delavska Enotnost 8, DECEMBRA 1973 - ŠT. 48 - L XXX OBVESTILO BRALCEM Zavoljo redukcije električne energije smo prisiljeni nekoliko skrčiti obseg današnje številke Delavske enotnosti. Prepričani smo, da boste, dragi bralci, to z razumevanjem sprejeli. Uredništvo DE NOVO Z NOVIM LETOM Z januarjem bo Delavska enotnost začela Izdajati skupaj s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Društvom upokojencev mesečno prilogo VZAJEMNOST. Vsak mesec bomo na osmih straneh, ki jih bomo priključili redni številki Delavske enotnosti, poročali o dogajanjih v skupnosti zavarovancev, pojasnjevali bomo njene sklepe in pisali o posameznih vprašanjih, ki se bodo porajala in na katera bo morala dati odgovore samoupravna interesna skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Razen tega bomo odgovarjali na konkretna vprašanja in poročali o delu društev upokojencev, o življenju upokojencev in o njihovih svetlih pa tudi temnih trenutkih. Prilogo VZAJEMNOST bomo po novem letu dodajali vsem rednim naročnikom Delavske enotnosti. Sprejemamo tudi naročnike le za tiste številke Delavske enotnosti, ki bodo imele prilogo VZAJEMNOST. Delavska enotnost s prilogo VZAJEMNOST bo stala toliko, kot stane posamezna številka našega časopisa. Prosimo vse, ki se želijo naročiti na Delavsko enotnost s prilogo VZAJEMNOST, da svoje naslove sporočijo na ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka ■---------------- namesto novoletnih ČESTITK - ZA GRADNJO SPOMINSKEGA DOMA V KUMROVCU IN ZA KOZJANSKO . Republiški odbor za grad-”1° spominskega doma v Kumrovcu in ureditev Koz-janskega se obrača na vse občinske skupščine, gospo-“urske organizacije, nek-oanje borce, mladino in občane s predlogom, naj bi se •etos odločili za drugačen jjačin novoletnih voščil. Odbor toplo priporoča, naj bi Cenama sredstva, namenjena Za čestitke, darovali v sklad Za gradnjo spominskega upma v Kumrovcu in za ureditev Kozjanskega. Tekoči račun sklada je ?0lOO-678-464O2. Odbor za gradnjo spominskega doma y Kumrovcu pri RO ZZB NOV Slovenije. Delavci KLI Logatec so se na zborih delovnih ljudi po posameznih obratih odločili za ustanovitev treh temeljnih organizacij združenega dela. Še ta mesec pa bodo podpisali tudi samoupravni sporazum in sprejeli nov statut. — Foto: A. AGNIČ ^edsednik slovenskih sindikatov z ajdovskim političnim aktivom Nihče nam ne bo ničesar podaril . Minulo sredo sta obiskala Ajdovščino predsednik in tajnik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič 111 Slavko Grčar. Na sestanku političnega aktiva ajdovske občine sta se pogovarjala o vlogi in o P°menu sindikalne dejavnosti v zdajšnjih razmerah. Kasneje pa sta obiskala še tovarno pohištva Lipa. v današnji številki našega lista objavljamo nekaj misli, izrečenih ob tem njunem srečanju z ajdovskimi ^ttioupravljavci. Ajdovski sindikalni aktivisti v° si zaželeli temeljitega pogo-,°ta o vlogi in pomenu sindi-sat°v v novih razmerah. Zato ? Povabili na razgovor predsed-, ka in tajnika slovenskih sindi-I at°v. Naj iz te njihove razpra-e Povzamem nekaj misli: , Predsednik slovenskih sindi-at°v ie najprej povedal, kaj glavne novosti terjajo od sindi-p^no organiziranih delavcev. |JavzaPrav pa niti ne gre za ^ posebne novosti. Med raz-jtav° o novi ustavi smo se nam-L C le ponovno, tokrat pa prav ;p,res> vprašali, zakaj nismo sto-! ysega tistega, kar bi že zdav-1 niorali. Zdaj bomo končno vendarle uveljavili neposredno odločanje delavcev. Upravljanju po predstavnikih, ki smo ga doslej imeli za delavsko samoupravljanje, zapiramo vrata. Odslej bomo morah delavci neposredno odločati o vseh pogojih dela, o oblikovanju in tudi o delitvi družbenega proizvoda. Bržčas to ne bo lahka naloga -sicer pa, kdaj nam je še kdo kaj podaril in nihče nam tudi ni na pladnju prinesel vsega tistega, kar imenujemo samoupravni socializem. V razpravi na sestanku političnega aktiva v Ajdovščini so še zlasti govorili o uveljavitvi zahtev nove ustave pri oblikovanju samoupravnih delovnih kolektivov. Spet se je izkazalo, da skušajo nekateri vodilni ljudje iz uprav podjetij in iz drugih tako imenovanih vodilnih struktur na najrazličnejše načine zagotoviti svojo odločilno veljavo tudi v prihodnje. Prav nič ne pomaga, ko pravimo, da bomo delavci vsakemu dobremu organizatorju proizvodnje dobro plačevali. Očitno ne gre za pla-čo, gre za oblast. Ih v tej bitki za oblast moramo biti delavci še kako dobro organizirani. Vse naše težnje po samoupravljanju, naše prizadevanje, da bi uresničili novo ustavo, niso nič dru- gega kot uveljavljanje doma rojene diktature proletariata. O vsem tem so govorili na sestanku političnega aktiva v Ajdovščini. Niso sicer uporabljali takšnih besed, kot sem jih poprej napisal, rekli pa so: „Sindikat mora biti v bodoče navzoč povsod tam, kjer se oblikujejo in uresničujejo interesi delavcev, in še zlasti tam, kjer se odloča o delitvi dohodka proizvajalcev." Delavci se moramo samoupravno organizirati tako, da bodo temeljne organizacije združenega dela postale osnovni zametki naše oblasti. Hkrati bomo vso našo samoupravo, pa naj bo družbenopolitična ali ekonomska, organizirali na načelih delegatskega sistema. Tako smo zapisali v ustavo. Marsikdo pa še ne ve, da bo treba zavoljo tega povsem spremeniti način dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Tudi sindikata. Nekoč je dober izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije dobro vplival na odločitve delavskega sveta ali uprave, torej na vse tiste, ki so resnično odločali, zdaj pa morajo odločati delavci. Se pravi, da mora sindikat živeti in delovati med delavci, če hoče res dobro usmerjati samoupravne odločitve. In le tako bo možno zagotoviti, da bo, denimo, tudi tako imenovana sociala postala sestavni del samouprave, da bomo organizirani delavci sami skrbeli za delavska stanovanja, za vse probleme v zvezi s štipendiranjem, otroškimi dodatki in financiranjem dejavnosti vrtcev ter šol, zdravstva in kakršnegakoli izobraževanja, da ne bomo rabili posrednikov, ki bi delili naš dinar v našem imenu in včasih tudi proti našim željam. Na sestanku so med razpravo resda govorili predvsem o tako imenovanih zamrznjenih cenah in o vseh težavah, ki jih povzroča sistem določenih cen nekaterih proizvodov, vendar je tudi ta razprava izzvenela kot zahteva po boljši organiziranosti proizvajalcev. O tem, kako se v ajdovskih organizacijah združenega dela zavzemajo za samoupravo delavcev, pa bomo pisali v prihodnjih številkah našega lista. JANEZ VOLJČ V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE JOŽE KOKALJ: Delavne razmere šofer* jev se ne dajo izboljšati čez noč. Zato skrajšana delovna doba ne sme biti vprašanje. Najbolj pomembno za nas je sedaj, za koliko se bo šoferjem zmanjšala obvezna delovna doba in od kdaj se bo to zmanjšanje upoštevalo. Zahtevamo, da se upošteva od leta 1945 dalje! FRANIC ŠOLAR Ravno zdaj, ko bi morali delati s polno paro, stroji stojijo, ker ni elektrike. Takrat, ko je bo več, bo za vse nas že prepozno, ker se zdaj iztekajo zadnji dnevi za odpremo določenih vrst blaga. Ker jih ne bomo izdelali ali pa odpremili v določenem roku, nam lahko obležijo za leto dni, do nove se- zone. Slednjič uslišani? Znano in dokazano je, da je šoferski poklic zelo zahteven, morda celo eden najzahtevnejših. Fizični napor, predvsem pa psihična obremenitev voznikov motornih vozil povzroča, da v poprečju le pol delovne dobe zdržijo za volanom. Stalna psihična napetost, saj morajo šoferji nenehno reševati prometne razmere na cesti in neredna prehrana, nemogoče higienske razmere, posebno tistih šoferjev, ki so zdoma po več dni, tednov ali celo mesecev. Takih razmer velika večina ne vzdrži dolgo, če pa že vztrajajo, potem šoferski poklic kmalu naredi iz človeka bodisi invalida ali delavca, ki je sposoben le za lažja in seveda slabše plačana dela. že natanko 20 let je od tega, ko je združenje šoferjev prvič zahtevalo, da se njihova delovna doba skrajša. Pred dvema letoma so bili že skoraj prepričani, da so uspeli v svoji zahtevi. Danes so spet prepričani, da je do uresničitve njihovih zahtev le še kak mesec. 0 tem smo se pogovarjali s podpredsednikom Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov SRS Jožetom Kokaljem. ADALBERT TEŽAK: Stroški za izvedbo Iskrine pobude o brezplačnih učilih najbrž ne bi bili zelo visoki, če bi vsi učenci prepustili šolskim knjižnicam svoje knjige, da bi si jih njihovi nasledniki lahko izposojali. Sodim, da bi takšno akcija morali izvesti. „Za večino poklicev oziroma delovnih mest je naša družba že dosegla in poskrbela za primeren delovni standard, le za šoferje še ne. Delo šoferjev je skorajda tako težko, kot je bilo leta 1945, ko je bil velik del obnove in razvoja naše države odvisen od avtomobilskega transporta. Že pred dvajsetimi leti, ali natančneje 20. avgusta 1953. leta, smo poslali zvezni vladi zahtevo za skrajšanje delovne dobe šoferjev. Od takrat dalje skoraj vsako leto pošiljamo zahteve za priznanje beneficiranega delovnega staža vsaj tistih šoferjev, ki vozijo težke tovornjake in avtobuse. Ob vsaki naši zahtevi so vedno vsi priznavali, da imamo popolnoma prav, storili pa niso ničesar in tudi tega, zakaj ne, niso povedali ne nam ne našim šoferjem. Tudi sindikat je premalo storil. Zakonski predpisi pa, ki so medtem izšli, so sicer na videz zelo strogi, vendar dopuščajo možnosti, ki niso v korist delavca. Potrebe gospodarstva in neorganiziranost ali bolje rečeno zahtevnost dela transportnih podjetij, predvsem pa njihova rentabilnost, ne dopuščajo upoštevanja zakonskih predpisov. Slednjič tudi način nagrajevanja šoferje sili in stimulira k delu v nemogočih delovnih razmerah. Delovnih razmer pa kljub dobri volji delovnih organizacij in pro-izvajalcev tovornih vozil in avtobusov ne moremo spremeniti čez noč. V razgovoru s predstavniki tovarn Mercedes in OM so nam povedali, da se zelo trudijo, da bi šoferjem kar se da olajšali delo, vendar jim za sedaj to še ne uspe. Domači proizvajalci motornih vozil pa na to praktično sploh še ne mislijo. Znano je, da šoferji na mednarodnih progah ne vzdržijo dalj kot pet do šest let. Vsako pretiravanje zahteva žrtve in invalide, ki so potem le omejeno sposobni za delo." Prav neprijeten, rekli bi lahko tragičen je položaj šoferja, ki ga po nekaj letih naporne službe zdravniška komisija spozna za fizično in psihično nesposobnega za poklic, in to zaradi okvar vida, sluha, hrbtenice, srca itd. - vse to pa so poklicne bolezni šoferjev. Neurejene razmere pri izobraževanju in kvalifikacijah šoferskega poklica pri nas pa takega invalida potisnejo nemalokrat celo na delovno mesto vratarja ali ku-ritja. Benefikacija delovne dobe šoferjev, vsaj tako kaže, ni več dvomljiva, kaj je sedaj tisto, kar vas teži? „Sklep o skrajšanju delovne dobe je res, vsaj tako kaže, stvarnost. Resje, da smo to mislili že pred dvema letoma, vendar je sedaj dejstvo, da je pristojnost o odločanju z letošnjim letom prešla na republike. Trenutno na podlagi naših zahtev in skrbno pripravljenega elaborata rešujejo oziroma usklajujejo stališča med posameznimi republikami. Vprašanje je predvsem, ali se bo benefikacija priznala od leta 1945, kar bi bilo po našem 'mnenju edino sprejemljivo, ali ne. Negotovo je še vedno, kako zagotoviti sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za izplačevanje pokojnin. Transportna podjetja so po sklepu samoupravnih organov pripravljena plačevati povečan prispevek, vprašanje pa je,,ali tudi za leta nazaj. Zato bi po našem mnenju morali upoštevati minulo delo, saj smo o tem prav zadnje čase mnogo govorili. Upam, da naši šoferji po dvajsetih letih upanja, sedaj ne bodo vnovič razočarani! ■ 11 ■ * lili H HH ..Pravzaprav je za socialistično državo kaj čudno, da se šele začenjamo pogovarjati o brezplačnem šolanju otrok, medtem ko so že prišli tako daleč v nekaterih zahodnih državah", je začel svoje razmišljanje predsednik sindikata v Marlesu. „Seveda problem nakupovanja učil in učnih pripomočkov ni tako zelo pereč v družinah, kjer sta zaposlena oba starša. Drugje, zlasti na podeželju, pa predstavlja nakup učil izdatek, nesorazmerno velik v primeri z družinskimi dohodki. Marsikje na deželi zaradi tega, ker vsi otroci nimajo vseh potrebnih učil, pedagogi ne morejo izvesti učnega programa tako, kot bi bilo treba." ..Sodite torej, da bi bila akcija, kot jo predlagajo v Iskri, dobrodošla? Povejte nam, kje naj bi gospodarstvo ta sredstva našlo? “ ..Vprašanje je kajpak umestno, saj je gospodarstvo danes vedno bolj obremenjeno z davki in prispevki. Prav tako je vprašanje, ali ne bi akcija po eni strani sicer zmanjšala socialne razlike med učenci, jih pa po drugi strani povzročila drugje. Premožnejši občani bi bili ob tej akciji v boljšem položaju od slabše situiranih, saj bi tudi sicer lahko učila kupili. Vendar sodim, da bi gospodarstvo kljub vsem težavam lahko zbralo 100 milijonov dinarjev, kolikor naj bi jih potrebovali, da bi kupili vsa učila. Ker pa je mnogo učil in učnih pripomočkov že kupljenih, kupili so jih namreč že starši, sodim, da bi pravzaprav potrebovali znatno manj sredstev, da bi vsem osnovnošolcem preskrbeli učila zastonj. Na nekaterih osnovnih šolah že imajo v navadi, da učenci po končanem razredu prepustijo učbenike šolski knjižnici, od koder sijih njihovi nasledniki lahko izposojajo brezplačno ali za majhno odškodnino. Takšno akcijo bi bilo treba MM m mm mm pii ■ Stroški ne bi bili previsoki Pobuda za zbiranje sredstev, s katerimi bi vsem učencem osnovnih šol v Sloveniji zagotovili brezplačna učila in učne pripomočke - nedavno tega so jo izrekli v Združenem podjetju Iskra, je že izzvala prve odmeve. Za sedaj sicer neuradne, prepričani pa smo, da bodo kmalu sledili tudi uradni odmevi, saj je Iskra »vrgla rokavico« ne le gospodarskim organizacijam, temveč tudi pristojnim družbenopolitičnim dejavnikom v republiki. Ti bodo tudi odločili, ali je pobuda Iskre izvedljiva, ali pa pomeni za gospodarstvo v sedanjih razmerah prehudo breme. Prvi odmev na akcijo smo ujeli v Mariboru. Tu smo se pogovarjali z Adalbertom Težakom, predsednikom osnovne sindikalne organizacije v Marlesu. lil * ■ mm 1 iii: ■ ■ ■ ■ Ob nepravem času Tedni pred novim letom pomenijo za proizvajalce otroških igrač in podobnih proizvodov pravzaprav višek zimske prodajne sezone. Nič čudnega, če je sedanja redukcija električne energije še posebej prizadela izolsko »Mehanotehniko«. Prav zdaj, ko bi morali delati s polno paro, stroji stojijo ... Takrat, ko bo spet dovolj elektrike, to pa je napovedano za drugo polovico decembra, bo zanje že prepozno. No, tudi to je življenje in o tej plati našega vsakdanjika smo se pogovarjali s Francem šolarjem, predsednikom delavskega sveta. ■ Wm ■ lili mm sni lili ščajo in nič ne kaže, da bi se ustavile. Res je,4 BI t e danes trenutno nečesa zmanjka, ljudi lahko zaposlimo pri drugih delih. Če pa izpeljati po vseh šolah pa bi se zelo kmalu zbralo veliko učbenikov. V tem primeru namreč denar ne bi bil velik problem." „Vendar bi morali vseeno zbrati sredstva, potrebna za nakup drugih učil. Sodite, da bi gospodarstvo bilo pripravljeno zbrati ta sredstva? “ „Seveda bi bila potrebna določena sredstva, zlasti za potrošni material, kot pravimo v gospodarstvu, za zvezke, svinčnike, barvice itd. in za nekatera druga učila. Ne morem govoriti v imenu gospodarstva niti v imenu naše tovarne, saj še na nobenem tovarniškem organu nismo razpravljali o pobudi Iskre. Vendar sodim, da bi slovensko gospodarstvo pristalo še na to obremenitev. Akcija pa bi kajpak morala biti dobro pripravljena in utemeljena." „Ali v uresničitvi te akcije vidite še kakšno drugo korist? “ „Tudi druge koristi, ki bi se razvile iz uresničenja Iskrine pobude, bi bile koristne za šolarje. Najpomembnejše bi po mojem mnenju bilo, da bi učni programi po vsej verjetnosti dlje ostajali v veljavi. To bi kajpak samo koristilo pedagoškemu delu, da zmanjšanja stroškov pri nakupih potrebnih učnih pripomočkov sploh ne omenjam." , JCaj pa vpliv gospodarstva na vsebino učnega procesa? “ ..Verjetno bi se ob pametnem dogovarjanju s pristojnimi organi dalo kaj spremeniti tudi v učnih programih osnovnih šol. Nemara bi lahko uvedli več praktičnega pouka ali kako drugače prilagodili učni program potrebam gospodarskih organizacij." R. B. — Kako bi oceniM gospodarjenje v letošnj61* letu? - - Če ne bo prišlo še do.kakšnih dodati^ zapletov zaradi redukcij električne energij®! ^ so zdaj zadnji dnevi za odpremo nekaterih VI’ blaga, bomo dosegli realizacijo v višini 220 tin jonov dinarjev. Rezultat bi bil precej boljši,l-nas ne bi prizadela devalvacija dolarja — ^ namreč močan izvoznik na ameriški trg — in se tudi surovine ne bi zelo močno podražile- *! plastičnih masah, katerih predelava zaposli1! dve tretjini vseh naših delavcev in pri čefl^ ustvarjamo dobri dve tretjini dohodka, gre ^ zvišanje nabavnih cen celo za več kot 120 /j Podražitev surovin smo pri nekaterih močnej^ kupcih sicer nadomestili tudi z zvišanjem prC dajnih cen, kar pa je še vedno bolj kaplja v m01 je kot pa resnična sanacija razmer.- — Omenili ste plastične mase, ki so-k° vemo - izrazit proizvod petrokemije in v ntf0 gih primerih uvozni artikel. Petrolejska kriza P' svetu bi torej lahko občutno vplivala na oskr^ s to, za vas osnovno surovino, ki se bo nafiP dražila še naprej? — S tem računamo, pomagati pa si skoraj4*; ne moremo. Z ene strani gre za to, da je uve* povezan z zelo hudimi komplikacijami v vse*1 tistih primerih, ko imamo domačega proizv'3 jalca, čeprav le-ta ne more trgu zagotoviti P(J trebnih količin polistirola, polistirena in drugi' materialov. . 1 Ko pa že dobimo uvozno dovoljenje, smo o41 visni od trenutnih cen, ki še kar naprej nafa' s povečanjem produktivnosti, drugačnim iz',° rom izdelkov in z boljšo organizacijo dela lahj41 do določene mere nadomestimo izpad dohodi na račun dražjih surovin, vendar pa so pri tetf meje, preko katerih ne bo mogoče. Z drug’ strani se lahko soočimo s problemom, da - n< ede na ceno — določenih surovin sploh ne b41' ni osnovne surovine ne bi bilo, je seveda vprašanj' j kje, kako in s čim naj bi zaposlili naše Ij114*' - Pri nas prav gotovo ni nikogar, ki bi f želel, da bi katerokoli panogo gospodarjenja pb' zadeli taki problemi, o katerih ste pravkar go^, rili. Zato bi naš pogovor vseeno obrnili na bo*J| konkretno področje. Ali morda niso kakšne vsej potencialne rezerve v drugačni regionalni usme' ritvi izvoza in, denimo, kaj pričakujete od drU' gačnega izbora izdelkov? — Večino deviznega iztržka trenutno ustvaf' jamo v konvertibilnih devizah. Na ameriško zahodnoevropsko tržišče denimo, izvažamo ve® kot 70 % električnih igrač in dobro polovie0 drugih igrač, razen tega še večino proizvodov naše livarne. V vzhodnoevropske države pa sm0 prodrli predvsem z vijačnim blagom in bomož letom, ko bo steklo delo v povečani vijakarni' ta izvoz dvignili. Na češkem, poljskem in ma-džarskem trgu se že uveljavljamo tudi z elektrik nimi in drugimi igračami. Sondiranje terena, tako rečem, je bilo uspešno in zdaj, ko tehnološke zmogljivosti, računamo z nadaljnju11 prodorom. V zvezi z drugim delom vašega vprašanja P3 bi odgovoril, da z letom 1974 uvajamo prograb1 tako imenovanih DIG vzgojnih igrač. Začenja' mo z igračami za otroke v starosti enega df dveh let, sledile pa bodo tudi igrače za starejš{ starostne skupine. To med drugim pomeni, d3 bomo razpoložljive surovine predelovali v proiZ'; vode, po katerih trg povprašuje, na račun teg3 pa opuščali izdelovanje že vpeljanih, vendat tudi preživelih izdelkov. Sicer pa gre še za to, d3 se tako proizvajalcem kot prodajalcem igra1-zelo otepa to, da pri nas s predpisi ni urejen režim uvoza igrač. Da bi se temu izognili, v G0' spodarski zbornici Jugoslavije že pripravljam0 ustrezen družbeni dogovor, ki bi urejal tudi zadeve. -mb V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE Delavski nadzor še ni zaživel Čeprav so se občinska vodstva Zveze sindikatov in Zveze komunistov Ravne na Koroškem zavzela, da je treba najpozneje do konca februarja prihodnjega leta ustanoviti v vseh delovnih organizacijah organe samoupravnega delavskega nadzora, so doslej ustanovili organe samoupravnega delavskega nadzora že v 25 organizacijah združenega dela. Vendar pa ob tem ugotavljajo, da se je doslej sestalo samo 9 odborov samoupravne delavske kontrole, kar pomeni, da se za zdaj samoupravni delavski nadzor še ni uveljavil. Ker je eden od razlogov za to, da delo organov samoupravnega delavskega nadzora še ni polno zaživelo, tudi premajhna usposobljenost članov teh organov, sta se medobčinski svet Zveze sindikatov za Koroško in center za družbeno izobraževanje pri ravenski Delavski univerzi odločila za organizacijo dvodnevnega seminarja za predsednike orga-npv samoupravnega delav- skega nadzora. Na seminarju so govorili o družbeno-poli-tičnih in ustavnih izhodiščih samoupravne delavske kontrole, nadalje o metodah, načinih in postopku za uspešno uresničevanje samoupravne zakonodaje in o odnosih ter sodelovanju med samoupravnimi sodišči, samoupravnim branilcem ter samoupravno delavsko kontrolo pa o samoupravni delavski kontroli na področju dohodkovnih odnosov ter o kontroli s področja medsebojnih razmerij Niso »temeljna« organizacija Čimprej družbeni dogovor o energetiki Nekaterim se včasih neverjetno mudi dokazati svoj prav navkljub večini zakonom in drugačnim obvezujočim sklepom političnih organizacij. Že lep čas ni več dvoma, kaj so in kaj niso tako imenovane skupne službe v tistih organizacijah združenega dela, v katerih so delavci ustanovili več temeljnih organizacij združenega dela In v katerih so zaradi ekonomske racionalnosti ustanovili tudi skupne službe. Vse je moč povedati v enem stavku: skupne službe niso temeljne organizacije združenega dela, zato ker ne izpolnjujejo ustavnih pogojev za tako konstituiranje. Če bi, in to je možno, del teh služb te pogoje izpolnjeval, pomeni, da bi posloval tako, da bi ugotavljal svoj dohodek in imel tudi zaokroženo, zaključeno tehnologijo, potem tak del skupnih služb lahko postane temeljna organizacija združenega dela O tem najbrž ni dvoma in je povsem jasno, če vemo, da so ponekod v te skupne službe vključili tudi mehanografske centre, vzdrževanje, energetiko, transport itd. Zakaj, denimo, ne bi delavci v mehanografskem centru, ki svoje delo za druge opravljajo na osnovi tržnih ali dogovorjenih cen, organizirali svojo temeljno organizacijo združenega dela. V takem primeru bi bila to celo njihova pravica in dolžnost! Zakaj ne bi konstituirali temeljne organizacije' delavci, ki vzdržujejo stroje in proizvodne naprave sploh. Seveda le pod pogojem, če so organizacijsko in tehnološko ustrezno organizirani in če poznajo in imajo ceno za svoje usluge. Tako približno velja tudi za druga dela, ki so jih sedaj po večini vključili v skupne službe. Toda, potem to niso več temeljne organizacije skupnih služb, ampak TOZD vzdrževanje, TOZD mehanografski center, TOZD energetika itd. Take primere notranje organiziranosti temeljnih organizacij sicer poznamo, le da so zelo izjemni. Od kod torej navkljub ustavi, zakonom in jasnim sklepom kar 55 % osnutkov ali celo sprejetih sporazumov, ki imajo še vedno temeljne organizacije združenega dela Nekaj odstotkov je celo takih sporazumov, kjer so skupne službe enostavno priključili eni izmed temeljnih organizacij združenega dela Taki sporazumi oziro-tna TOZD kratko malo ne morejo biti registri- rani. Pogosto nam razlagajo, da so se delavci skupnih služb za to odločili na skupnem zboru in z glasovanjem. Gre za zmoto. Če ustavni pogoji niso izpolnjeni, to pa sta že omenjena dva pogoja, delavci tako imenovanih skupnih služb nimajo pravice, da bi o tem glasovali. Torej je tako glasovanje praktično nično, neveljavno. In še za en nesporazum gre. Skupne službe ustanavljajo delavci temeljnih organizacij združenega dela zaradi združevanja posameznih funkcij, ker je to bolj ekonomično, cenejše, učinkovitejše in še kaj. Skupne službe so ustanovljene s sporazumom, ki ga podpisujejo vsi. Po mojem mnenju tudi skupne službe, čeprav nekateri trde drugače. Toliko bolj nerazumljivo postane takšno trmoglavljenje, če najdemo temeljne organizacije skupnih služb že v telefonskem imeniku. Če vzamemo za primer: trgovsko in proizvodno podjetje Zarja na Jesenicah združuje tri temeljne organizacije združenega dela: Delikateso, Manufakturo in industrijsko obrt. Ze iz telefonskega imenika je razvidno, da ima vsaka od teh temeljnih organizacij združenega dela svojo komercialo. V skupnih službah pa združujejo računovodsko in kadrovsko službo. V imeniku so zapisali in tako so zapisali prejkone tudi v samoupravnem sporazumu, da so te skupne službe temeljna organizacija. Močno dvomimo, da kadrovska služba npr. opravlja posle za tri temeljne organizacije na osnovi notranje dogovorjenih cen, povsem neverjetno pa bi bilo, da so to celo tržne cene. Naj bo že kakorkoli, zanimivo bi bilo zvedeti, ali je bil tak sporazum registriran pri ustreznem registracijskem sodniku. Vse to, kar pripovedujemo, pa ne omejuje samoupravnih pravic delavcev, ki delajo v skupnih službah, saj so ta opravila neizogiben del proizvodnega procesa. Pomeni, da delavci v skupnih službah razpolagajo s skladi za osebne dohodke in skupno porabo, da volijo svoje samoupravne organe in da volijo delegate v skupne organe, kjer bodo razpravljali in odločali o tistih materialnih sredstvih in tistih nalogah, ki so jih združili s sporazumom. Torej, več kot polovico sporazumov bo treba popraviti! MITJA ŠVAB Odbor za energetiko Centralnega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je 3. decembra v Velenju obravnaval uresničevanje politike družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu ter osnove politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1974. Med razpravo o aktualnih vprašanjih uresničevanja politike družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu so ocenili, da je zaostajanje v razvoju in neprimeren ekonomski položaj energetike, posebej še premogovnikov, najboljši dokaz za to, da ne uresničujemo s srednjeročnim načrtom začrtane politike prioritetnega razvoja energetike, in to na škodo vsega gospodarstva. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da iz predloga resolucije o osnovah politike družbenoekonomskega razvoja za prihodnje leto ni mogoče ugotoviti, kako bomo reševali pereča vprašanja v zvezi s pomanjkanjem energije, kije osnova za dosego predvidene stopnje razvoja družbenega proizvoda. Da bi pospešili reševanje problemov, s katerimi se soočajo temeljne veje energetike, zlasti pa, da bi izboljšali družbenoekonomski položaj zaposlenih, predvsem rudarjev, je treba takoj sprejeti v TOZD, organizacijah združenega dela in skupnostih združenega dela potrebne ukrepe za notranjo konsolidacijo in organiziranost na osnovi ustavnih dopolnil. Nemudoma je treba določiti konkretne naloge, ki izhajajo iz stališč 36., 39. in 44. seje predsedstva ZKJ s tem, da se zagotovi uresničevanje ciljev srednjeročnega plana razvoja in sprejmejo družbeni dogovori o politiki dolgoročnega razvoja energetike, o razvoju zmogljivosti elektrogospodarstva in premogovnikov ter o načinu formiranja cene energetskih goriv in električne energije. S posebnim družbenim dogovorom, ki mora temeljiti na V minulih letih smo nemalokrat z večjim ali manjšim zanimanjem spremljali poskuse združevanja in tudi konkretne združitve posameznih delovnih organizacij. Pravzaprav pri združevanju ni bilo izdelanih točnih pravil „lepega vedenja", temveč je bila pahljača primerov zelo raznolika. V kuharjih smo potem največkrat slišali komentarje v ribiškem žargonu. Kako je velika riba pogoltnila majhno ali kako je zelo „dina-mična“ majhna ščuka skušala pospraviti veliko... Komentarji kajpak niso bili vedno tako enostranski, ribiški. Lahko so bili tudi taki: zavozili so jo v pregloboko blato in zdaj so jim občinski očetje našli močnega goseničarja z dovolj bencina, da jih bo potegnil na trdno cesto. Lahko so bili tudi stolčkarski: drugače se ga niso mogli znebiti (direktorja), kakor da so ga porinili pod večjo streho, kjer so imeli „na zalogi" preveliko količino šefov. In tako naprej... Kakor je bilo tako komentiranje lahko zabavno, vendar le ni uspelo izprati iz ust priokusa po grenkobi, da je šlo pri teh in takih združevanjih največkrat za metanje denarja iz več loncev v enega, za združevanje računov, strojev, tehnokratsko navdahnjenih načrtov... Najmanj je bilo še občutka med delavci, da se kot člani kolektiva združujejo z delavci drugega kolektiva. Dobro, ne nameravamo posploševati, vendar ... največkrat je bilo tako. In tudi rekli smo, ali vsaj razmišljali, da tako združevanje ne more biti zdravo, organsko, celovito... Ni bilo nič čudnega, če so se taka „združena“ podjetja kaj hitro razletela ob prvih resnih ovirah, še hitreje, kakor pa so prišla skupaj po nekaj bogatih večerjah veljakov v kakšnih zdraviliščih na „nevtralnem terenu". Pričakovali smo, da bo uveljavljanje ustavnih amandmajev prineslo bistveno drugačno vreme v že preveč enolično slovensko gospodarsko podnebje. Slišali smo, kako bodo delavci pri odločanju o združevanju TOZD v nove organizacije združenega dela pravzaprav glasovali za zduževanje svojega dela, svojih sposobnosti, ustvarjalnosti, svoje volje... Mar dosedanja - sicer res še začetniška in ne preveč razvejana - praksa potrjuje teorijo? Trditve so v večini primerov zelo optimistične (kar zadeva odgovor na naše vprašanje), vendar srečujemo tudi primere, ko se dobro za- enakopravnem položaju ter določenih pravicah in obveznostih porabnikov električne energije in elektrogospodarskih organizacij, pa bi zagotovili normalno delovanje in razvoj elektrogospodarskega sistema in enotnost jugoslovanskega tržišča, hkrati pa tudi trajen mehanizem zagotavljanja sredstev za financiranje gradnje elektroenergetskih objektov in za modernizacijo premogovnikov. Na vseh ravneh, od temeljnih organizacij združenega dela pa vse do zveze, bi morali pospešiti uveljavljanje sklepov o ukrepih za izboljšanje družbenoekonomskega položaja rudarjev, ki so bili sprejeti na I. konferenci rudaijev Jugoslavije. Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa moramo zagotoviti, da se osebni dohodki rudarjev pri nas povzpno v vrh lestvice po panogah in dejavnostih. Po obravnavi predloga družbenega dogovora zveze, republik in avtonomnih pokrajin o politiki dolgoročnega razvoja energetike v SFR Jugoslaviji, ki naj bi začel veljati z novim letom, je odbor za energetiko naročil strokovnim službam zveznega odbora, da pripravijo predlog dopolnitev tistega dela dokumenta o dolgoročnem razvoju energetike pri nas, ki obravnava premogovništvo. Ker bo premog tudi v prihodnje osnovna baza domače energije, saj bo predvidoma v letu 1985 sodeloval v tej proizvodnji s 53 %, bi bilo treba v predlogu družbenega dogovora bolj poudariti tako pomen premogovništva kot tudi nujnost nadaljnje modernizacije proizvodnje premoga. Sam družbeni dogovor o politiki dolgoročnega razvoja energetike v Jugoslaviji pa naj bi čimprej sprejeli, kar terja tudi zdajšnji kritični elektroenergetski položaj v državi. (VŠ) stavljena združevalna prizadevanja razbijejo na skritih čereh. Seveda je formalno vse v redu, vse je v skladu z ,,voljo kolektiva". Lahko samo rečemo, da je referendum pogorel.. '. Samo to? Kaj pa tisti večni in za razvoj zdravega življenja nujno potrebni „zakaj"? Zakaj je - na primer - predlog za združitev v Kovinsko industrijo Ptuj naletel v TAP na pravi brodolom, v „Sigmi“ in „Olgi Meglič" pa na izrazito večinsko odobravanje? Zakaj je na referendumu v Slovenski Bistrici prevladal „ne“ ob sicer jasno izraženem zadovoljstvu v Mariboru, Lenartu in Ptuju, da podravski kmetijci in živilci naposled le stopajo skupaj? Vsekakor je treba poudariti, da so se „gonil-ne" družbene sile v Ptuju in Slovenski Bistrici močno angažirale v pripravah na referendumsko odločanje, tako da bi si pred njunima izidoma skoraj ne upali trditi, da delavci ne bi natančno vedeli, o čem bodo pravzaprav odločali. In zdaj se kljub vsemu mora poroditi sum, da le niso natančno vedeli... Saj so v bistvu glasovali proti svojemu osnovnemu življenjskemu interesu. Prav zanimivo bo videti, katere in kakšne so tiste „sile", ki so - morda v malce podcenjevanem - zakulisju, uspele tako učinkovito demonstrirati svojo razdiralno moč. Prav gotovo nimamo pravice kategorično trditi — to bo navsezadnje naloga družbenopolitičnega tehtanja in objektivna ocena vzrokov referendumskih rezultatov v Ptuju in Slovenski Bistrici - vendar ni nemogoče, da je „pod površjem" javnih samoupravno obarvanih razprav relativno šibka, toda vplivna manjšina uspela vsiliti premalo osveščeni večini kolektiva svoje drobnjakarske in zaplotniške interese. Prav zdravo je, da v naši sodobni samoupravni praksi take „sile“ ne morejo dolgo ostati v ilegali. Vprašanje je tudi, če so se povsem zavedale, kakšno breme odgovornosti so si naložile na ramena. Ne kolektivne, temveč osebne odgovornosti... In še to: ptujski in slovenjebistriški primer smo osvetlili samo zato, ker imata še nadih svežine. Odločila je torej „dnevna aktualnost" in ne ,,teža" dogajanja. Navsezadnje ima pa lahko „teža" v takšnem ali drugačnem kraju zelo relativen pomen. .. TIG R£p(/kClJ£ £lE borci in aktivnimi udeležene naše revolucije. ■ MITJA RIBIČIČ, podpret sednik predsedstva SFRJ,v odgovoru na vprašanja beo nikov pa niso omenjali. Predstavnik RTK Bor je opozoril, da o enotnem tržišču v Jugoslaviji ni mogoče gotoviti, dokler imamo pet ali šest davčnih sistemov, prav toliko družbenih dogovorov o osebnih dohodkih itd. Vse to namreč onemogoča, da bi vsaka organizacija združenega dela živela od dela, ne da bi prišlo do prelivanja dohodka, oziroma sploh onemogoča razvoj samoupravljanja. Na posvetovanju so tudi opozorili, da se z integracijami, ki temelje na dosedanjih predpisih, ustvarjajo monopoli. V naši republiki se je povezovanje in združevanje organizacij združenega dela začelo močneje razraščati v drugi polovici leta 1972, ko se je povečalo število spojitev in združitev gospodarskih delovnih organizacij. Iz pregleda o integracijah v naši republiki, ki ga je pripravila republiška gospodarska zbornica, je razvidno, da so v zadnjih treh letih integracijski procesi tudi v Sloveniji potekali predvsem znotraj posameznih občin. Tako je bilo lani v posameznih občinah 35 integracij, čez občinske meje jih je seglo 26, s podjetji v drugih republikah pa so se lani integrirala tri naša podjetja, letos pa le eno. Nedvomno je eden glavnih vzrokov za to, da se integracijska prizadevanja ne morejo prav razmahniti, pomanjkanje zavesti o ekonomski nujnosti povezovanja in združevanja. Vendar so ■ v velikem številu podjetij že začutili potrebo po zanesljivejših virih surovin, po povezanosti in medsebojni usklajenosti različnih faz proizvodnje ali blagovne menjave itd. Spoznali so, da je možno večje ekonomske učinke doseči tudi tako, da s povezovanjem in z združevanjem organizacij združenega dela izboljšujejo poslovnost temeljnih organizacij združenega dela ter si z njihovo pomočjo v večji meri zagotovijo energetske in surovinske vire. V. B. grajske televizije: Delati je treba po zgle00 tovariša Tita, kije zmeraj v stik z delavci, z delovnimi organiz*0* jami, s tako imenovano bazjr Tito preverja svoja stališča, zel dobro ve, daje zaprto kabinetn ; ali forumsko delo nevarno revolucionarno partijo. Se Pr3S ne strinjam se s tistimi, ki trdil0 - zadošča partija, ki daje smeh niče, in izvršilni organi, ki boo smernice uresničevali. Obstal3 zelo velik vmesni prostor volje; nih samoupravnih organov, zlas® v delegatskem sistemu, ki zate teva, da se ljudje organizirajo t naših širokih družbenopolitični!! organizacijah: socialistični zvezi) sindikatih in vseh družbenoppte tičnih organizacijah. Dodal bi* to, da pri nas zelo podcenjujete družbeno bazo in delo spodaj ui U/.UC11U uazu ut uciw krajevni skupnosti, v komuni,' samoupravni organizaciji, v te' meljni organizaciji združene?1, dela. Pri nas menijo - če odimj iz zveze v republiko - da je J! že za stopnjo niže, če iz repu o škega okvira v komuno, spet stopnjo niže, če iz komune na ravnost med delavce, prav tako Kakor da bi se hierarhija pri n® ustvarjala po funkcijah v držav nih ali parlamentarnih ali drugte inštitucijah. Mislim, da je treb' to odpraviti povsod, na vseh I®'] neh, tudi v Beogradu, ne samo' Ljubljani in Mariboru. FRANC POPIT, predsednU1 CK ZKS, v odgovoru d* vprašanje ,,Dela“. Predvsem smo dolžni odlo0 no in dosledno uresničevati th naloge, ki jih opredeljuje P}stn, predsednika Tita in izvršn^i J biroja predsedstva ZKJ, stalili 29. seje CK ZKS in uveljavit® določil nove ustave. Sem s00! nedvomno odločen spopad 1 . pojmovanji in interesi, ki naspm . tujejo interesom delavskega 133 reda in socialističnega sam0’ upravljanja, ki morajo postati j naši družbi prevladujoči. D10] gače povedano: dosledno mm3 mo uresničevati težnje in paCe i nove ustave, kar pomeni me drugim tudi, da se moram vztrajno bojevati proti nosile611 birokratskega in tehnokratske?3' ravnanja in v naši družbi d 1 sledno odpravljati vzroke “j takšno ravnanje. Boriti se m°rvj mo proti stihiji, malomeščansK miselnosti, družbeno negativnim pojavom, hkrati pa tako v.. kot v družbi idejnopolitiej1 obračunavati s pojavi oportunlt ma oziroma s političnim delov3 njem, ki nasprotuje politiki Zh Razumljivo, da se morajo hkra z demokratizacijo družben® odnosov in s krepitvijo nace demokratičnega centralizma kre piti tudi družbena odgovorno*: delovna disciplina ter vse oblik delavskega in družbenega nad zora. melioracijskega sistema, ki naj bi omogočil namakanje novih 70.000 hektarov kmetijskih zemljišč. V zadnjih letih pa ugotavljajo tudi povečanje neobdelanih površin. Letos je ostalo neobdelanih kakih 133.000 ha oziroma 23 % obdelovalnih površin. IZ NAŠE DRUŽBE — Če človek ne hodi med ljudi, jim kaj kmalu začne prodajati dolga čreva in sivino, de poučno urednik Janez Bodež novincu Pepetu. Spet ga je prijelo, pomisli Pepe, a dela se, kot da so ga sama ušesa. - Zato dobro napni ušesa, ko boš na terenu, fant! Ne nosi mi načelnih klobas b realizaciji tozdov, integracijskih premikih in premagovanju socialne diferenciacije, s katerimi te bodo pitali v pisarnah, ampak mi prinesi raje kakšno avtentično izjavo človeka, ki dela pri stroju. Naši bralci imajo pisarniškega besedičenja do grla; kar naprej me sprašujejo, zakaj nismo bolj konkretni. Si razumel? — Razumel, tovariš urednik! — No, pa srečno! In ne vračaj se brez avtentične izjave, če hočeš, da bova prijatelja ... Naš Pepe Začetnik ni človek brez domislekov, kot bi kdo lahko sodil po njegovem prikimavanju urednikovim modrim naukom. Kruh je pač kruh in zakaj po nepotrebnem oporekati že prve dni službe. A tehnika je tehnika. Zakaj bezljati s svinčnikom po beležnici, če je pri roki diktafon, nadvse uporabno orodje za zbiranje avtentičnih izjav. Torej hitro diktafon na rame in veselo v avtentično bazo. Predolgo bi se zamudili, če bi hoteli podrobno opisati vse bariere, na katere je naletel Pepe Začetnik pri iskanju avtentičnega vira za direktno izjavo v diktafon. Zato samo na kratko: prvo poleno je proti njemu vrgel že vratar, ki je rekel, da tovariš novinar danes dopoldne ni najavljen prav pri nikomer in da tisti njegov „enega delavca mi dajte" ni vreden piškavega oreha, ker česar nujno izhaja nezauplji- 1 ke . .. Na voljo sem vam, vost do tujih oseb, ki se ne kar recite, kaj želite! najavijo vnaprej, najina pa - Urednik mi je naročil, javnost dela, interesi širše naj preskrbim za list kakšno družbene skupnosti, če sem avtentično izjavo neposred- vratarja prav razumel, od nega proizvajalca . .. kod ste. Tu še niste bili, to — Avtentično izjavo? vem, zato tudi ne poznate in Čudno? O čem pa? ne morete poznati našega re- — Kaj iz življenja ... Ka- žima. Povsem razumljivo, to- ko se živi menda, nekaj takš- variš... kdo? Ja, Pepe Za- nega . .. četnik, povsem razumljivo — Aha, o standardu! No, in opravičljivo! Drugače pa to lahko damo. O tem ima- smo z vašim listom v zelo mo posebno brošuro z mar- dobrih stikih, to vam lahko ginalnimi koeficienti nomi- zagotovim, ker gre skozi mo- nalne in realne rasti OD, ilu- vine, nekaj takšnega, če se prav spomnim ... — Aha, se mi že svita, že vem, kaj bi radi. Mirne vesti lahko vklopite diktafon, brez skrbi, vse se bo lepo izteklo. — A delavec? Mi ga ne boste dali? — Zakaj le? Še midva sva se komaj sporazumela. Preden bi on razumel, za kaj gre, bova midva že zdavnaj končala. Kaj mislite, da jaz ne znam tudi po domače, če je treba. Nikar me ne podce- A vtentična izjava .# je za dajanje delavcev pristojen Miha Zaupnik, referent za stike z javnostjo. Če pa že za vsako, ceno vztraja na enem delavcu, ga lahko veže omenjenim pristojnim tovarišem. Pepe vztraja in tako vratarju ne kaže drugega, kot da ves namrgoden zavrti telefonsko številko, nakar Pepetu veselo sporoči, da bo tovariš Zaupnik sam prišel reševat situacijo, „kot sem vam že jasno povedal, tovariš novinar". Čez nekaj minut Pepe res ugleda žarečega, okretnega moža srednjih let, kako se poganja čez prostrano tovarniško dvorišče do vratarske lože in se že od daleč opravičuje: -, Oprostite, tovariš novinar, tole vratarjevo netaktnost, če morete! Veste, njegova prva dolžnost je varovati družbeno lastnino, iz je roke bilanca naše eko- strirano s številnimi grafi- nor e propagande. Če se konskimi prikazi odgovar- ne motim, ste na špici vsako- jajočih preteklih in bodočih letnega spiska ... Materiale trendov. prejemate? Da vam urednik — Prosim? ni omenil „Kronike našega — Skratka, to boste kolektiva"? Čudno, jako lahko dobili! Še kaj? čudno! Kaj, če se ni spet kaj — Še, kako ne! Rad bi, pri pošti zataknilo!? Morda da bi mi to in še kaj povedal se je res; drugače si tega ne delavec. Gre, skratka, za ne- znam razlagati. Nekaj časa v posreden kontakt, ki ga je redu raznašajo, potem pa naročil urednik. Kako bi ga kot zakleto prihaja na mojo dobil, prosim? mizo vse pomešano: re- — Čudno! Pa ne, da smo klamne edicije, revije, star se vam kaj zamerili!? posta- lokalni tisk, tedniki, tudi ne Miha Zaupnik iznenada vaš. Sicer pa vas lahko sam zaskrbljen. Še vselej doslej oskrbim z vrsto novih inter- sem bil za vas neposredni nih materialov. Brez skrbi, kontakt jaz! Zakaj je treba vse je preverjeno; mirne vesti kar naenkrat iskati druge- si lahko izpišete vse, kar po- ga!? Ne, najbrž gre za po- trebujete. Vem, ni vam moto, drugega ne more biti. lahko: vsak začetek je težak, Kaj konkretno pa vam je še tudi meni ni bilo, ko sem bil rekel urednik, preden ste od- vaših let. Vendar se človek šli na teren? slej ko prej ustali, uredi, po- — Da so ljudje siti pisar- miri in resno pljune v ro- niške latovščine, načelne si- Značilen posnetek z otvoritve sejma. Med slavnostnim govorom razstavni Predmeti se vednc* niso na svojem mestu Na sejmu so na voljo kupcem in prodajalcem tudi cenilci rabljene opreme, ganilo, ki je sicer študent ekonomije, pri Snežinki pa vaditelj in sodnik, je Povedal, da so na sejmu štirje cenilci in da se nanje največ obračajo prodajalci. „Saj ste vi cenilec? Imam smuči, vezi in čevlje. Moj nečak je v soli, jaz se pa na opremo ne spoznam. Povejte mi, prosim, za koliko to lahko Prodam? “ In teta Mina je zvedela, da je nečakova oprema vredna 300 do ^00 dinarjev. Proda pa jo lahko tudi draže, če bo našla Kupca. njujte, prosim vas! Ste vključili. Torej zančniva. Snemate? Prav! Takole iz srca vam bom povedal, tovariš novinar: plača bi še kar bila, če bi cene tako preklemansko hitro ne rastle. Tako je pa s plačo kot s prekratko odejo: če Se čez glavo pokriješ, te pa v špecerijo zebe, ha, ha. Naša uprava naredi, kar more, a veliko se ne da, ker imamo še star ekonomski si-.stem. Za novo leto pa, upajmo, bo vsakemu še nekaj kapnilo v žep, tako, kot vsako leto doslej, za priboljšek. Je bilo dobro, tovariš Pepe? Pepe Začetnik ne reče nič, le kislo se smehlja in prikima.. Tudi vratarju gre na smeh. Še najbolj pa gre na smeh Mihi Zaupniku, saj gre tudi tokrat vse kot po maslu. VINKO BLATNIK B Z zakonom o delovnih razmerjih je natančno določeno, naj bi zaposleni izkoristili letni dopust naenkrat ali največ v dveh delih. Ni torej dovoljeno ..drobljenje" letnega oddiha po dnevih, čeprav bi posameznikom in tudi delovnim organizacijam včasih to prišlo zelo prav. Javna skrivnost je, da se to vseeno dogaja, čeprav je to v nasprotju z osnovnim namenom letnega dopusta, da bi se namreč delavec odpočil in pridobil novih moči za delo. Čeprav so si tudi neposredno prizadeti glede tega na jasnem, vendarle imajo svojo računico. Dokaj razširjena je denimo, praksa, da delavcem pripada dodatek za stalnost ali stalno prisotnost na delu. Četudi kdorkoli izostane z dela zavoljo neodložljivih in upravičenih vzrokov, morda samo za nekaj ur na mesec, ker pač mora na zdravniški pregled v dopoldanskem času, po uradnih opravkih na občino in podobno, izgubi pravico do dodatka. Po svoje je to nedvomno krivično. Če pa si vzame dan dopusta, mu dodatek vseeno pripada! V veliki slovenski delovni organizaciji, ki prav gotovo ni edina in je zato ne bi imenovali, so se zelo dolgo ubadali z opisanimi problemi in iskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za delavca, kot za delovno organizacijo. Rešitev, za katero so se odločili, sploh ni zakonita, je pa zelo učinkovita: zainteresirani delavec si lahko jemlje dopust po urah! Praksa kaže, da zaposleni svoj dopust tako cenijo, da so se nujni izostanki z dela, za katere so včasih dobivali dovolilnico za opravičen izhod z dela, zmanjšali za dobro polovico! Čeprav je rezultat dober in na dlani, take nezakonitosti seveda ne gre podpirati. Vseeno pa opisani primer spodbuja k razmišljanju, ali v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in v interni zakonodaji delovnih organizacij le ne bi predvideli podobnih, vendar legalnih rešitev. Tudi po tej poti bi se namreč približali smotrnejšemu izkoriščanju delovnega časa, kar - odkrito rečeno — predstavlja eno izmed največjih notranjih rezerv. -mG Zgodnja zima m smučarski sejem V sredo, 5. decembra so na GospodaAkem razstavišču v Ljubljani odprli IV. sejem smučarskih naprav in opreme, prireditev se je razvila iz sejma rabljene smučarske opreme, kijo je prvo in prav tako sedaj četrto organiziral smučarski klub ,,Snežinka". Že letos je prvotna prireditev prerasla okvire, saj na sejmu sodeluje 35 firm, ki izdelujejo smučarsko opremo, od tega je kar 20 tujih. Sodeluje še osem trgovskih podjetij in nekaj privatnikov. Se vedno pa je najbolj obiskan in zanimiv sejem rabljene smučarske opreme. Tradicijo in vzpon smučarskega sejma najbolj nazorno potrjujejo številke. Na prvem sejmu, to je 1970. leta, je bilo 15.000 obiskovalcev, lani pa že 45.000. Prav tako so lani samo trgovska podjetja prodala na sejmu za 5,5 milijona dinarjev, sklenjenih pa je bilo poslov za 40 milijonov dinarjev. Seveda pa pri tem niso računane kupčije pri rabljeni opremi. Na letošnjem sejmu organi-zatoiji, smučarski klub „Snežinka“, računajo še na večji promet. Bons je izreden študent, sicer pa že zaposlen. In kot pravi, smuča že šest let m to menda kar dobro. „Za te ,pancerje’ hoče prodajalec imeti 470 dinarjev, kljub temu, da jih kupujem za prijatelja, bom še malo počakal. Čez dve uri jih bom gotovo že dobil za 400 dinarjev." Ob otvoritvi je Tine Bratina, predsednik poudaril: .Snežinke" med drugim tudi Z letošnjo prireditvijo nadaljujemo tradicijo, ki je ne smemo in ne želimo prekiniti. Našo osnovno nalogo, približati zimski šport čim širšemu krogu delovnih ljudi, zaokrožamo prav s to manifestacijo. Nakup zimske športne opreme, dogovarjanje za smučarske tečaje in izlete, ogled smučarskih vzgojnih in propagandnih filmov, obisk strokovnih predavanj in demonstracij in ne nazadnje tudi prodaja in nakup rabljene opreme, so značilnosti, ki obiskovalce ne le obveščajo, temveč jih tudi vzgajajo ... Preden je član izvršnega sveta Skupščine SRS Marjan Lenarčič odprl IV. sejem, je poudaril vlogo smučarskega športa za rekreacijo delovnih ljudi, predvsem pa množičnost, ki jo ta šport zadnje čase razvija. Ocenil in pohvalil je tudi delo organizatorja, to je smučarskega kluba ,.Snežinka", kije v obdobju petih let svojega obstoja sprejel 811 članov in članic. V tečajih, ki jih je ta klub organiziral, je bilo kar 2.000 tečajnikov, izletov in raznih tekmovanj pa seje udeležilo 1.500 članov različnih delovnih organizacij. Že prva dva dneva je obisk presegel vsa pričakovanja. To je dokaz, da smučarski šport zanima naše ljudi. Iztok je dijak drugega razreda gimnazije in že dolga leta smuča na Zelenici, v Kranjski gon in na Krvavcu. ..Smučanje je zelo drag šport, vsak dan te stane naimani 10 starih tisnr.atnv __- _ . , najmanj 10 starih tisočakov. Ta denar dobim neka' od staršev, nekaj pa zasluzim poleti, ko delam. Povedal bi rad samo še to, da bi nekako morali stopiti na prste tistim, ki na sejmu preprodajajo. Recimo, moje smuči bo nekdo kupd za deset starih tisočakov in jih prodal za 20. Na škodi pa bova Med tistimi, ki sodelujejo na sejmu, je tudi SSK Ilirija, ki na svojem razstavnem prostoru prikazuje in utemeljuje gradnjo 100-metrske skakalnice v Mostecu IZ NAŠE DRUŽBE PREDLOG ZA USTANOVITEV POKUCNO-IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO Omprej v korak s potrebami! Pobudam za ustanovitev poklicnih izobraževalnih skupnosti, ki nastajajo v posameznih gospodarskih panogah, se je pridružil tudi svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Svet je že pred več meseci imenoval komisiji, ki naj bi proučili organizacijo izobraževanja v tekstilni ter v usnjarski in obutveni industriji Slovenije. Komisiji sta se dela lotili resno in temeljito. Prva je z delom zaključila komisija za tekstilno industrijo,kije najprej s posebno anketo (izvedel jo je svet za tekstilno industrijo pri gospodarski zbornici) ugotovila kadrovsko stanje in organizacijo izobraževanja v tekstilni industriji Slovenije. Iz ankete je moč razbrati dvoje: neustrezna je izobrazbena struktura zaposlenih, kjer še vedno prevladujejo nekvalificirani in priučeni delavci — ob istočasno dokaj razširjeni mreži strokovnega izobraževanja. Kljub razvejani mreži strokovnega šolstva (9 izobraževalnih centrov, 4 službe za izobraževanje v delovnih organizacijah, 7 poklicnih, dve tehniški, ena višja tekstilna šola in oddelek tekstilne tehnologije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo) je V strokovno usposabljanje vključeno le majhno število učencev. Zlasti kritično je to število na poklicnih in srednjih tehniških šolah, kjer se Šola le 2.193 učencev. Na višje šole in fakultete se vpisuje le majhno število študentov, pa še ti se kasneje raje zaposlujejo v bolj donosnih delovnih organizacijah (trgovini, institutih ipd.). Tekstilna industrija pa se tako kot druge gospodarske panoge modernizira in spreminja iz zastarele nizko razvite v sodobno tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo. Moderni stroji — sodobna organizacija dela in hitro spreminjanje proizvodnih asortimentov, zahteva mnogo bolj izobraženega in usposobljenega delavca ter razgledanega samoupravljavca. To zahteva tako od industrije kot tudj od izobraževalnih ustanov hitrejše prilagajanje ter spreminjanje izobraževalnega sistema, uvajanje'novih poklicnih profilov in ustreznejših učnih programov, ki bodo usklajeni s sodobno strukturo in organizacijo dela ter proizvodnih odnosov. V organizacijah združenega dela se zavedajo, da brez večjega vlaganja v kadre ne bodo mogli razviti in dovolj izkoristiti sodobne tehnologije. Pripravljeni in sposobni so nameniti za izobraževanje kadrov več sredstev kot doslej, pod pogojem, da bodo iz šol prihajali ustrezno sodobno usposobljeni kadri. Zato so živo zainteresirani za razvoj mreže, sistema in vsebine izobraževanja. Komisija, ki je proučevala problema- tiko strokovnega izobraževanja, je zato pripravila predlog za ustanovitev poklicne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko in ob tem tudi podrobneje opredelila svojo zamisel o vsebini, pristojnostih in organizaciji te skupnosti. V stališčih o bodoči organiziranosti poklicne izobraževalne skupnosti, ki jih je sprejel tudi svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri * O sindikata delavcev industrije in rudarstva, so mnogo bolj konkretno in širše opredeljene pristojnosti te skupnosti, kot pa jih predvideva osnutek zakona o financiranju izobraževanja. Tako npr. menijo, da bi poklicno izobraževalna skupnost za tekstilno industrijo morala načrtovati potrebe po strokovnih kadrih, izdelovati, izpopolnjevati in usklajevati poklicne profile in učne programe, urejati problematiko učnega kadra v vseh oblikah izobraževanja tekstilnih delavcev, imeti bi morala pravico ustanavljati šole, ki jih bo financirala itd. Svoja stališča bo svet poslal vsem OZD, Gospodarski zbornici in Republiški izobraževalni skupnosti. Predlagal bo takojšnje formiranje iniciativnega odbora za ustanovitev poklicne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko. O problematiki izobraževanja pa bodo razpravljali tudi na ustanovni konferenci sindikata za tekstilno in usnjarsko stroko Slovenije. 4 + * * * * * * * * * * * * * * * * % * J 5 * * * * * * * * * * * $ * S * \ * * p * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Pisateljica in publicistka Marija Jurič-Zagorka (1873 do 1957), ki z vso pravico nosi vzdevek »jugoslovanskega Dumasa«, je postavila pripovedni ciklus »PRESTOL MATIJE KORVINA« v 15. stoletje, v čas, ko je na Ogrskem in Hrvaškem vladal kralj Matija Korvin. Pravkar so izšle nove tri knjige romana PEKEL NA PRESTOLU IV-V-VI (sedma, osma in deveta knjiga celotnega ciklusa »PRESTOL MATIJE KORVINA«) V 4. knjigi romana »Pekel na prestolu« teče zgodba o kralju Vladislavu, ki je sredi zgodovinskih tokov in spletk nasledil umrlega kralja Korvina. Vladislav, presrečen, ker je Gordana sprejela njegovo snubitev, je prepričan, da je s tem dokončno porazil zvito Beatrice. Okoliščine pa zaobrnejo tok dogodkov v svojo smer: za Albertom Poljskim vdre v deželo še drugi sovražnik, Maks Nemški, in zasede precejšen kos ozemlja. Kralj Vladislav je znova v hudi stiski: nima ne denarja ne vojske in tudi njegov svetovalec škof Bakač mu ne zna več svetovati. Preostane mu samo še to, da sprejme predlog svojih ministrov in se navidezno poroči z Beatrice. S tem pride do denarja in vojske. Beatrice ne sluti, da jo je kralj prevaral s poroko, in ob večerih ga zaman pričakuje v svojem dvorcu. Sprva verjame, da ne zahaja k njej zato, ker ima težave s poljsko kraljico, ki se je vgnezdila v njegov dvorec, dokler po naključju ne zve, da poljske kraljice sploh ni v kraljestvu in da tudi nikoli ni pripotovala v deželo. Takoj zasumi, da je posredi Gordana; zakolne s^ da se bo obema strahotno maščevala. O njenem maščevanju pa govorita 5. in 6. knjiga romana »Pekel na prestolu«. Nove tri obsežne knjige romana »PEKEL NA PRESTOLU« veljajo vezane v platno 270 din. Kupite jih lahko tudi na trimesečno obročno odplačevanje po 90 din. • • • V zbirki bo v celoti izšlo še 7 knjig. V prvi naslednji seriji bodo izšle tri knjige z naslovom VELIKO SODIŠČE MMII • • • Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana V petek, 23. novembra, so se v dvorani kina Sloga v Ljubljani prvič srečali pevski zbori osnovnih organizacij sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Prireditev, ki je bifa pod naslovom „Kulturo delovnemu človeku", je bila posvečena tudi 30. obletnici AVNOJ. Spored prvega srečanja pevskih zborov je izpolnilo 11 pevskih zborov s Tri pridobitve partizanskimi in delavskimi pesmimi. Nastopili je nastopal na neštetih različnih proslavah te: Nastopil je tudi pevski zbor „Poštar“ iz Ljubljane, Nastopil je tudi pevski zbor „Poštar" iz Ljubljane, ki deluje že od leta 1926. V tem času se lahko pohvali s 1115 nastopi po vsej Jugoslaviji. Za svoje uspešno delovanje je bil zbor odlikovan s srebrnim redom dela. Med drugimi je nastopil tudi pevski zbor „Goijanci“, Id bo kmalu praznoval 25-letnico obstoja. Tudi ta zbor ima za sabo več sto nastopov na koncertih, proslavah in drugih priložnostih širom Dolenjske. Nastopali so še: moški pevski zbor ..Luka" Koper, mešani pevski zbor SK Cestno podjetje Nova Gorica, moški pevski zbor KUD „Poštar“ Ljubljana, moški pevski zbor Viator iz Ljubljane, pa „Tine Rožanc" iz Ljubljane v sestavi okteta in mešanega pevskega zbora, KUD „Pošta“ iz Maribora ter združeni pevski zbori. Srečko Je svečano prerezal trak V škofjeloški industrijski coni na Trati so v okviru praznovanja dneva republike odprli novo stavbo lesne poklicne šole, ki pomeni v pogojih delovanja tega zavoda pomembno prelomnico. Doslej so njegova prizadevanja močno dušila težave zaradi pomanjkanja učilnic in prostorov za praktični pouk, sedaj pa je pridobil 5 učilnic, 5 kabinetov, telovadnico za talno telovadbo, prireditvi prostor in 700 kvadratnih metrov delavnic. podjetji, ki ga med drugim dokazuje tudi to, da so člani poslovnega združenja LES prispevali za novo poslopje 850 tisoč dinarjev in s tem potrdili, da se zavedajo njegovega pomena za izobraževanje delavcev in s tem za napredek stroke. Nova lesna šola je veljala blizu 3 Posebno je zani- Šola se bo v novih pogojih lahko tila s' ' Mladi Hrastničani so pred dnevi dobili novo šolsko poslopje. 28. novembra so v Hrastniku slovesno odprli moderno šolsko zgradbo s 14 učilnicami, od tega jih je 12 urejenih za kabinetni pouk. Približno 1000 otrok iz Hrastnika in bližnje okolice bo tako lahko iz dvoizmenskega pouka prešlo na eno in pol izmenski. Hrastniško šolo so začeli graditi pred desetimi leti. Pravkar odprto poslopje je zaključilo četrto fazo gradnje. Tisočim učencem bo novo poslopje v prvi vrsti omogočilo kabinetni pouk, predvsem tistim iz višjih razredov. Vsega skupaj bodo sedaj imeli 35 oddelkov in dodatnih sedem za podaljšano bivanje. Razširitev v nove učilnice jim bo omogočila, da se bodo približali normativom za število otrok v enem oddelku. Združili bodo vse oddelke v eni stavbi in bistveno izboljšali higienske razmere, ki so bile v oddelkih stare šole nevzdržne. V novo poslopje bodo prišli tudi učenci posebne šole. Lepo in dokaj funkcionalno, predvsem pa za gradnjo zelo zahtevno stavbo, so po projektih Projektivnega biroja AZA iz Ljubljane in odgovornega pro- jektanta ing. arh. Iva Paškulina ter glavnega statika Lojzeta Čigona, zgradili delavci SGP Hrastnik. Celotna stavba z opremo vred bo veljala približno 10 milijonov dinarjev. Sredstva za novo šolo so zbrali občani s samoprispevkom. Na sliki: Ob otvoritvi šole je trak prerezal najmlajši učenec šole Heroja Rajka, Srečko Kačič iz L c razreda. z vsemi močmi posvetila skrbi za kakovostni napredek pouka, razširiti pa namerava tudi program poklicev, ki jih izobražuje in to predvsem na ozke profile, kakršne vse bolj terja sodobna lesno industrijska proizvodnja. Za to šolanje tudi ne bo potrebna dokončana osemletka in bodo imeli tako zanj možnosti tudi učenci, ki ne uspejo zaključiti osem razredov osnovne šole. S tem bo Škofjeloška šola še okrepila uspešno sodelovanje z lesno predelovalnimi milijone dinarjev, mivo, da so bili stroški nekoliko pod predvidenimi in to brez dvoma po zaslugi šolskega kolektiva. V šoli so sami izdelali vrata za poslopje, njeno vodstvo je ves čas nadziralo gradnjo, vsi člani šolskega kolektiva pa so žrtvovali po 1 teden dopusta za razna obrtniška dela. Škofjeloško lesno poklicno šolo, ki je ena izmed treh te vrste v Sloveniji, bo v tem šolskem letu v dveh izmenah obiskovalo blizu 500 učencev, okoli 70 pa se jih bo šolalo v njenem delovodskem oddelku. VRTEC V ŽELEZNIKIH V Železnikih so počastili dan republike z otvoritvijo novega vrtca. nles VVlkAA V V\X V V PRODAJA POLKNA VRATA O KIVI A NA KREDIT * ■WIMgWWgftrWW0MWWW*W00MrW*MMMr0MMM*M**M0l• Uredili so ga v stavbi v bližini šole, v njem pa je prostora za več kot 80 predšolskih otrok. Do sedaj so imeli v tem kraju le en začasen varstveni oddelek v osnovni šoli. Za nov vrtec se je prijavilo 40 otrok, tako da bosta za začetek delovala v njem dva oddelka. Vse pa je pripravljeno za to, da bi lahko polno obratoval, saj pričakujejo, da bodo zaposlene matere novo možnost hitro izkoristile. Temeljna izobraževalna skupnost je za odkup stavbe in njeno ureditev zagotovila 1 milijon 180 tisoč dinarjev. Predvideno je, da bodo še le-toš začeli urejati tudi prvi vrtec v Poljanski dolini in sicer v domu Partizana v Gorenji vasi. MALICE ZA VSE V škofjeloški občini so počastili dan republike tudi z otvoritvijo nove samopostrežne restavracije. Stoji ob stolpnici s samskimi stanovanji v industrijski coni na Trati in je velikega pomena za prehrano de; lavcev s tega področja. V restavraciji in okrepčevalnici je 200 sedežev, zmogljivost kuhinje pa je 2500 obrokov in bo tako lahko pripravljala tople malice za večino delovnih organizacij na Trati, ki same nimajo dobrih kuhinj. Za sedaj je tovarnam oddanih 1500 obrokov na dan, za možnosti, ki jih nudi nova restavracija, pa se zanimajo tudi bližnje šole. Restavracijo je zgradila škofjeloška TOZD Združenega trgovskega podjetja ABC, ki je vanjo vložila 4 milijone dinarjev. S posojili so pri gradnji pomagale tudi nekatere traške delovne organizacije. V kom; pleksu, katerega sedaj tvorita samski dom in samopostrežna restavracija, je načrtovana se ena stolpnica s samskimi stanovanji, ki jo bodo gradili- ko bo za to dovolj novih potreb. M. S. ribnica / H TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec Tudi proračuni naj bodo stabilizacijski! Pozitivni rezultati, ki so bili doseženi letos v gospodarstvu - med njimi velja naglasiti zlasti izboljšano likvidnost in vsaj za silo urejen problem obratnih sredstev - upravičujejo upanje, da bodo v letu 1974 gospodarska gibanja ugodnejša, kot *o bila letos, dasiravno ni mogoče pričakovati dosti višjo rast Proizvodnje, kot jo je gospodarstvo zaznamovalo v tekočem. Pretežno s stabilizacijskimi ukrepi uravnavanem letu. Zvezni zavod za družbeno planiranje in druge ustanove, katerih naloga je pripravljati analitično gradivo in napotke za oblikovanje bodoče ekonomske politike, ocenjujejo leto 1974 kot ugodnejše tudi zastran gibanj cen in življenjskih stroškov, vendar v ta namen ne navajajo nobenih prepričljivejših argumentov, ki bi jamčili bolj umirjeno rast cen in omejitev rasti življenjskih stroškov, ki je prav letos nevarno ogrozila standard prebivalcev z nižjimi osebnimi dohodki. Vse kaže, da bo tudi leto 1974 kljub dokaj optimističnim Spovedim načrtovalcev potekalo v znamenju iz prejšnjih let Podedovanih strukturnih neskladij, ki ne bodo odpravljena | niti v skoraj iztekajočem se srednjeročnem planu, niti v Prvih letih naslednjega načrta srednjeročnega razvoja. Nič dobrega se nam ne obeta v energetiki, bazična kemija in črna tnetalurgija zaostajata za predvidenim razvojem, nerazvitost Pa je značilna tudi za pomorski promet, železnico in cestno omrežje. Tudi tolikokrat naglaševana razbremenjevanje gospodarstva ostaja prej ko slej le mrtva črta na papirju. Se več: Predlog osnov proračuna za leto 1974, s katerim so bili minule dni seznanjeni zvezni poslanci, naj bi bil kar za 27 Vo Večji, kot med letošnjim letom zvišani proračun, medtem ko bi kar za 40 % presegel proračun, ki je bil sprejet v začetku leta 1973. Značilno v zvezi s tem je, da o predlogu tako zvišanega Proračuna poprej ni razpravljal zvezni izvršni svet ter da je zvezna uprava poslancem ta predlog izročila v obravnavo, ne da bi jih hkrati seznanila z elementi ekonomske politike za leto 1974. Zvezna uprava je obšla običajno proceduro z izgovorom, da želi tako pomemben dokument, kot je proračun, spraviti skozi glasovalni mehanizem pravočasno, dejansko pa ie bil njen namen dovolj prozoren, da so ga poslanci v pristojnih odborih zvezne skupščine takoj spregledali. Ce bi bili namreč poslancem poleg predloga zveznega pro-tačuna hkrati predočeni tudi elementi ekonomske politike za leto 1974, bi, ne glede na izid glasovanja o predlogu pro-fačuna, postalo očitno, da zvezni proračun ne more in ne sme biti tako visok v času, ko aktualne gospodarske razmere Zahtevajo stabilizacijsko obnašanje vseh dejavnikov, a v prvi vrsti države, ki bi se morala tudi odreči vsem neutemeljenim Izdatkom in seveda tudi dohodkom, s katerimi že tako I visoko obremenjuje druge družbenopolitične skupnosti in seveda s tem tudi posredno in neposredno gospodarstvo. Bojazen, da bi predlagano zvišanje zveznega proračuna po-tnenilo „zeleno luč" tudi za republike in občine, je odločila Pri zavzemanju stališča poslancev, da zveznega proračuna ni | moč oblikovati tako, kot jim je bil predložen v razpravo. Poslanci so upravičeno zahtevali, da jih zvezna administracija Seznani ne le s predvideno proračunsko porabo v letu 1974, Htarveč tudi z dejanskimi možnostmi pokrivanja te porabe, ! Itar pomeni, da mora federacija skupaj z republikami in po-, j krajinama sprejeti tudi obveznosti v zvezi z gospodarskimi ■ | Ribanji, ki bodo zvišano proračunsko porabo dovoljevala ozi-' \toma opravičila. Proračunska poraba bi morala biti, kot vemo, odvisna od r ^Predvidenega in realno ustvarjenega družbenega bruto pro- ■ lakta Ta odvisnost bi kot zakonitost morala biti tem bolj Upoštevana v letu 1974, ko noben dejavnik v gospodarstvu in bdi izven njega ne bi smel porušiti s stabilizacijskimi prizadevanji v letošnjem letu trudoma vzpostavljenega, še vedno relativnega ravnotežja Že omenjena procedura zvezne administracije pri predlaganju osnov proračuna za leto 1974 pa kaže, da bi nekateri Želeli obiti že uveljavljene zakonske ukrepe, ki naj bi z zaje-| titvijo vseh vrst porabe, torej tudi proračunske, obrzdali inflacijo. NANDE ŽUŽEK f--------------------------------------------------- ________ _______________________________________ N V hladnih zimskih dneh boste udobno in praktično oblečeni v pletenine, ki so vam na voljo v Modni hiši. Izbrali boste lahko med športnimi in elegantnimi modeli, ki so izdelani iz volnene ali sintetične preje. Ne pozabite, da lahko v Modni hiši kupite tudi najrazličnejše modne dodatke, od modnih pletenih kap do toplih dolgih šalov. Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaral! <--------------------------------------------------) PROIZVAJALCI KMETIJSKIH STROJEV SE ZDRUŽUJEJO Korak za korakom Rok za podpis samoupravnega sporazuma o združitvi je konec marca prihodnjega leta # Prva faza: združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenski proizvajalci kmetijske mehanizacije se korakoma, vendar pa brez zastojev približujejo letošnjo pomlad zastavljenemu cilju, združitvi podjetij v sestavljeno organizacijo združenega dela. Izdelan je že osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi podjetij v SOZD, v delu je tudi elaborat o ekonomski upravičenosti povezovanja. Vsa pripravljalna dela naj bi bila opravljena v naslednjih nekaj mesecih, po rokovniku naj bi nova organizacija zaživela v aprilu prihodnjega leta. ' „Nedavno tega smo se predstavniki večine podjetij, ki izdelujejo kmetijske stroje, v Mariboru pogovarjali o tej naši akciji, zlasti pa o osnutku samoupravnega sporazuma," nam je pripovedoval TONE HORVAT, direktor TOZD kmetijske mehanizacije v mariborski Metalni. „Sodelovalo je 16 najpomembnejših proizvajalcev kmetijskih strojev, nekaj manjših, takih, ki jim je izdelovanje teh strojev samo stranska dejavnost, pa za sedaj ne kaže posebne želje po sodelovanju. Namen naše akcije je združiti naše ekonomske in umske sile, da bi se laže gibali v gospodarskih in tržnih tokovih, predvsem pa zato, ker bi se enotni mnogo laže in hitreje razvijali kot dosedaj. Vseh skupaj, slovenskih proizvajalcev kmetijske mehanizacije nas je, po evropskih merilih, za dve veliki podjetji, zato so združevalne težnje kajpak zelo upravičene. Zlasti še, ker Jugoslavija danes uvaža za okrog 90 milijonov dolarjev kmetijskih strojev, torej bi trg z lahkoto sprejel večje serije naših iz- delkov. Naša proizvodnja temelji na zelo zdravih osnovah, večina na lastnih razvojnih silah ter tudi na osnovi kooperacij. Licenčnih pogodb že dolgo praktično ni več.“ Na mariborskem sestanku so se podjetja dogovorila, da bi bil sporazum odprt tudi za druga podjetja, ki bi se kasneje želela pridružiti, čeprav so predstavniki nekaterih podjetij bili proti temu. Takšnih nesoglasij pa je še nekaj. V naslednjih razgovorih jih bo treba zgladiti, ovreči nekaj nezaupanja, ki še gloda v posameznih podjetjih. Gre za nezaupanje v smotrnost združevanja, za bojazen pred prevzemanjem proizvodnih programov, kar se dogaja v zadnjih letih vse pogosteje. „Pred nami je še veliko dela," nam je dejal JOŽE ŠPINDLER iz TOZD kmetijska mehanizacija v Metalni. „Odločili smo se, da bomo v prid hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj izpeljali ustrezne kadrovske spremembe v organih, ki so dolžni izvesti združitev. Morali bomo zagotoviti popolno javnost našega dela, da bi tako preprečili rast sleherne kali nezaupanja, ki bi se lahko pojavila. Večina proizvajalcev kmetijske mehanizacije je namreč trdno odločenih, da v bodoče delamo tesno povezani. To je edina pot, po kateri bomo uspeli dvigniti nivo te proizvodnje pri nas, s tem pa pomagati tudi kmetijstvu, da doseže tisto mesto, ki mu po njegovem družbenem pomenu tudi pripada." rb : Ustavitev [ je bila j nujna S vmmmmmmmmmzm V Termoelektrarni Šoštanj so ■ se na rekonstrukcijska in re-J montna dela pripravljali od po- ■ letja, ko so ugotovili, da vse I naprave Termoelektrarne Šo-I štanj 3 še zmeraj niso povsem I zanesljive za obratovanje, pred- ■ vsem ne kotel zaradi konstruk-I cijske napake na koti 44. Doba- ■ vitelj kotla, zahodnonemška j tvrdka Babcock je na zahtevo | Termoelektrarne Šoštanj izdelala J projekt za odpravo konstrukcij-B ske napake na kotlu, zaradi ka-I tere je prišlo do številnih izpa-J dov Termoelektrarne Šoštanj, ■ kar je spričo velikosti agregata i povzročilo precejšnje težave. Po I predložitvi projektov so se odlo- ■ čili za ustavitev Termoelektrarne j Šoštanj 3, da bi lahko tako do- ■ končno odpravili konstrukcijsko J pomanjkljivost. Za čas zaustavitve so se v ■ Šoštanju odločili v soglasju z I Združenim podjetjem elektro- ■ gospodarstva Slovenije in Jugo-J slavije ter po podrobni analizi g časovnih obdobij, ko so hidro- ■ loške razmere na naših rekah 1 najugodnejše. Priprave za ta re-konstrukcijska dela so trajale J dalj časa in jih, kljub neugodnim g hidrološkim razmeram, ki so na- ■ stopile, ni bilo mogoče več odlo- 2 žiti. Odložitev del, ki so jih de- ■ loma načrtovali tudi med no-Jj vembrskimi prazniki, bi lahko p povzročile veliko škodo, saj vse ■ naprave Termoelektrarne Šo-J štanj 3 niso povsem obratovalno ■ zanesljive in bi se kaj lahko Zgo- ■ dilo, da bi275 MW agregat izpa-g del prav v zimskih mesecih (de- ■ cembra, januarja ali februarja), j| ko so potrebe po električni ener- ■ giji največje. Zaustavitev Termo- ■ elektrarne Šoštanj 3 je bila torej ■ 24. novembra zvečer neodlož- INA industrija nafte OBRAT NAFTA LENDAVA 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 r 4 4 4 S * * * * N S * X X s * * X $ s * s * s X s X s ■****f***MJ*rr**WMM0*MrW*IMfMMMM*0f0M*M0*■ - proizvodnja bencinov, kurilnih olj, formalina in umetnih smol - proizvodnja opreme za naftno industrijo Nov elan velike Iskrine skupnosti S pridružitvijo k Iskri bo v ljubljanski Vegi lavcev prostora še za 400 novih de- Tovarna aparatov in instrumentov Vega iz Ljubljane se bo 1. januatja pridružila podjetju Iskra-Elektromehanika Kranj. Kolektiv Vega se je o tem z veliko večino glasov odločil na referendumu, v Iskri pa so predlog o združitvi potrdili na zborih delavcev. Priprave na skupno poslovanje so se že začele. Predstavniki obeh delovnih organizacij so na nedavnem razgovoru z novinarji povedali, da jih je do te odločitve privedlo prepričanje o obojestranski koristi. Iskra bo nudila Vegi dodatni proizvodni program in strokovno pomoč ter jo s tem toliko okrepila, da bo sama kos svojim obveznostim. Mimo denarja za naložbe, ki so potrebne za napredek proizvodnje, mora sedaj 400-članski kolektiv Vege zbrati tudi 36 milijonov dinarjev za stare dolgove. Za kranjsko podjetje pa so glavna pridobitev 'združitve z Vego prostori, saj bo v njeni osemetažni stavbi v Ljubljani mogoče odpreti še najmanj 400 dodatnih delovnih mest. Kolikor so Kranjčani doslej lahko ugotovili, bodo potrebne delavce — predvsem ženske - na ljubljanskem področju celo laže dobili, kot na kranjskem, na katerem je primanjkljaj delovnih moči vse hujši. Tako prostori kot delavci pa so za Elektromehaniko izredno dragoceni, saj namerava prihodnje leto povečati proizvodnjo celo za več kot polovico. Kljub obsežnim novim gradnjam je nenehno v stiski s prostorom, na področju potreb po delavcih pa se ji obeta, da jih bo pridobila 300 manj, kot jih za povečano proizvodnjo potrebuje. Predvideho je, da bo Vega v Iskrinem okviru iz svojega sedanjega programa še naprej razvi- jala predvsem elektropihaške in optične izdelke, ki so na tržišču zelo iskani in jim je zagotovljena dobra prihodnost. Proizvodnja optičnih aparatov, kot tretje skupine Veginih izdelkov, naj bi se elastično prilagajala razmeram na tržišču in se po potrebi tudi stapljala z novo proizvodnjo, ki jo bodo v Vego prenesli iz Kranja in pri njej zaposlili 400 novih delavcev. Če bodo zastavljena prizadevanja uspešna, bo nova organizacija proizvodnje v Vegi stekla do srede prihodnjega leta. M. S. Ijiva. Zadnjo novembrsko soboto se je več kot 300 delavcev Termoelektrarne Šoštanj, Hidro-montaže Maribor in Gradisa pod nadzorstvom strokovnjakov za-hodnonemške tvrdke Babcock zagrizlo v boj s časom, z urami in dnevi. Po programu, ki gaje predložila tvrdka Babcock, naj bi dela na tem našem največjem elektroenergetskem objektu trajala do 16. decembra. V teh kritičnih dnevih delajo delavci po 12 ur dnevno, da bi, kolikor je mogoče, skrajšali čas rekonstrukcijskih del in tako pomagali ublažiti posledice, ki jih bo povzročila omejitev dobav električne energije zaradi zdajšnje ustavitve TE Šoštanj III. V tem času bodo opravili tudi nekatera remontna popravila na agregatu, da bi bila v prihodnje obratovalna zanesljivost TE Šoštanj III optjmalna. PATENTI V JUGOSLAVIJI IN EVROPI Izziv odgovornim Zahodna Evropa podpisuje patentno konvencijo o zaščiti inovacij v vseh deželah • Jugoslavija še premišljuje, ali bi ji članstvo prineslo več koristi ali več škode • Prvi odmevi pri nas: sodelovanje je nujno, koristi večstranske in velike V začetku letošnjega oktobra je 21 evropskih držav podpisalo konvencijo o „Europatentu“, organizaciji, pri kateri naj bi v bodoče prijavljali vse patente in inovacije. Prijava bi zaščitila pravice lastnika patenta v vseh državah, ki bi konvencijo podpisale in jo ratificirale. Pri dogovorih o tekstu konvencije je sodelovala tudi jugoslovanska delegacija. Zanimivo je, da so precej njenih sprem injevalnih predlogov upoštevali, še bolj pa to, da naša delegacija konvencije ni podjpisala. Vse kaže, da ni imela dovolj širokih pooblastil. Predvsem pa analize o tem, kaj nam članstvo v Europatentu prinaša dobrega in kaj slabega, naša delegacija še ni imela. Na prvi pogled naj bi naši deželi in drugim patentno slabo razvitim deželam, članstvo v Europatentu in obveznosti, ki bi iz tega sledile, prineslo več škode, kot koristi. Patente morajo sedaj njihovi lastniki prijavljati v vsaki državi posebej. Ker pa so predpisi posameznih držav dokaj različni, pa tudi obseg administrativnih zapletov krepko niha od države do države, po navadi lastniki zaščitijo svoje patente le v državah, kjer se to najbolj izplača. Ostale države, oziroma njihove industrije pa izkoriščajo patente, ne da bi nji- hovim lastnikom plačevale odškodnino. Na tak način uporablja mnogo patentov tudi naša industrija, ki bi morala v bodoče, kot član patentne konvencije, plačevati zanje odškodnino. S te plati bi članstvo Jugoslavije v Europatentu pomenilo poslabšanje položaja naše industrije. Nedavni sestanek predstavnikov raziskovalnih institucij v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer imajo prav razvojne sektorje zelo močne, je pokazal, da bi pravzaprav od članstva imeli mnogo več in raznoterih koristi, kot „škode“ od plačevanja za tuje patente. Vsekakor pa bi bila škoda, ki bi jo naša država utrpela zaradi nečlanstva v tej konvenciji, znatno večja od stroškov za tuje patente. Članstvo bi bil pravi izziv za vse domače dejavnike, ki so odgovorni za razvoj inovacijske dejavnosti, zlasti pa za celotni sistem registriranja patentov in njihove zaščite. Ta sistem je namreč pri nas dokaj neustrezen, pa bi članstvo v Europatentu bila lepa priložnost, da bi ga vendarle modernizirali in uredili, kot je treba. Tako sodijo v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer imajo najbolje pri nas razvito inovacijsko dejavnost, ter dodajajo: „Za raziskovalce same bi članstvo v tej organi- zaciji bilo izrednega pomena. Na voljo bi jim bila vsa dokumentacija o evropski inovacijski dejavnosti. To praktično pomeni: ne bi bilo bojazni, da bodo raziskovali in odkrivali nekaj, kar-je že odkrito in pravice avtorja že zaščitene, pač pa bodo raziskovali od zadnjega odkritja inovacije dalje." Ne nazadnje velja omeniti, da jugoslovanska podjetja, tudi če naša država ne bi podpisala konvencije, ne bi imela veliko koristi od „ukra-denih" tujih patentov. Izdelke, kjer so uporabljeni takšni patenti, bi lahko prodajala samo doma, na tujem pa bi ali morala plačevati odškodnine lastnikom patentov, ali pa izdelkov ne bi smela prodajati. Takšni so na kratko in v glavnih obrisih povzeti razlogi, ki govore v prid sodelovanja v tej evropski organizaciji, ki bi zaživela v kratkem. Inovacijsko najmočnejša slovenska podjeta se zavzemajo za sodelovanje. Svoje pa bodo morali dodati tudi odgovorni družbenopolitični dejavniki v naši in drugih republikah ter zvezni organi. Vprašanje namreč ni le izrednega gospodarskega pomena, pač pa ima tudi veliko politično težo. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV 'N v izolski mehanotehniki ustanovili tri tozd POZABLJENE VREDNOTE Minulo sredo sta prišla v tovarno Lipa v Ajdovščini predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barbarič in tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slavko Grčar. V pogovorih z ljudmi, ki delajo v tej tovarni kot sindikalni in partijski aktivisti, v upravi in v samoupravnih organih, je bilo izrečeno precej misli, o katerih velja spregovoriti nekaj besed. V tovarni Lipa je zaposlenih kakih 670 delavcev. Skoraj vsi so člani sindikata. Imajo štiri proizvodne obrate in v njih že nekaj let ugotavljajo dohodek. Kljub temu pa so se na referendumu odločili, da se bodo v bodoče zadovoljili z eno samo temeljno organizacijo združenega dela. Se pravi: ena TOZD za vse podjetje. Predsednik osnovne sindikalne organizacije v tem podjetju Kazimir Bavec je dejal, da so se o vsej zadevi dolgo in večkrat pogovarjali z delavci in z upravo podjetja. In da je sindikat šel na referendum brez lastnega stališča, češ, naj se delavci sami odločijo. In vendar je bilo iz njegovega pripovedovanja moč razbrati, da so se tudi sindikalni odborniki zavestno odločili za eno temeljno organizacijo in da je sindikat odigral pri tem dokaj žalostno vlogo. Vsa razprava okrog bodoče organiziranosti samoupravljanja se je začela in končala ob vprašanju, koliko TOZD naj ustanovijo, nihče pa ni organiziral razprave o tem, kako zagotoviti delavsko odločanje. In kako pri tem odločanju vzpodbuditi ustvarjalne težnje proizvajalca, in oblikovati takšen način delitve osebnih dohodkov, ki bo vsak dan m novo rojeval ustvarjalno prizadevnost. Če bodo v Lipi hoteli uresničiti te težnje - in na sestanku s predsednikom in tajnikom slovenskih sindikatov so zatrjevali, da to želijo - potem bodo verjetno morali še enkrat premisliti, kakšna samoupravna organizacija jim bo zagotovila možnosti, da bodo delavci res odločali o oblikovanju in delitvi dohodka na vseh ravneh. Naj še povem da je delovni kolektiv te tovarne dosegel v minulih nekaj letih precej izrednih gospodarskih uspehov, da je v novih delovnih prostorih delo postalo lažje in da so zaslužki večji; vsa ta dejstva pa še toliko bolj terjajo, da delavci Lipe bdlj kot doslej združujejo svoje ustvarjalne težnje, tudi tiste, ki jih ni moč izkazati s statističnimi podatki, da jih združijo v svoj samoupravni prav. Informiranje potem najbrž ne bo več pastorek, pač pa sestavni del samoupravljanja, in delavci bodo sami terjali podatke, ker brez njih ne bodo mogli odločati. In našli bodo takšen sistem delitve osebnih dohodkov, ki'bo temeljil na proizvodnem učinku delavca in kolektiva. In sindikalno se bodo organizirali tako, da bodo delavci odločali o stališčih svoje organizacije. „Saj sindikati ne želimo nekaj nemogočega'', je na sestanku političnega aktiva v Lipi dejal Slavko Grčar. ..Radi bi zagotovili samo to, da bi v naši organizaciji prevladovala delavska veljava, da bi postali organizator delavskih interesov in pobudnik najboljših samoupravnih rešitev. Je to res tako težko uresničiti? “ JANEZ VOLJČ m USPEŠNIH 25 LET MARIBORSKE JEKLOTEHNE Odločitev za težjo, vendar pravo pot Izmed treh predlaganih rešitev za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela se je del<>| na skupnost Mehanotehnike odločila za tisto, ki delovnim ljudem dosledno in dejansko zagotavl! vse njihove samoupravne pravice, predvidene v ustavnih dopolnilih _„ Minuli dan republike je za kolektiv izolske „Mehanotehnike“ predstavljal kar štirikratni praznik. Praznovanje tridesetega rojstnega dne naše samoupravne socialistične skupnosti so namreč povezali s proslavo trideset obletnice priključitve Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji, proslavo dvajsetletnice ustanovitve podjetja ter še s slovesno proglasitvijo ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela. Le-te se bodo v najkrajšem času konstituirale in potem pripravile ter podpisale samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij in o združitvi v podjetje „Mehanotehnika“. O prvem osnutku tega sporazuma se je že začela javna razprava. Kakor nam je" pripovedoval predsednik zbora delegatov za organizacijo temeljnih organizacij združenega dela HRABROSLAV SOBAN, so z resnejšimi pripravami na uveljavitev ustavnih dopolnil začeli že v minulem letu. Posebna strokovna komisija je svoje delo zaključila v aprilu letos. Vseh 16 delovnih enot v sestavu podjetja je takrat izvolilo po enega delegata v zbor delegatov, ki naj bi vodil nadaljnje priprave. Že na prvem zasedanju tega zbora so menili, da je vsekakor prav, da je prvotna komisija pripravila kar tri variantne predloge za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, da pa elaborat o ustanovitvi TOZD ne vsebuje dovolj ekonomskih utemeljitev, na podlagi katerih bi se kolektiv lahko odločil za eno od predlaganih ali morda celo za kakšno novo varianto. Dopusti in še nekateri drugi vzroki so bili krivi, da je bilo to delo dokončano šele na jesen. ZAKAJ JE „DRUGA VARIANTA" NAJBOLJŠA? Skupna značilnost vseh treh variant za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v „Mehano-tehniki", je, naj bi skupne službe, ki vključujejo tudi transport in nekatere druge, neposredno „prido-bitne" dejavnosti, tudi imele status temeljne organizacije združenega dela. Sicer pa je bilo s prvo varianto predvideno, naj bi se „Mehanoteh-nika“ tehnološko, organizacijsko in samoupravno organizirala po tako imenovanem komercialnem vidiku in imela poleg treh proizvodnih TOZD še skupne službe kot četrto TOZD. Zelo poenostavljeno rečeno naj bi se delovna skupnost za komercialni vidik organizacije odločila zaradi praktičnih vzrokov, če, denimo, livarna ustvarja devize, naj bi skupaj z njo isto temeljno organizacijo združenega dela predstavljale še vse tiste proizvodne dejavnosti, ki brez deviznih sredstev ne morejo kupovati surovin za osnovno proizvodnjo. Če so te proizvodne dejavnosti sicer tehnološko zaokrožene in teritorialno dislocirane, naj to sploh ne bi bilo pomembno. Po načelu, da drug brez drugega ne morejo, naj bi se torej kolektiv avtomatično strinjal s tem, da se bodo tudi v prihodnje sredstva nekontrolirano prelivala iz enote v enoto. Če pa bi bilo tako, bi morali biti tudi samouprav- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ni odnosi urejeni oziroma vsaj ne bi smelo prihajati do nobenih sporov ali do drugih problemov. Nihče v kolektivu se ni resneje ogrel za to varianto. Isto velja tudi za tako imenovano tretjo varianto, po kateri naj bi se podjetje organiziralo na TOZD po proizvodno teritorialnem načelu. Z drugimi besedami: vse enote, razen tiste v Bujah, ki je izrazito zaokrožena, naj bi se ne glede na teritorialno razdrobljenost združevale bodisi v TOZD kovinske bodisi v TOZD ostalih dejavnosti. Tretjo TOZD po tej varianti bi predstavljala enota v Bujah, ki se je že poleti, ker ji ni bilo treba čakati na dodatne ekonomske utemeljitve, kar sama proglasila za temeljno organizacijo združenega dela. Četrto TOZD pa bi, kot omenjeno, predstavljale skupne službe. Z drugo variantno rešitvijo za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela pa je že prvotna strokovna komisija za uveljavitev ustavnih dopolnil predvidela, naj bi v „Mehanotehniki“ temeljne organizacije združenega dela zares ustanavljali tako, kot so zamišljene z ustavnimi dopolnili in pri čemer bi delavci, razen vsega drugega, imeli odločujočo besedo pri delitvi ustvarjenega dohodka, doseženega v zaključnih organizacijskih, samoupravnih in tehnoloških celotah. Tako bi po tej varianti v podjetju ustanovili šest TOZD, od tega pet proizvodnih temeljnih organizacij in, kot omenjeno, skupne službe kot samostojno TOŽD. Predvidena je bila ustanovitev TOZD tehničnih igrač, nadalje TOZD splošnih igrač in pisarniških potrebščin s sedežem prav tako v Izoli. Za slednjo je predvideno, da se bosta iz nje sčasoma — zaradi tehnoloških vzrokov, teritorialne razdrobljenosti in učinkovitej- šega samoupravljanja - razvili 'j dve temeljni organizaciji združenj dela. Naslednjo TOZD naj bi fr stavljala tovarna kovinske opre111, Bujah, kot četrta TOZD je biln mišljena proizvodnja vijačnega , s sedežem v Izoli, kot peta TOZDI livarna, prav tako s sedežem v I#| Zbor delegatov, ki je od aPr! dalje vodil nadaljnje priprave] ustanovitev TOZD, je za javno n pravo v kolektivu priporočil, n3) j se zaposleni odločili za drug0 j rianto. Enakega mnenja so bile 1 j družbenopolitične organizacij6 .i samoupravni organi. Kolektiv, k* razpravljal o vseh treh variantaM prav tako menil, daje druga dejansko najprimernejša, saj 6fl1 dosledno zagotavlja zaposlenim : njihove samoupravne pravice, Pr\ vsem pa jim z ničemer ne odvž6^ ali omejuje njihove neodtujljive n vice do odločanja o ustvarjenem J hodku. NAGRADI NAJBOLJ ZVESTKVf V podjetju Iskra - Elektron11' nika Kranj so imeli v okviru pi3^ vanja dneva republike prirediteVi kateri so posebej počastili del3' ki so v kolektivu že 25 ali 201 Prvih je v tovarnah tega pod/ 106 in so prejeli zlato značko n in nagrado 2500 dinarjev, drug® 163, nagrajeni pa so bili s sre“ značko Iskre in 2000 dinarji. blal Včasih s konjem, danes na konju # Jeklotehna je med prvimi trgovskimi podjetji v Mariboru, ki je podpisala samoupravni sporazum o združitvi treh temeljnih organizacij združenega dela 130 milijonov dinarjev. Uveljavilo se je tudi ostalih 19 detajlnih trgovin Jekiotehne, ki bodo veliko pripomogle k realizaciji zastavljenega plana. > Z ROKO V ROKI Kolektiv Jekiotehne je od vsega začetka težil k čimboljšemu povezovanju med proizvodnjo in trgovino, kar se je kasneje pokazalo tudi pri integracijskih dogovarjanjih. Prva integracija je bila opravljena že leta 1959, ko se je v Jeklotehni pripojilo podjetje „Železogradnje“. Še v istem letu so se pokazali lepi poslovni uspehi. Podjetje je doseglo blizu 40 milijonov dinarjev realizacije. Leto dni pozneje je narasel promet za več kot 50 %. Devet let po prvi integraciji so si v mariborski Jeklotehni prizadevali za nadaljnje integracije v trgovini. Toda šele leta 1969 je prišlo do integracije s trgovskim podjetjem Merkur. Takrat je bilo pri Jeklotehni zaposlenih 251 delavcev, pri Merkurju pa 144. Naslednja integracija je bila s Tovarno tanina in furfurola iz Siska. Istočasno so bili vzpostavljeni tudi tesnejši poslovni odnosi z Železarno Sisak, ki danes prodaja preko Jekiotehne za 50 milijonov dinarjev svojih proizvodov. SOLIDNI TEMELJI Delavci Jekiotehne, ki so med prvimi trgovskimi podjetji v Mari- boru podpisali samoupravni sporazum o združitvi treh temeljnih organizacij združenega dela v podjetje Jeklotehna, danes s ponosom govore o svojih poslovnih partnerjih, s katerimi tesno sodelujejo. Pri tem omenjajo predvsem Tovarno avtomobilov Maribor, Swaty, Mariborsko livarno, Primat, MTT, Elektro-kovino, Cevovod, EMO Celje, IMP Ljubljana, Združene slovenske železarne, Prvomajsko Zagreb itd., itd. Skratka, po 25 letih življenja in dela ugotavlja kolektiv Jekiotehne, da je trdo delo rodilo sadove in da ima solidne temelje za nadaljnjo rast. V skladišču poslovne enote barvastih kovin ... V dvorani Doma družbenih organizacij v Mariboru je bila pred dnevi slovesnost: kolektiv Trgovskega podjetja Jeklotehna je slavil 25-let-nico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so prejeli najbolj zvesti delavci kolektiva zaslužena priznanja, isto-časrib pa so se udeleženci proslave domenili za svojo nadaljnjo pot. Tako, kot so danes perspektive razvoja Jekiotehne na moč spodbudne, je bil začetek vse prej kot lahek in ohrabrujoč. „Kaj vse smo počeli v prvih letih svojega življenja, da bi se obdržali na površju! Prodajali smo tudi plin in kisik. In kako smo bili veseli, ko smo kupili voz in konja. Hitreje smo namreč ugodili željam naših kupcev, kar nam je vlivalo novih moči za delo. Ob sobotah zvečer smo udarniško razkladali vagone ...“, obuja spomine Franjo Lednik, prvi direktor podjetja. OD ODPADNEGA MATERIALA DO SPECIALIZIRANIH ODDELKOV Jeklotehna je pričela poslovati z majhnim asortimentom blaga in z raznim odpadnim materialom, kot na primer najrazličnejšimi odrezki pločevine. Danes predstavljajo jedro grosističnega poslovanja Jekiotehne posamezni specializirani oddelki. Samo oddelek črne metalurgije bo dosegel v letošnjem letu 50.000 ton prometa, medtem ko bo znašala finančna realizacija blizu 150 milijonov dinarjev. Pri barvastih kovinah bo znašala realizacija 110 milijonov, pri elektromaterialu 96, instalacijah 80, široki potrošnji 67, pri orodju 56, brusnih ploščah 31, vijakih 23 in pri ležajih 15 milijonov dinarjev. V detajlni trgovini pa ima največji promet sodobna trgovska hiša Merkur z 274 zaposlenimi. Njihov promet bo v letošnjem letu presegel r L Ll te H , i. I ŠPORT IN REKREACIJA Več kot 20 odstotkov aktivnih Pred dnevom republike je bil v Lenartu, v prostorih restavracije Grozd, slovesen zaključek sindikalnih športnih iger občine Lenart za leto 1973. Nedvomno smo bili ob tej priložnosti vsi najbolj veseli dejstva, da je na omenjenih športnih igrah sodelovalo več kot 220 delavcev - od tega 40 žensk - kar predstavlja več kot 20 % vseh zaposlenih! To pa je nedvomno podatek, s katerim se lahko pohvali le malo-katera občina v Sloveniji. V skupnem plasmaju so se najbolje odrezali predstavniki Osnovne šole Zgornja Ščavnica - Lokavec, ki so zbrali 194 točk in s tem osvojili lep prehodni pokal. Le za točko so zaostali športniki Osnovne šole Gradišče - Benedikt, za kar so osvojili „šele“ drugo meste. Slede: 3. Osnovna šola Voličina (162), 4. Potrošnik - Izbira Lenart (135), 5. Agrokombinat Lenart (114), 6. Zdravstveni dom Lenart (112), 7. Elektro - rajon Lenart (98), 8. Uprava SO Lenart (98), 9. Komunalno stanovanjsko podjetje Lenart (65), 10. Osnovna šola Lenart itd. In kako so se uvrstili predstavniki delovnih organizacij po posameznih panogah? V namiznem tenisu so se nedvomno najbolje odrezali šolniki. Na prvo mesto so se uvrstili predstavniki šole Voličina, na drugo Benedikta in nd tretje osnovne šole Zgornja Ščavnica - Lokavec. Največ kegljjev so podrli predstavniki Agrokombinata, ki so zasluženo osvojili prvo in drugo mesto. Na tretje mesto so se uvrstili učitelji iz Zgornje Ščavnice, medtem ko so četrto mesto osvojili predstavniki podjetja Klemos. Pri ženskah pa so se najbolj izkazale športnice z Osnovne šole Zgornja Ščavnica in z Osnovne šole Lenart. V odbojki so bili najuspešnejši delavci Zdravstvenega doma Lenart. Slede: Uprava SO Lenart, šola Benedikt, šola Voličina itd. Tekmovanja v rokometu so se udeležile le štiri ekipe. Največ so pokazali predstavniki Uprave SO Lenart. Na drugo mesto so se uvrstili učitelji iz Zgornje Ščavnice, tretji so bili predstavniki Potrošnika iz Lenarta, četrti, to je zadnji, pa športniki osnovne šole iz Benedikta. Največ krogov so ntistreljali predstavniki Komunalnega stanovanjskega podjetja. Drugi so bili učitelji Voličine, tretji pa predstavniki Postaje milice Lenart. Tudi v smučanju so se posebno dobro odrezali prosvetni delavci. Zasedli so prvo (Benedikt) in tretje mesto (Voličina), medtem, ko so drugo mesto zasedli predstavniki Elektro Lenart. Zaradi slabega vremena so se tekmovanja v nogometu udeležile le tri ekipe. Najuspešnejša je bila ekipa Komunalnega stanovanjskega podjetja, drugi so bili športniki Agrokombinata, tretji pa Potrošnika - Izbira Lenart. In kako so se odrezali šahisti? Največ točk so osvojili predstavniki Zdravstvenega doma, drugi so bili šahisti šole v Zgornji Ščavnici, tretji pa predstavniki Agrokombinata. ^ Športno srečanje v Idriji V počastitev dneva republike in ustanovitve TTKS v Idriji so MEDVODE V tovarni barv in lakov Color so pred dnevi ustanovili športno društvo. Za ta korak so se odločili zato, ker že sedaj deluje v kegljaški, nogometni in strelski sekciji več kot 120 članov kolektiva, ustanoviti pa nameravajo še šahovsko, namiznoteniško, smučarsko, planinsko, košarkarsko in rekreacijsko sekcijo, s čimer bodo v delo društva vključili skoraj vse člane kolektiva. -fr ZBILJE Zaradi izrednega zanimanja mladine za nogomet so ustanovili v Zbiljah nogometni klub „Jezero“. Vadili in igrali bodo na igrišču osnovne šole v Smledniku ter se v naslednji sezoni vključili v podzvezno tekmovanje. Če se bo pokazala potreba, bodo kasneje ustanovili še sekcije ostalih športnih zvrsti. -fr sindikalne organizacije Rudnika živega srebra Idrija, Tovarne ko-lektoijev in Slovenijalesa Spodnja Idrija pripravile športna tekmovanja v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila Tovarna kolektoijev, kije osvojila dvakrat prvo in enkrat tretje mesto pred RŽS in Slovenijalesom. Rezultati po disciplinah: kegljanje ekipno: 1. TKI 1063 podrtih kegljev, 2. RŽS 1047, 3. Slovenijales 1030. Kegljanje posamezno: 1. Sedej 203 (TKI), Vehar (TKI) 197, 3. Tušar (RŽS) 189. Streljanje ekipno: 1. RŽS 748 krogov, 2. Slovenijales 694, 3. TKI 621. Streljanje posamezno: 1. Majnik, 2. Polanc, 3. Kržišnik — vsi RŽS. Šah ekipno: 1. TKI 19,5 točk, 2. RŽS 5,5, 3. Slovenijales 0. Šah posamezno: 1. Kovač 5 točk, 2. Crnobrnja 4, 3. Sedej B. 4 - vsi TKI. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in je mnogo prispevalo k zbližanju delovnih ljudi iz omenjenih kolektivov. Dogovorili so se tudi, da bo postalo tekmovanje tradicionalno. S. KOVAČ POJEM ŠIROKE IZBIRE. SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA n TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pokal TGO »Gorenje« Velenje SLOVESEN ZAKLJUČEK »DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER VELENJE 73“, V OKVIRU KATERIH SE JE V" 9 ŠPORTNIH PANOGAH POMERILO VEČ KOT 1.000 ČLANOV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V torek, 27. novembra, so na priložnostni prireditvi, ki sta jo pripravila Občinski sindikalni svet Velenje in Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje, razglasili rezultate tekmovanj v okviru »Delavskih športnih iger Velenje 73“. Letošnje delavske športne igre, ki jih je pripravil Občinski sindikalni svet Velenje oziroma komisija za oddih in rekreacijo, so bile že sedme zapored, ki so jih pripravili v Šaleški dolini. Na sporedu je bilo 9 športnih panog, najbolj pa so se izkazali tekmovalci iz TGO „Go-renje“ Velenje, ki so prejeli £[U HOKEJISTOV GORENJA: prehodni pokal. Rezultati: smučanje — moški: 1. Termoelektrarna Šoštanj, 2. TGO „Gorenje“ Velenje, 3;' »Kleparstvo — vodovod Šoštanj; ženske: 1. Šaleško-savinjski zdravstveni dom Velenje, 2. Prosvetni delavci, 3. TGO »Gorenje" Velenje; šah: 1. Rudnik lignita Velenje. 2. Rudarski šolski center Velenje, 3. TGO »Gorenje" Velenje; streljanje z zračno puško: moški: 1. Rudarski šolski center Velenje, 2. TGO »Gorenje" Velenje, 3. Tovarna usnja Šoštanj; ženske: 1. Tovarna usnja Šoštanj, 2. Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA“ Velenje, 3. Illlllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll TGO »Gorenje" Velenje; kegljanje: moški: 1. TGO »Gorenje" Velenje, 2. Termoelektrarna Šoštanj, 3. Rudnik lignita Velenje; ženske: 1. TGO »Gorenje" Velenje, 2. SGP »Vegrad" Velenje, 3. Rudnik lignita Velenje; namizni tenis: 1. Rudnik lignita Velenje, 2. TGO »Gorenje" Velenje, 3. Termoelektrarna Šoštanj; atletski troboj: 1. Rudnik lignita Yelenje, 2. Termoelektrarna Šoštanj, 3. Rudarski šolski center Velenje; plavanje: moški: 1. Termoelektrarna Šoštanj, 2. Rudnik lignita Velenje, 3. TGO »Gorenje" Velenje; mali nogomet: 1. SGP »Vegrad" Velenje, 2. Termoelektrarna Šoštanj, 3. Rudnik lignita Velenje; odbojka: 1. TGO »Gorenje" Velenje, 2. Rudarski šolski center Velenje, 3. Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA“ Velenje. V skupni uvrstitvi so se v okviru »Delavskih športnih iger Velenje 73“ najbolje izkazali tekmovalci Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje, sledijo pa jim športniki Rudnika lignita Velenje, Rudarskega šolskega centra in Termoelektrarne Šoštanj itd. Zmagovalcem je izročil pokal tajnik Občinskega sindikalnega sveta Velenje, Franjo Mažgon. (vš) iiiiiiiiiiiiii IV. mesto v II. zvezni hokejski ligi Tekmovalci Hokejskega kluba ’itiorenje“ Velenje so se po zmagi v “ ^‘Publiški hokejski ligi v sezoni t ly72/73 uvrstili v višji tekmovalni YZre.d - v II. zvezno hokejsko ligo. !. tej ligi tekmujejo moštva „Gore-Velenje, ,JNA“ Sisak, „Kranj-gora", »Mladost** Zagreb, „Ti-“t). Ljubljana (mlado moštvo "tJlimpije") in »Triglav** Kranj. Zadnjo nedeljo novembra se je zacelo državno prvenstvo v hokeju v II. zvezni ligi, pri čemer so se Velenjčani najprej srečali z novoustanovljenim HK »Tivoli** Ljubljana. Hokejisti iz Velenja so pred odgovorno nalogo. Prvič nastopajo v II. zvezni ligi, vendar se za tako zahtevno tekmovanje niti niso mogli najbolje pripraviti. Pred prvo tekmo so bili na ledu samo štirikrat. Ker v Velenju še nimajo ledu, se vozijo na treninge v Celje, kjer bodo igrali tudi tekme, ki bi jih sicer lahko igrali v Velenju. In ker je precej igralcev v JLA, je moštvo tudi dokaj oslabljeno. Le s težavo bodo sestavili 3 napade. Zato je razumljivo, da je njihova želja - kar najbolj častno zastopati Hokejski klub »Gorenje** iz Velenja. Po tihem računajo na osvojitev 4. mesta, da bi si tako tudi za prihodnjo sezono zagotovili pravico nastopanja v višjem tekmovalnem razredu. Ta naloga pa seveda ni lahka in bo terjala veliko prizadev- nost in zavzetost vseh. Velenjčani upajo, da bodo lahko katero od tekem v okviru tekmovanja II. zvezne lige v hokeju na ledu odigrali tudi doma, to je v Velenju, kjer so na kotalkališču že pripravili drsališče in čakajo samo še na pravi mraz. Do začetka februarja, ko bo končano tekmovanje, jim bo morda vreme le naklonjeno, tako da bodo lahko v Velenju pokazali, kaj znajo! (vš) Zmagovalci in organizatoiji prvih delavskih športnih iger v Ribnici (Foto: Drago Mohar) Zaključek športnih iger v Ribnici V Ribnici so dan republike proslavili s svečanim zaključkom delavskih športnih iger, ki so bile letos prvič v ribniški občini. V igrah je sodelovalo 12 organizacij združenega dela s 35 ekipami in 241 tekmovalci in organizatorji. Čeprav se na razpis tekmovalne komisije pri ObSS Ribnica niso odzvale vse sindikalne organizacije, pa so nekatere od prijavljenih vzele igre zelo resno. Posledica tega so bili odlični rezultati. Pri kolektivih, ki niso posvetili igram dovolj pozornosti in so jih vzeli bolj na lahko, so bili rezultati seveda slabši, kar nam jasno kažejo tudi končni rezultati. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so na sindikalnih športnih igrah sodelovali predvsem mlajši delavci, medtem ko se jih niso udeležili starejši in ženske. Saj bi lahko tudi za njih organizirali lažja tekmovanja, kot so recimo tekmovanja v TRIMU, balinanju, plavanju, badmingtonu itd. S tem bi tudi uresničili načelo množičnosti, saj „ni važno zmagovati, važno je sodelovati'1. Kljub temu pa lahko trdimo, da so letošnje prve športne igre v Ribnici dosegle tudi v tem pogledu lep uspeh, saj je na igrah sodelovalo skoraj 10% vseh zaposlenih. Na zaključni slovesnosti je tajnik ObZTK Ribnica Franc Levstek razglasil rezultate, predsednik ObSS Ribnica Franc Zajc pa je podelil diplome in priznanja. V skupni uvrstitvi so posamezne ekipe dosegle naslednje rezultate: 1. RIKO RIBNICA s 7 ekipami v 5 panogah 46 točk, 2. mesto INLES RIBNICA s 5 ekipami v 4 panogah 12 točk; 3. in 4. mesto si delita: INLES LOŠKI POTOK z 1 ekipo v 1 panogi -10 točk in DELOVNA SKUPNOST SO RIBNICA z 1 ekipo v 1 panogi — 10 točk; 5. mesto DONIT SODRAŽICA s 3 ekipami v 3 panogah — 8 točk; 6. in 7. mesto si delita: ELEKTRO SODRAŽICA z 1 ekipo v 1 panogi — 6 točk in ŽIČNICA RIBNICA s 3 ekipami v 3 panogah - 6 točk; 8. mesto INLES SODRAŽICA z 2 ekipama v 1 panogi -4 točke in 9. mesto TRGOVINE KZ SODRAŽICA z 1 ekipo v 1 panogi - 2 točki. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj je še spregovoril in pozdravil vse tekmovalce sekretar Občinske konference SZDL Ribnica France Grivec, ki je čestital vsem udeležencem delavskih športnih iger in zaželel v prihodnje še več uspehov. Sindikalnim organizacijam pa je priporočil, da v bodoče še bolj resno in zavzeto sodelujejo na delavskih športnih igrah. Na koncu je bilo podeljeno posebno priznanje in prehodni pokal Občinskega sindikalnega sveta Ribnica sindikalni organizaciji podjetja RIKO RIBBNICA, ki je dosegla v končni uvrstitvi največ točk in tako zasedla prvo mesto na sindikalnih delavskih športnih igrah v Ribnici. FRANC LEVSTEK MUSILU NASLOV ŽE TRETJIČ V organizaciji Zdravilišča Rogaška Slatina in Šahovske zveze Slovenije je bilo 24. in 25. novembra že četrto odprto sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu. Na prvenstvu se je zbralo kar 135 šahistov — članov sindikata. Na prvenstvu so od boljših šahistov manjkali le predstavniki Dolenjske in Primorske. Zaradi velike udeležbe se je prvenstvo odigralo kot brzo-potezno, s časom 5 minut razmišljanja za posamezno partijo. Glavni favorit, mednarodni mojster Vojko Musil, je opravičil svojo vlogo in zmagal z veliko prednostjo. Musilu je to že tretji naslov na tovrstnem tekmovanju, saj je zmagal na prvem prvenstvu (1970) in tudi na drugem (1971). Lani je v odsotnosti Musila zmagal Klemenčič, ki se je letos uvrstil na deveto mesto. Iz devetih kvalifikacijskih skupin se je v finale uvrstilo 18 igralcev. Ostali so se uvrstili v tolažilne skupine glede na doseženo mesto v kvalifikacijah. Vrstni red: Musil (VEKŠ Maribor) 15, Kranjc P. (Zav.za soc. zav. Maribor) 12,5, Bajec (RTV Ljubljana) 11,5, Jazbec (Te Trbovlje) in Pešec (ZŽTP Celje) po 11, Cojhter (Carin. Maribor) 10,5, Karnar (Stol Duplica) 10, Perci (RTV Ljubljana) 9,5, Klemenčič (Interevr. Maribor) 8,5, Kerec (ZZA Ljubljana) in Hari (Obč. jav. tož. Murska Sobota) po 7,5, Ačko (TAM Maribor) 7, Vošpemik in Djurkovič po 6,5, Bras 6, Šorli 5,5, Kotnik 4,5 in Ristič 2,5. V tolažilnih skupinah so zmagalij Vavpetič (druga skupina), Šribar (tretja), Novačan (četrta), Božičnik (peta), Godec (šesta), Slejko (sedma) in Dečko (osma). Nagrado za najstarejšega udeleženca je prejel Pipuš iz Celja, najmlajši pa je bil Godec iz Hrastnika, za 135. mesto je bil nagrajen Novačan starejši. Prvenstvo so pozdravili predstavnik zdravilišča in predstavnik Zveze sindikatov Slovenije. Zaključni govor in razglasitev rezultatov pa je opravil glavni sodnik prvenstva Franček Brglez. V. U. VENERA^ Doslej najpestrejša izbira kuhinjskih omaric in drugih sestavnih delov na našem tržišču. Predali vložki na podaljšanih kovinskih vodilih z varnostnimi zatikači. S plastom prevlečene mrežaste košar6 za živila in posodo. Imenitne ločene in skupne delovne plošče, prostorne shrambe. Najraznovrstnejš gospodinjski stroji v pravi sredini. Tihi kuhinjski pomočnik na koleščkih, prepotrebna vodotesna vtičnica, strežni voziček, pripravna kuhinjska budilka, blagajna s ključavnico, kuhinjski bar, kotiček za gospodinjsko knjigovodstvo. Preprosto podaljševanje kuhinjske sestave za decimeter, popolnjevanj6 vsakršne stene po želji prav do stropa. VIZIJA Sodobna kuhinja, ki jo odlikujejo domiselne nadrobnosti in topla barvna sestava. Omarice z vrati ^ živem oranžnem odtenku vnašajo razveseljivo svetlobo zlasti v prostore na severni strani. Sicer P3 oblikovna dognanost, vrhunska kakovost in zavidljiva trajnost razmeroma lahkih sestavnih delov n6 moč vrednotijo vsesplošno urejenost in smotrnost. Pač pripravnost, ki bogati kuhinjske sestave i6 obenem množi zamisli pri popolnjevanju še tako zahtevnega prostora. Pripravnost, ki krajša minut6-saj razna dopolnila v dolgi vrsti stoječih in visečih omaric poenostavljajo kopico kuhinjskih opravil. I modam Kuhinja s posrečeno zasnovo: podaljševanje sestave omaric>za decimeter. Preudarno snovani sestavi deli najustreznejših širin omogočajo toliko smotrnih vezav, kolikor je različnih prostorov. Dolžin6 kuhinjske sestave zlahka prilagajamo steni s kakršnimkoli oknom in vrati ali brez njih. Med številnim1 omaricami zanesljivo odkrijemo rešitev, ki se nam pri urejanju majhne ali velike kuhinje že dolg0 izmika. S trpežnimi umetnimi snovmi obložene zunanje in notranje ploskve vseh stoječih in visečih sestavnih delov lajšajo čiščenje, izjemna barvna ubranost vrat, ličnic predalov in delovnih plošč Pa stopnjuje domačnost. simpatr Najcenejša sodobna kuhinja na jugoslovanskem tržišču. Sodobna izvedba, ki sodi med najbolj usp6le ^ kuhinjske sestave pri nas. Priznana kakovost, oblikovna privlačnost pa barvna skladnost in v prvi vrst' ^ vsestranska pripravnost — to so prvine, ki dajejo pravo vrednost sicer najcenejši in hkrati tudi najbolj. privlačni sodobni kuhinji tako v mestih kot na deželi. Vezava sestavnih delov je zasnovana izvirno i|1| p gospodarno. Za najskromnejšo sestavo izberemo samo osnovne stoječe in viseče omarice, ki jim nato ^ po malem, mesec za mescem, leto za letom, dodajamo sestavne dele popolnejše ali celo najpopolnej# • kuhinjske oprave naših dni. n marles Marles-lesna,stavbna in pohištvena industrija, 62000 Maribor, telefon 062,23-551, telexYU MARLE 33-143 kuhinja