoliter belega vina je stal meseca januarja 100— 120 frankov, sedaj stane 80—100 frankov. Na Hrvatskem je stal meseca jar nuarja liter novega vina 16—24 kron, sedaj stiere 12—16 K, liter starega vi na je stal 24—30 K, sedaj stane' 20— 26 kron.
g CENE ZA SLADKOR v Trstu. V Trstu stane 1 kilogram sladkorja iz Jave 20 jugoslovanskih K.
g ŽITNE CEiNE. V Zemunu stane metarski stot pšenice 1000 do 1010 kron, koruze 420 do 430 K, in ovsa 355 do 300 K, Gene so torej poskočile. Popraševanje živahno. V Somboru
.. \
ШШ madžarskih kron in sferna 129— 150 m. kron, v Mariboru pa: stane xm terski stot sena 160 K. V Zagrebu Sta* ne kubični meter drv 225—300 K.
g 20DINARSKE BANKOVCE (8f> K) še ljudje niso vse zamenjali. Kdor. iih še ima, naj jih takoj v priporočanem pismu pošlje Narodni banki v Belgradii. Po 80. maTcu zgublja ü-Ib bankovci popolnoma svojo veljavo» g VREDNOST DENARJA, A ma* riški dolar stane 144%—145% naših' kron. 100 nemških mark stane 226— 236 jugoslovanskih kron. Za 100 av -strijskih kron plačaš 20—21 naših kron. En francoski frank stane 10,50 kron. Za 100 laških lir daš 536 naših kron in za 100 čehoslovaškdh kron daš 182—190 jugoslovanskih kron.
g ALKOHOL iz premoga. V mestu Torgau“na Saksonskem gradi]© tovarno, v kateri bodo izdelovali ko _ mično cist alkohol iz ogljika in apnenca. Alkohol, ki bo vporabljlv ш vživanje, bodo izdelovali na poseben, popolnoma nov sintetičen način, V i-sti tovarni bodo na sličen način tu® izdelovali ocetno kislino za izdelovanje kisa ali očeta.
f
Novejše.
stane meterskiv stot pšenice 995—1UÜU koruze 400—410 K m meterski
trgovci
kron,
stot ovsa 350-360 K. Češki kupujejo velike množine. V Vinkovcih stane pšenica meterski stot 1000—1010 kron, koruza 430—435 K in oves 355 —365 K. Velike množine žita gre na Cehoslovaško, v Nemčijo in Italijo, V Bački stane pšenica 920—940 K, koru za 340-350 K, oves 320-330 K in ječmen 520 K meterski stot. Vsa znamenja kažejo, da bomo še pred novo žetvijo vsled ogromnega in brezsmo!*re-nega izvoza žita trpeli pomanjkanje žita v lastni deželi.
g CENE ZA SENO IN DRVA. V Budimpešti stane meterski stot šena
Francozi bodo, kakor '\m~ Ijajo listi, zasedli še več nemškega ©~ zemlja in to predysem v Porenju. Zasedli bodo tudi desni breg Rena v širini 30 km.
Nemci odobravajo pošto * panje dr. Simonsa. V seji nemškega: kabineta, ki se je vršila dne 10. t. m.., to člani vlade odobrili delovanje dr„ Simonsa in se popolnoma strinjali % njegovo taktiko.
Protiboljševiška vsta-j a, ki so jo vprizorili kronstadtski ruski mornarji, se širi po vsej Rusiji, Sovjetska vlada je s pomočjo ostrih: I cdredb jedva zadušila upore v mestu i Moskvi,
Molitvenih za deldcfA, Dobi zopet „Hči B r e z m a d e ž n e“, molitvenik za dekleta. Je to najbolj priljubljen molitvenik za Marijine druž -benice in druga dekleta. Dekleta, sezite po njem, dokler je še dobiti. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru n stane s poštnino vred -36 K,
Modistmja Jos. Robar
Maribor, МшRa cesta 7


se priporoča con), damam za napravo Uobnkov vseh rrst tudi iz st bo) prinesenega materijala. Slutnniki in „A/tre“-forme na razpolago. Sprejema slammike za preformai je.

Inserirajte v „Straži
NAIA NAZNANILA
г®ад

moške hlače
Ceno kupite dobre kron
Štefan Strašek,
S podnještajers Stolna ulica štev. 6. 1	ka lju f Marib'	idska posojilnica fip| reg. zadr. z neom. m.	
			
PffC brestuje vloge po 4 % in. 4 Ј/4% |			
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. | Z; Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 1 los iss brezplačno. 8 f		j varnost vlog jamči rezervni sklad, na-ten v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.	
f Rentni im Jnvelidni	davek plačuj® posojilnic»»		sam «». 1
c			
120—, I9O—, 230—, moške
spodnje hoče k so--m ss—,j (eije, Kovaška ut«ca 1
srage pisana ali bela K IPrjp0rofa svojo ral, po čevljev
»D® i acevi	moške in ženske za otroke vssko-
široka 1 m K 7O— do 148-
plavotisk, lep, 1 m K 40’—, 45—, 48 —, oksford, dober 1 ni K 40—, 46—, tujavo platno 1 m 34— do 4O—, Sifoni, fini t ra ~K 42— do 50-predpasniki 2a ženske K 58—, 66— 72—. 85—, glavni robci, lepi i K 3O—, 36-— , 42—, konjske Strange 1 par K 24"—, 36-—, 38-—, 44-—, U2de navadne in pletene K 15-—, 17—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni gumi plašč, angleški kron 1120—, žamet rižast. črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130— do 145—, toaletno n ilo, žepna zrcala, britve, rože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Mojiij Griukk, tonbor.
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
vr>tne fine in domačega izdrlka kakor tudi poprav la točno po zmernih cenah 143 V
											
R	UD	OLI	F	NI	!EI	F	El	RG	A	L	»m. Mariborske podružnice ^ S. P. D. flU
lite
vsake vrste se s| rej» majo v popravilo Zalega ur. zlatrire m siebmine. Kupujem srebrne krone, dvtkro nskt nov ce srebrne goldinarje itd. 119
1ЈШ 1ШС1Ј,
C-aiski *rg v Gradu (Burg) 5 I0
Šivalni stroj
Central Bo-bin se proda Koroška cesta 51, Maribor. 144
ril.tilia VSäMViSlnt) ur, 2 It te in srt brr o fclego, vse po nizkih ctnsh se debi pri irariu
Ufoiet.Karibor
i—2f Jurc če a uiii'8 8.	146
Kaiibcr Koroška cesta 1 Maribor
i	ТКСШ1Л
z ireiiufckhrrtim blagem.
7a Ve IN o rež in pomlad
telila izbira, nadalje nogavice demačega izdelka go zelougodnih cenah.
145
Uspešno
inserirete v Straži!
KREDA
in sicer naifinejša je zo pet došla. Cena IOO kom. K 36 —. Tiskarna sv. Cirila v Marib, ru.
IO-IO 99
Čevlje,
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
kkcb Uti, Meritor, Glavni trg 2.
občni zbor
se vrši v soboto, dne 12. marca 1921
cb 7. liri zvečer v dveranf gostilne M reber“1
s sk dečim dnevnim redem: l. Pozdrav nsčelrika. 2 Poročil® tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Poročilo n čuuskife preglvdtuko*. 5. Poročilo maikecijsk« ga odseka 6 Volitev lovtga odbora. 7 Slučajnosti. - V slučaju nesklepčnosti vrši se gbs< m pravil eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem števil« navzočih. — Ker je dnevni red jako važen, vabi k pitnost. vihti udeležbi	ODBOR,
e*1«*	«ti
e*
1*4 4-6l
Za Veliko noč!
Za pcmltd!
(
$ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstr ega ir ari fakti mega ^ in modnega blaga Cene jelo znižale! Postiežba točna. Z.a L	izborno kakovost se jamči
Iptrmtr»; K?ribcr.
iVUI Б1 Wk Ul te % 111 j	Gosposka ulea 10.
<&<& Gr <&<& &&<&■& 6*&<&&<& <&
Kare! Wersche,,l1
(Izdajatelj in založnik: Kouz. „Straže,“
Odgovorni urednik:., .Vlado Pušenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.