I



Ntjrečji ilefouki dnevnik v Z<lniženih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
tu
f™Tl
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
i The largest Slovenian Dafly m the United State«.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 98. — ŠTEV. 98.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 26, 1929. — PETEK, 26. APRILA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVZL
V Parizu vlada nov optimizem.
DIFERENCE, KI SO SE NENADNO POJAVILE, BO MOGOČE UGLADITI
Amerikanci upajo, da bo mogoče premostiti sedaj obstoječe diference. — Trajanje plačil pa bo najbrž ostalo še nedoločeno. — Tega mnenja so tudi drugi delegati. .
PARIZ, Francija, 25. aprila. — Nekoliko bolj optimistično razpoloženje je prevladovalo danes med razpravami reparacijske konference. Izza govora nemškega glavnega delegata, dr. Schachta pred enim tednom je bilo danes prvikrat, da so bili izgledi nekoliko ugodnejši, kot je izjavil predsta-vitelj ameriške delegacije.
"Neobvezne" razprave in pogovori se vrše naprej in nervoznost, katero je bilo opaziti v zadnjih dneh sestankov, se je zopet umaknila rryrnejsemu pojmovanju. Domneva se, da bo mogoče ustvariti ozračje, v katerem bo mogoče zopet poskusiti premostitev diferenc med zahtevami zaveznikov ter ponudbo Nemčije.
Amerikanec je izjavil »glede diferenc o številu let, preko katerih naj bi se raztezala plačila Nemčije, da ne more noben danes živeči izvedenec izračunati, koliko bo Nemčija zmožna plačevati sedem in trideset let od danes naprej.
Raditega mora ostali razdalja med nemškim predlogom za plačevanja tekom sedem in tridesetih let ter zavezniško zahtevo da se plačuje tekom 58 let. v najboljšem slučaju medla ter nejasna.
Glede razlike v letnih plačilih je rekel govornik, da krije nemška ponudba praktično vojne dolgove, katere so razni zavezniški narodi dolžni Zdi. državam ter Angliji. Mogoče je, da bo predlagana mednarodna banka za ravnanje reparacijskih plačil prinesla dovolj obresti in dobičkov, da se pokrije stroške zopetne zgraditve v Franciji ter Belgiji.
Poloficijelni list Le Temps je ojačil optimistični ton danes, s trditvijo, da se ne bo končala konferenca pred I 5. majem.
PROF. EINSTEIN NI BREZBOŽNEŽ
Einstein veruje v Boga učenjaka Spinoze, kot je izjavil v radijskem sporočilu, katere je poslal židovskemu rabincu Goldsteinu.
—	A'bert Eitsritein, znan pa ee-li*m *ctu riii!j »voje teorije rela tivno*ti, ni ateist alj brezbožne/ k>'»t m- ga je obdolžilo, pae pa veruje v I toga, — je rekel veera; rabine? Herbert Goldstein v neki sinagogi v New Yorkn. Objavil je radijsko sporočilo, katero je dobil <nl slavnega matematika. To h poro" ilo, prevedeno iz nemškega jezika, se je gladilo:
—	.laz verujem v Boga Spinoze, ki ne je razodel v redni harmoniji bitij, ne pa v Kosa. ki se
ea z usodami ter a ke i jami ljudi.
Rabine« Goldstein je rekel v zvezi s tem sporočilom:
—	Jaz nem ravnokar dobil radijsko brzojavko od Alberta Einsteina. k" jo podkrepila odgovor, katerega jKHlajam na napad kardinala OVonneila iz Bostona, v
j« slednji ugotovil:
—	Za plašnem Einsteinove teorije relativnosti prostora in časa s L1 skriva strašna pošast ateizma.
—	!• .nstein je zelo jasno zavrgel s svojimi lastnimi besedami »bdolžLtev ateizma, katero se je Ivignilo proti njemu. — je nadaljeval rabinec Goldstein. — Ravno nasprotno je rennieno. JSpi-noža, katerega so imenovali *'od Boga pijanega moža", gotovo ni mogel biti ateist, ker je v klel Boga poosebljenega v eeii naravi. Spinoza sam je natpisal v svoji eno in dvajseti opistuli: — Imenujte vse v imenu Boga. ki premika celo stvar.
—	Einsteina ni mogo<v-e v njegovem pozitivnem sprejemu Boga označiti kot ateista aLi eelo agnostika.
Einsteinova teorija, če bi se jo izvedlo od logičnega zaključka. !>; prinesla človeštvu znanstveno formulo za monoteizem. On odpravlja vse misli na dualise m ter pluralizem. Nobenega prostora ne more biti za politeizem. Ta slednja mWl je mogoče (napotila kardinala, da je govoril.
Imenujmo pa vsako stvar po svojem imenu. Če s$o pojmi Einsteina o relativnosti in enotnosti le medle teorije, se ne spodobi za moža kardinaloveiga stališča, da govori in piše kot je storil on.
SENATOR BORAH OŽIGOSAL
HINAVŠČINO SEN. HEFLINA
Prekinil je senatorja iz Alabame ter se zavzel za versko prostost. — Poudarjal je narodno dolžnost. — Naslikal je žrtve, katere je bilo treba doprinesti, da se je ustanovile princip verske prostosti.
ZAGONETNO IZGINOTJE MILIJONARJA
Pretilnc pismo v italijanščini so našli na domu pogrešanega zdravnika. Pogrešajo ga že več mesecev.
WASHINGTON, D. C., 25. aprila. — Kampanja molka senatorja Boraha glede verske tolerance ali strpnosti je bila prekinjena vsled ognjevitega poziva na senat včeraj zvečer kot višek enega običajnih napadov senatorja Heflina na rimsko katoliško cerkev.
DIKTATURA DE RIVERE SE MAJE
Senator iz Alabame j«- zoj>et zahteval sprejem ree*olueije. s katero bi ožigosal izvižganje enega njegovih govorov v Broektou, 31-a.vs. pred enim mesecem. Več kot eno uro je klobasa] v senatu ter obsojal vse senatorje, vključno Boraha, ker niso hoteli pristati v njegovo resolucijo.
V eni sapi je imenoval republikanskega voditelja AVatsona, da je "žrefbec Ku Klux Klana :z Indian©" in da je bitje papeža. Umerjeni protest-i Watsona so ]e št- bolj podžgali jezo senatorja Ileflina.
Konečno je posegel vmes Borah ter izjavil, 'Ma je stanje duha senatorja iz Alabame tako. da ne dovoljuje nikomur neso glasa -tični nasprotniki vlade Primo de j ti ž njim o tej stvari, ne da bi jo
j smatral za osebno žaljenje". Manifestacija, ki se bo završi-! la v soboto zvečer, je "manifestacija kravala", — so izjavili pot-
Nasprotniki diktatorja nameravajo vprizoriti v soboto zvečer zelo bučen protest proti Prime de Riveri.
IIEXDAYE, Špansko-francoska meja. 25. aprila. — Potniki, ki so dospeli danes v/. Madrida, no sporočili o načrtih za čudno manife-eijo, katero bodo vprizorili poli-
niki, — ter bo poživljala, naj delajo ljudje kar največji mogoči kraval po cestah, balkonih, oknih ter terasah med enajsto uro zvečer ter polnočjo.
Splošni pandemonij naj bi pokazal splošno nezadovoljstvo z diktatorjem. Javnost je bila pozvana, naj rabi godbene inštru-wnetne. piščalke ter avtomobilske rogove.
SALAMANCA. Španska. iT,, aprila. — Svarilo, da ne bodo dijaki vseučilišča v Salamanci jamčili za mir, ko !>o govoril prihod-
t
nji niesee tukaj profesor Brown Seott iz Wasliingtona. je bilo poslano včeraj zvečer ameriškemu poslaniku Ilammondu v Madridu.
Svarilo je bilo poslano v pismu, podpisanem od dijaške delegacije. Glasilo se je, da so dijaki zelo razburjeni radi stališča, katero je zavzela španska vlada proti njim.
Nato je pričel senator Borali govoriti ter naštevati žrtve, katere je že doprinesla dežela. <Ia uveljavi 'prineip verske prostosti proti vsem veroizpovedim in verskim mnenjem.
Vera v ženske je izginila.
PATERSON. N. J.. 2 .">. aprila. Ko je sedel Dapper Don Collins v svoji celici v tukajšnji okrajni jetnišnici, je bil še vedno dobrodušen človek, ki je poslušal svoj policijski rekord kot but lega r. prejšnji kaznjenec*in drugo, a bil je vendar drugačen, .ker je izgubil svojo vero v ženske.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ J J SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
NA ZENITOVANJSKEM POTOVANJU
UMPCMWOOO * UWUWSOft M. T.
Norveški roka
princ Olaf in njegova žena, švetLaka princesa Marta. Pose je vršila z velikimi svečanostmi.
Domneva, da .sta odkupnina ali pa osveta motiv detjstva, da je skrivnostno izginil dr. Charles Braneati, zdravnik iz Bronx a ter domnevani milijonar je napotila detektive da so sledili pet mesecev stari »sledi, ki je ovičidno vodila v Anglijo.
Braneati je izginil dne 1!). novembra. Od takrat naprej je dvignil neki .skrivnostni Italijan, po imeuu Luigi Romano, $225.000 iz Braneatijevega dopozita v nekem borznem uradu.
Detektivi so bili danes v posesti pretil nega pisma, katero so našli na domu Braneatija. Napisano je bilo v italijanskem jeziku ter se je glasilo v prevodu:
—	Veliki lopov: — Ce mi ne pošlješ takoj one ženske, katero imaš v svojem uradu, boni prišel v tvoj urad ter te odri do živega na meh.
—	Oe je ne »podiš hi;tro iz svoje hiše, ti bom pokazal, da sem mož besede ter ne 'boš ostal dolgo več na zemlji.
Pismo je bilo nedatirano in nepodpisano. Našla sta ga pomožna okrajna pravdnika K van in De Lucac, ki sta včeraj preiskovala po hiši,
Brancat-i je bil prvotno barber. Delal je skozi svoje študije ter si pozneje pridobil zelo obširno prakso. V zadnjem času pa jo je večinoma opustil ter se pečal večinama špekulacijo z akcijami ter bil v tem baje zelo uspešen.
Pomožni okraj, pravdnik Ryan je opustil prvo teorijo, <La je lirancali izgLnil radi .svojih dolgov. kajti italijanski— zdravnik je lastoval 10 hiš v Manhattanu ter so mu šele lansko pomlad ponudili $400,000 za Morris Mansion, katero je kupil pred šestimi leti.
Sedaj ga pa iščejo v Angliji.
MEHIŠKI VSTAŠI ZAUSTAVILI
PRODIRANJE FEDERALCEV
Vstaska sila je baje potisnila nazaj čete generala Calesa v tri dni trajajoči krvavi bitki. — Vstašem poveljuje bivši Callesov pristaš. — Boji po mestnih ulicah.
MEXICO CITY, Mehika, 25. aprila. — Ostri boji med federalnimi četami ter verskimi, fanatičnimi vsiaši so divjali tekom celih preteklih par dni pri Tapatitlan, v državi Jalisco, s številnimi izgubami na obeh straneh, — soglasno s sporočili na list Prensa.
NADALJNE IZPREMEMBE V RUSIJI
Komunist;': bodo določili usodo sovražnikov Stalina. — Konferenca moskovske stranke študira dejanja Tomskega ter Bunkharina.

'Graf Zeppelin
obiskal Rivijero.
BERLIN, Nemčija. 25. apr. — "Graf Zeppelin*" je poletel prekc Monte C-arla danes zjutraj ob j»ol-enajstih. Poveljnik Hugo Eeke-ner je sporočil to potom brezžičnega božjava. Rekel je. da so potniki uživali razgled preko cele Rivijere.
Za pijance.
LONDON. Anglija, 25. aprila. Angleški poštni urad bo prevažal ljudi. Oseba, ki hoče kam odpotovati. naj vpraša na »poštnem u-rad.il za spremljevalca. Sel ga spremi na prostor, ki je označen na recepisu. Stroški so izračnani na razdaljo, do katere hoče iti potnik.
Mesto staro 800 let.
DtTBSBURG, Nemčija. 25. apr. To mesto, o katerem se glasi, da je največje notranje pristanišče sveta, je proslavilo -svojo osemsto-letnico marca meiseca. Ustanovljeno je bilo leta 1128 ter dobilo čar-ter od saškega kralja Lotarja III. Mesto samo pa datira svoj izvor šl' daJje nazaj.
ADVERTISE in GLAS NARODA
MOSKVA. Rusija. 24. aprila.— Sovjefs'ka komunistična stranka bo na (konferenci, ki se bo te <ln M'Ktala. najbrž določila politient usodo Tomrskega ter Bukharina dveh glavnih postav, ki nasprotu jeta režimu diktatorja Stalina.
Imeni Tomskega ter Bukbari na .ter drugih, ki nasprotujejo režimu Stalina, bosta igrali odlično vloga na sefah 'konference, a značilni razvoji ne bodo postali znani. dokler ne bo objavljeno ofici-jelno poročilo, po odgodenju konference.
T'stroj političnega urada, kateremu načeluje Stalin, je vzbuja! glavno zanimanje, ko se je sestajala ikonferenea. Bukharin in Tomsk! sta člana tega urada, in govorilo se je, da je sklenil Bukharin mir s Stalinom, da pa je pozi-eija Tomskega še vedno zagonetna.
Malo dvoma pa je bilo, da je vodstvo Stalina še vedno trdno. Krajevne konference celi deželi so že sprejele resolueije proti opozicijonelnemu elementu ter o-dobrile skoro soglasno kremeljsko politiko.
Poročila so nudila vtis, da divja bitka še danes. Tisoč vstašev je bilo v boju s federalnimi četami, katerim je poveljeval general Ce-dillos. -
General Goroztieta, prejšnji odločni federalni general, je poveljeval vstašem.
Krvavi boji so se za vršili po u-lieah mesta, ko so naskočile federalne čete z bajoneti te.r se spfijiri-jede v ročnem spopadu.
Poročevalec Ksta "La Prensa'' [er general Cedillo sta mnenja, da bo mesto kmalu zoj>e.t iztrgano vstašem. ker so federalci v večjem številu ter boljše opremljeni ra boj tak vrste.
Slirje renčni uslužbenci so bili osmrčeni c«l v sta še v v bližini Dolores Hidalgo. Band i ta so primo-•ali svoje žrtve, da so najprvo izkopali lastne grobove, nakar ^o jih uritrelili.
Izvedenec hoče s tvor i ti
avstrijski kabinet.
DCNAJ, Avstrija. 2-">. aprila. Profesor Jofhann Mittelberger, finančni izvedenec, je prevzel danes nalogo, da stvori ministrstvo za Avstrijo.
On pripada stranki dr. Seipela. namreč krščanskim socijalistom.
S kolesom krog sveta.
OFjASCOW. Anglija. 25. apr. Dr. J. Bell ter dva druga so pred kratkim zapust.ili Liverpool na potovanju okrog sveta. Ceni se. da bo vzelo potovanje štiri leta.
DENARNA NAKAZILA
^ ■1 ■ ' ■" — ii —
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Din.
v Jugoslavijo
500 1,000 2,500 5,000 10,000
| 9.30 $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00
▼ Italijo
Lir
100 200 300 500 1000
$ 5.78
$11.30 $16.80 $27.40 $54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamj, da smo vsled sporazuma t nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
R Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4;

za $300 — $6.
Z«, izplačilo večjih nieakov kot goraj navedeno, bodiri ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka. ■ilih priporočamo, da se poprej z nam ■poraznmete glede načina
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TREH TEDNI«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z4
PLISTOJBINO 75c.
5AKSER STATE BANK

B2 COBTLANDT STREET,	NEW JOKE, N. X.
felephont: Barclay 0390.
■ -r

c
I

h .-«v--*-
t

jl
GLAS NARODA, 26. APR. 1929
1
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of btumeas of the corporation and addreaaea of above officer«: 13 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. T.
"GLAS NABODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
ta eelo leto velja list ta Ameriko
in Kanado_______$6.00
ga pol leta_________$3.00
ta četrt leto_______$1M
Za New York ta celo leto ~$7.0C
Za pol leta ___________$3.50
Za inotemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta_______%3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" uhaja vsaki dan ieveomii nedelj *n praznikov.
Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja, na rož ni kov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitr^j«
najdemo naslovnika.
•'QLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189.
SVOBODA V ITALIJI
Zadnje italijanske volitve naj bi pokazale svetu, da so vsi Italijani brez izjeme v fašističnem taboru ter da se vsi brezpogojno pokore diktatom Musolinija.
Volileem ni preostajalo drugega kakor glasovati "za" ali "proti"'.
Ker je bilo nemarno ostati doma oziroma glasovati "proti", so šli Lahi nalik ovcam v klavnico ter izrazili no-omejuo zvestobo onemu, ki jih vodi v propast.
Vsako pravilo ima izjeme, in tako jili je bilo tudi \ Italiji nekaj, ki so izrekli nezaupnico obstojeečmu režimu
V Pistoji naprimer je neki delavec zapisal 11a glasov, nieo 44ne".
Kakšen izraz svobodne volje so bile volitve, prič? dejstvo, da so delavca zaprli ter obsodili 11a osem mesecev ječe, češ, da jei vlado razžalil.
, To je en sam slučaj, i)odobnili slučajev je bilo pa ne. šteto.
Uboga Italija, če smatra za zločinca slehernega, ki si ne strinja z Musolinijevo politiko.
PROTI INDIJSKIM DELAVCEM


V ZNAMENJU TELEVIZIJE
\
Zanimivosti iz Jugoslavije.
UMkCJnirobo 4 unocnwooo. n. t.
C. Francis Jenkins je iznašli a j >;;	-at gledanja na daljavo. Aparat -se lahko pritrdi na radio, in	v ogledalu je mogoče videti pevce, ki pojejo, za radio. Slika	nam kaže iznajditelja, njegovo ženo in dve njeni prijateljici.
Novice iz Slovenije.
Samomor mladeniča.
9. aprila te je ustrelil v svojem stanovanju v Xovem mestu trgovski uslužbenec Milan Barbovič, star 22 let. Med sviranjein glaso-virja si je pognal kroglo v glavo iz browninga, gotovo v duševni zmedenosti. Drugih vzrokov za beg iz življenja mladenič ni mogel imeti. Zadnje čase je bil nekoliko potrt in zmeden.
Zagonetna smrt selskega pismo-noše.
Selški pismo noša Josip Vivoda se je davi kakor običajno podal v •Južbo, popoldne pa «se ni več vrnil. Povozil ga je popoldanski vlaik, ki odhaja i7. Metlike ob 16.12 v smeri proti Ljubljani. Kakor se zatrjuje, se je Vivoda pri tako-?vani "Pečini" blizu čuvajnice št. 24, kjer vi a k naglo zavije v ovinek, v 'samomorilnem namenu vrzel ipred lokomotivo, ki ga je v iipu strahovito razmesarila. CIlava <se je odkotalila preko škarpt 150 m globoko .k obrežju Kolpe, ruplo pa je z zmečkanim prsnim cošem obležalo na progi in je bi-o proti včeru preneseno v metli-'ko mrtvašnico.
Pokojni Vivoda je bil star šele 10 let in zapušča mater in brata. Njegova tragična smrt je prese-letila \ise prebivalstvo — in če je ie resnica, da je sam vrjre! pod
ca.k-
jni
spravili v obup
Indijska zakonodaja je sprejela postavo za javno varnost, ki določa ,da je treba vse revolucijoname inozem ee izgnati iz Indije.
Postava je v prvi vrsti naperjena proti delavskim j ^ jp*acnknf. z^tka; k;
i- i • 1 - •	.	: sni s0 o1'1 vzroki, ki so pokoi
\ oditel jem, ki skusajo poučiti ubogo, zatirano indijsko j ka spravili v obup. delavstvo, kako naj si izboljša svoj položaj.
Poleg te postave bo pa uveljavljena še druga, ostrej- Strašna smrt pod konjiškim vla-š a, ki predvideva ustanovi j en je vladnih preiskovalnih!	kom-
razsodisčnih komisij.	1	.„	, • -
J Mnogo se cita zadnje ease o
Ta postava prepoveduje štrajke v javnili in vladnih maniii samomorov. Mirno naselje napravah.	I je pretresla žalostna vest, da se
■1^1 „„„ , • ,	,... , ,	je končal s prostovoljno smrtjo
Delavec, ki hoče zapustiti delo, mora to mesec dni ^ konjskim vlakom 25-ietni
prej javiti. Vsi simpatijski štrajki so nepostavni.	'mizarski pomočnik Ivan Lesjak,
Delavske unije nimajo pravice izključiti iz svojih [rod<>m iz PtuJa-vrst ovaduhov in stavkokazov.
Dasi postava še ni sprejeta, se je ta kampanja zatiranja proti indijskim delavcem že pričela.
Na stotine 111 stotine dela . cev je v madraških, kal -1-utskili in bombajskili zaporih.
Poglaviten vzrok teh zatiralnih odredb je rastoče za-1 imanje za strokovne unije.
Delavci se ne plavijo nobenih pretenj, ampak tinimo-na pristopajo.	^
Angleški imperijalizem ima dovolj vzroka,. da zre strahoma 11a to gibanje.
Vse pa kaže, da se za tiral ne odredbe ne bodo obnesle.
Prej ali slej bo treba dati delavcem par najpotrebnejših koncesij.
V približno 1 km od konjiške postaje oddaljenem Da car je ve m gozdu se je vrgel pod drveči vlak. ki vozi iz Konjic ob 13.15. Strojevodja ga je videl, .kako se je iz-prehajal Ob progi, a ko se je vlak približal na »kakih 5 metrov, se je fartt nenadoma vrgel pod lokomotivo. ki ga je vsega raztrgala. Čim je strojevodja opazil nesrečo, je vlaik .takoj usta vrl in uslužbujoče osobje je nesrečneža potegnilo izpod "koles. Na glasne signale lokomotive je prispel na lice mesta šef postaje Stane Lajovie. ki je sestavil protokol fn takoj o dogodku obvestil merodajne oblasti. Nesrečneža so prepeljali v mr-
VO DNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI
bo izdala za leto 1930 štiri krasne zanimive in pouč-ne knjige. Knjige Ibodo izSIe to je-sec. Naročila še sddaj sprejemamo. Vse štiri knjige stanejo en dolar. Naročite 1. junija. Na poznejša naročila ne bomo mogli o-xiraii.
IZPLAČILO KUPONOV IN ZAMENJAVA STARIH DELNIC
Jadranske bank« a.- d.. Podunavskor trgovaflkog a. d. in Jadransko-podunarske banke, Beograd, za nave delnice.
Jadransko-podunavska banka v Beojrradu izplačuje i»o sklepu ztK>ra delničarjev od 16. III. lJfcS na svoje delnice za leto 1928
dividend« od 2.50 po komadu, poeevši od 1, IV. 1929. Dividenda se izplačuje proti izvroftUl starih delnic s kui Krnskimi polarni. Ob tej priliki se bodo !*tare <leluiee zamenjale za nore.
Dohurje in dolarske reke kupujemo in prodajmo najugodneje. Rojakom, ki se vračajo v staro domovino se priporočamo za v s« bankovec
tvašnico, kjer se je vršila obduk-cija in pogreb.
Odkar obstoja konjiška železnica (to je od leta lS.vij, ljudstvo ne pomni, da bi si kdo sam končal tživljenje pod ozkotirnim konjiškim vlakom. Edini smrtni primer, ki se je zgodil na tej progi, datira, izpred vojne, iko se je ponesrečil sprevodnik Sovič.
Vzrok Lesjakovega samomora ni popolnoma znan. Domneva .se. da je 'mladenič šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni in pa zaradi bednega, gmotnega stanja. Pant je bil mirne narave in prav prikupnega značaja. Tudi delavec je bil priden. Zato obžaluje njegovo tragično -smrt vse prebivalstvo.
Smrtna kosa.
V (»4 letu tstaro>ti je po kratki bolezni preminul v celjski javni bolnici gimnazijski profesor v pokoju Josip Gorečan.
—	V visoki starosti SI let je umrla v Dolenji vasi pri Cerknici splošno spoštovana Alozija Dell i Zottijeva. vdova po strojniku južne železnice.
—	V Slovenski Bistrici je iz-dahnil za pljučnico v starosti 49 let Vinko Gal. davčni nadupra-vrtelj.
—	V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrl bivši dolgolet ni uslužbenec pivovarne ''Union" Za ni K rule.
—	V Ljutomeru je umrla vdova po gostilničarju Josipina Vau-potičeva.
CENJENE ROJAKE
opozarjamo na oglas Jadransko-Podunavske Banke v današnjem listu. Ljubljanski dnevnik "Slovence" prinaša v svoji izdaji z dne 1.0. marca o tej banki sledeče podatke :
Jadransko-Podunavska Banka
v Belgradu je imela l(i. t. m.
Občni zbor. na katerem so dc-lni-jt
carji oidobr.ili nispešno delo zavoda, ki je popolnoma v nacionalnih rokah ter izrekli upravi svoje priznanje.
Zaupanje, ki ga zavod uživa, vidimo iz višine hranilnih vlog in vlog v tekočem rautum. ki znašajo okroglo 160 milijonov dinarjev. Bilančna j>ostav.ka meničnih tenjatev znaša 110 milijonov dinarjev, skupilo z ostalimi dolžniki 194 milijonov dinarjev. Likvkl-■nost banke se je v začinjeni letu bistveno povečala, ker se je znižala vrednost nepremičnin in industrijskih udeležb.
Od .dobička za leto 1928 daje banka 5% dividendo, ki se izplačuje od 1. aprila t. 1. To je od fu-■zije leta 1924 prva dividenda banke. ki bo brez dvoma t.udi v bodoče s premišljenim in previdnim poslovanjem utrdila in razširila svoj delokrog v korrst in rarvi-tefc naše trgovine in industrije.
Ker zavzema banka važno vlogo tudi v slovanskem gospodar-darskem .^ijeajii, sledi naša javnost s posebnim zanimanjem in simpatijo razvoju, bamke.
Zanimiva razprava pred sarajevskim sodiščem.
Pri okrožnem sodišču *>e je vr-»iia razprava proti nekemu M. Ze-ku iz Rastovega sel a v fajničkem (ikraju na tožbo župnika Jožefa Božaloviča. Kakor je izpovedal župnik sam. je v nedeljo 27. februarja letos med mašo neposredno pred čitanjem evangelija izpred oltarja pro-r!asii prokletstvo nad neko Lucijo Franci in njenim z a ročni kom Peroni Zeko, ker je Lucija pred jK^roko odšla v Šebe-š:'č k svojemu zaročnilru in ostala pri njeni gotov ča<. Župnik je 1 >red sodiščem izjavil, da je bila to po cerkvenih predpisih njegova dolžnost in da imajo prizadeti nositi po cerkvenih kanonih vse posledice. Ko je izrekel svoje pro-kletst vo. je nekdo izmed občinstva v cerkvi zaklical župniku: "Ako borite govorili o tem, bom takoj zapustil cerkev". Temfi vzkliku >e je pridružilo še nekoliko ž upi j a no v, na kar je nastalo gibanje in šum v cerkvi, ki je trajalo okoli pet minut. Župnik je nato dejal vernikom: "Kdor noč*-poslušati, naj se odstrani iz cerkve". Ko so mnogi pričeli odha-
niki? vprašuje obiskovalec iz mesta.
—	Kakšni zdravniki? — se čudijo oče, mati in sosetlje.
—	Ali niste nikdar vprašali kakega doktorja, kaj je na stvari?-
—	Kaj če nam doktor? Saj jo nič ne boli. Pridi, Ruža!
In triletna Ruža se pojavlja i' kota in že steguje jezik. Dobro ve. zakaj je zanimiva in naravnost kolektira s svojimi čud mi črkami na jeziku.
Xa njenem malem jeziku »so re> nekafke svetlejše proge v obliki črk. 'Najbrž so to otekle sluznice.
Potrpežljivo kaže otrok svoj zik.
—	Dosti je, Ruža. Zapri usta.
Dekletcu to oči vidno ni prav.
Xa vajena je kazati jezik, raz H ga oče.
—	To je najbrž neka kožn i t-o-lezen, menijo obiskovalci.
Peter Zgaga
V New Yorku bodo pomaknili v noči oil sobote na »nedeljo ure za eno uro naprej.
Ce bo a* soboto kaka veselica, bo posledica tega, da bo marsikdo prišel v nedeljo zjutraj ob .sedmih domov namesto ob šostili.
Xemviji živi bojrat hotelir, ki ima knjižnico posebne vrste: nad j>etnajst tisoč knjig o vinu: o zgodovini vina, o negovanju vinske trte, o umnem "kletarstvu, kratkoinalo — o samem vinu.
Petnajst tisoč knjig je že lepa knjižnica.
Ce bi pa možak zbral vse recepte. po katerih delajo Anierikanci vino. odkar j»* bila prohibicija uvel ja vlejna. bi obogatil svojo knjižnico za nadaljnili petnajst tisoč zvezkov.
— Kalkšna bolezen ? pr^fi-s, :-rajo .starši in sosedje. — Saj ka- I je otrok bolan, nima «"rk *j«: '
dar
jeziku. Pojavijo r-e le tedaj, je Ituža zdrava in vesela.
jati iz cerkve, je pristopil k žup-« ko t niku Zeko m mu dejal: "Ti bi ne
Onim ženam in dekletom v Fair-port, Ohio, ki so mi po harmonika t'ju pozdrave poslale, pr^rčna hvala.
Nasvet, naj kličejo zdravnika,' Ker jim je harmonikar odj>oto-ljndi celo jezi. Mrko odgovarja- ' val v >-Tai-o domovino, jim bom pa jo: To je preveč tudi za doktor 'jaz skušal katero zagosti.
DRUŽABNI ŠKANDAL V LONDONU
izrekel tega proklestva, ako bi ti j moj sorodnik dal 3000 Din".
Župnik je tožil Zoko radi ža-ljenja <"aKti in hujskanja tor je so-1 išče obsodilo c-btoženea na sedem dni zapora.
Dete s črkami na jeziku.
Beograd ima večkrat razne čudeže. liilo je že več vedeževalk. potem so se na pokopališčih na slikah nagrobnih spomenikov čudežno pojavljale nove slike, tako na pr. enkrat na tsliki nekega mladeniča, ki je v mladosti po nezgo- na P^'"« i" j^ zahtevala 1000 di ustrelil svojega brata — slika fmitov šterlingov odško<lnine. O-njegove žrtve, tj>otem je j>ri^lo na	11111	j° prej 20
vrsto še mnogo drugili čudnih j»n-	knt nedolžno mladenko zape
kazni in t^ko. je sedaj tudi pred- U?! 'm da -i1 mni'a zdaJ plačati pri- trch lpt,h vl>rasala :
London ima zopet velik družabni škandal, v katerega je zapletenih veg odličnih mož. 401etna Ber ta Claire Masonova, ki- »i rada izmišlja razne fantastične zgodbe, je pošiljala pred leti takratnemu ministru Filipu Snowdenu grozil-
Bivši demokratski pretlsedniški kanklidat John Davie«* je strogo obsodil Jonesovo postavo, ki določa za kršilca 18. amendmenta pet let ječe in deset ti.soč dolarjev kazni.
Da vies pravi, da je ta postava velika zmota.
Že mogoče. <la je zmota. Toda še hujša zmota je bila spočeta pred devetimi leti. ko je bila uveljavljena proIiLbicijska postava.
Fant je hodil skoro tri leta k l>irnci vasovat, jemal jo je na za-j have in veselice, in ona ga je po
mestje Jatagan-Mali "čudež".
ilobilo svoj
merno odškodnino za devištvo. Mi-1 nister na grozilna pisma seveda
Ti, sedaj je pa čas. da se poročiva.
Tu stanuje štiričlanska obitelj odgovoril, ^rasonova mu j(» pi-J ~ ° ^ seveda se bova delavca Sarx-a, ki se je j>reselil v sala po vrsti deset pLvem, v kate-,^la-	m<>»<la l>a ne bova v
Beograd iz neke sremske vasi. j l''lh »»» j p grozila z javnim škan- samskem stanu. Najmlajša Saričeva hčerka, trilet- (dalom, češ da bo njegova žena na Ruža. je pravi čudež za vse so- zvedela za vse moževe grehe v mla-cede in za ves okraj.	j dosti in da bodo tudi drugi mi-
Njena botra, neka i»f»rif-a i<» nlstri poznali,* kakšnega tovariša
I>erica, je nistri poznali,* kakšnega •hznesla po Beogradu glas o ču- imajo.
dežu :
— V datagan-Mali je dekletce, ki ima vsak dan drujre črke na jeziku. Čudež, ljudje, čudež! Včeraj je imela na jeziku tri velike "C", vmes pa je bil križ, kakor na kakem grbu. danes ima zopet *'C" in "E", in še neko drugo črko. Pridite, da vidite!
Ilišo št. 9, kjer stanuje delavec
Končno minister poklical na pomoč policijo- Mjjsonovo .so izsledili in aretirali zaradi izsiljevanja. Pri konfrontaciji je mi-
—	No. kdaj pa bo poroka?
—	I. kadar bova kaj primernega našla.
—	Kako misliš?
—	Ti kakega primernega fanta, jaz kako primerno dekle.
Ko se bliža človeku zadnja ura. hoče skleniti račune s tem svetom, vse urediti ter vzeti v miru slovo.
Postaren farmar, ki je imel lepo mlado ženo, je umiral.
Bil je d'> zadnjega pri za % est i ter je poklical k bolniški postelji svojo ženo ter ji rekel:
— VidPš, meni so ure štete. Za
nister izjavil, da Masonove še nikoli ni videl. Dama je začela plakati in izjavila je, da gr - za pomoto in da je Snowden samo podoben njenemu zapelji ven. Pozneje je pa priznala, da ji je šlo sanu iSarič, oblegajo od jutra do veče- 1 za družabni škandal, s katerim bi ra sosedje in razni posetniki iz'opozorila javnost nase. Dolgo ni mesta.	jvedela, koga naj si izben
—- Res je, pripoveduje oče. — jo žrtev. Zatrjevala je. da ima' gospodarstvo dosti pretežko. Prej že od rojstva se ji pojavljajo te literarno nadarjenost in da bi ji ali slej se boš morala oženiti. VcC čudežne črke na jeziku. Najprej napravil družabni škandal dobro J kaj. soseda vzemi, on je a lovec, smo ni'islili, da se je crpekla z mle- reklamo. Hotela je posnemati tu- še mlad in krepak koni. Ko pa se je po kratkih pre- di znano angleško pustolovko, ki sledkih. to ponavljalo, smo uvi- se je izdajala za polkovnika in je
nastopala zdaj kot ženska, z laj kot moški. Ker pa ni inlela denarja, da bi .se preoblačila in ma-skirala. si je hotela pomagati z izsiljevanjem. Masonova je prišla pred sodišče in je bila obsojena na 18 mesecev ječe.
deli, da je nekaj posebnega. Enkrat ima na jeziku srbske črke. potem latinske in še neke druge, ki jih mi neuki ljudje ne poznamo.
—	Tako je. pritrjujejo so.sedje.
—	Dobro, a kaj pravijo zdrav-
za svo-, tvoja ženska, šitvka ramena bo
— Nič ne skrbi. — je gostolela Ijubeznjiva ženica. — Sva že govorila o leni. Je že vse domenjeno.
SKUPINA AMERIŠKIH SUBMARINOV


Rife:.....

Senator Heflin je zojiet napake! katolfško vero.
Če bi možak vedel, kako s svojimi napadi utrjuje njeno stališče, £>i je nvkdar ne napadel.
v .(jgLifornijskem vodovju. Na levi je videti del materinske ladje
"Argon ne".
Nekatere ženice imajo poseben dar božji, namreč, da imajo odgovor takoj pripravljen. Za vraga je ne uženeš v 'kozji rog.
Ko je bil obupan zakonec že vsega naveličan, je globoko vzdih-nil:
—	Pravijo, da je v nebesih rajsko veselje. Če je v nebesih res veselje in zadovoljstvo, je jasno, da se v nebesih ne ženrjo.
—	Seveda se ne ženijo, — mu je segla ona v besedo. — Kako bi se ženili ?
—	I. zakaj ibi se pa ne?
—	Zato ne, ker ni mogoče.
—	Zakaj bi ne bilo mogoče?
—	Zato, ker so v nebesih same žensfke. Dedca v nebesa sploh ne
spuste.


GLAS NARODA, 36. APR. 1929
ZLOČIN POBESNELEGA BERAČA
V va.si OhoJniee na Slovaškem je bil izvršen prozen zločin, nad katerim se zgraža vse prebivalstvo. Pobesn"li morilec je umoril dva nedolžna otročiča. Berač je potepuh Vendelin Štrba, strah okoliških vasi, je komaj odsedej trimesečno ječo v Moravski Ost ravi, pa je že zagrešil nov zločin, za katerega ga čaka najstrožja kazen. Komaj je prišel iz ječe, se je začel znova potepati. Beračil je od hiše do hiše in ce mu ljudje niso dali toliko, kolikor je pričakoval, jim je zagrozil, da jim zažge hišo. Za beračeve grožnje se pa nihče ni zmenil .ker so vsi mislili, da se šali. Nihče ni vedel, kako groznih zločinov je Strba sposoben. Mož se že več let potepa in je popolnoma podivjal. V nedeljo je sklenil izropati prvo hišo, v kateri bi n° bilo nikogar doma.
S tem namenom je prišel tudi v vas Ohodnice, kjer >ta bila v n»-ki hiši doma samo 5letni Adam in 9ifaesečni Vinko. Ko je spoznal, da bosta priči tatvine samo ta dva d čka. je odprl skrinjo in začel jemati i /nje vse, kar mu je uga-jalo. Petletni Adam je slutil, da nekaj nt v redu in ker se je ustrašil neznanega moža, je začel jokati. Strba se j»* zbal, da bi mogel d »»rek opozoriti sosede in zato je zakričal nanj. naj se ne cmeri. De-r-k je pa le še bolj jokfcl. To jo potepuha tako razjezilo, da je pograbil sekiro in ra/.klal nesrečnemu dečku glavo. Videč pred seboj okrvavljeno žrtev, je Štrba docela pobesnel. Zamahnil je s sekiro še enkrat in razkial glavo tudi 9me-sečnemu otročičn. Oba otroka sta bila takoj mrtva. Vsa izba ie bila oškropljcna z nujno krvjo.
Ktnalu je prišla domov nesrečna mati, ki se je vračala od jutranje mnše. Ko je znpl«dala oba sinčka v mlaki krvi, je malo manjkalo da ni zblaznela. Morilca prvi hip sploh ni opazila. Še le, ko je navali! s sekiro tudi na njo, so je zavedla in spoznala, da ji preti nevarnost. Bolest in obup sta ji dala toliko poguma, da je planila na morilcu z golimi rokami. Začela ga je obdelovati s pestmi tako, da je bil Štrba ves zmeden. Kmalu je spoznal, da bo najbolje pobegniti. Skočil je skozi okno in bežal na vso moč od hiše, kjer je prelil nedolžno kri. Obupana mati je planiti za njim in klicala sosede na po mož. Ogorčeno prebivalstvo bi ga bilo obesilo, da niso prišli orožniki. Tragedija nesrečne rodbine je tem večja, ker je oče zaposlen na Češkem, kamor so mu br-zojavili o strašni nesreči, ki je zadela njegovo rodbino. Nesrečni oče pa ni mogel udeležiti pogreba u-jnorjenih sinčkov, ker ie bil predaleč ol doma.
Nova državljanska vojna na Kitajskem. PRI CULUKAFRIH
.Vač, ki ne reže kruha, par pa
žile
Na Dunaju je gostovala te dni ndada igralka Reinhardtove ku-pine Klfried" Pa ust ova, ki ima res izredno smolo. Naj prvo je obolela na vnetju slepiča, potem ji je skočil neki pes v obraz in jo upriz-nil pod oko. a zadnjič, ko si je hotela v pavzi med predstavo ureza-ti z žepnim nožem kos kruha, ji je klina spodrsnila in ji prerezala žilo dovodnico in odvodnico na levi roki. Kri ji je brizgnila curkoma iz rane, da so morali pozvati rešilno postajo. Navzlic temu, da jo je zdravnik pregovarjal, naj s" da odpeljati v bolni-šnco, je hotela igrati dalje. Na odru pa ji je kri začela spet teci iz rane, tako da se je morala po sili odreči nastopu.
Vatikanske znamke
V naslednjih dneh bo uprava "Citta di Vaticano" podložila papežu osnutek za vatikanske znamke. Znamke bodo predstavljale izreze iz nove papeške državice ter bodo nosile napis "Poste Yaticane." Prva serija prinese dest znamk različnih vrednosti.
Obnova notranjega miru in reda, restitucija enotne državne .notranje politične organizacije* m pričetek ugodnejših odnošajev napram inozemstvu, vse to se je na Kitajskem že pričelo in navdajalo ne samo notranji, marveč tudi vnanji svet z vedno večjim zaupanjem v mladi kitajski naeijona-lizem in njepove organizacijske sposobnosti.
Centralna Kitajska vlada v Nankingu je dosegla tudi ta u-speh. da je priznala tudi Man-žurija njeno vodstvo in se podredila njeni zastavi. S tem se je po dolgom presledku obnovila enotna oblast nad vsemi provincami, ki politično prihajajo v poštev. zakaj, kaj se godi v Tibetu, v Kitajskem Turkestanu in drugih o-gromnih deželah Kitajske centralne Azije, zato se brigajo v Nankingu zelo malo.
V zadnji dobi je dosegla nan-kinška vlada velik uspeh tudi napram Japonski. Japonci so pristali na to, da odpokličejo svoje čete iz province Šantung, kamor so jih poslali v času vojne med kitajskim severom in jugom, da ''ščitijo" tamkaj japonske naselje in njihovo imetje. Izpolnitev te zahteve je bila predpogoj, da se prično Kitajsko-japonska pogajanja tudi za ureditev drugih problemov, trgovinskih, gospodarskih, pravnih in političnih, ki so danes aktualni v največji meri. Z drugimi državami, tudi velesilami, je Kitajska slične probleme že rešila v posebnih pogodbah;' z njimi je pričela Kina napram vnanjemn svetu uveljavljati svojo pravno, carinsko in trgovinsko neodvisnost ter suverenost, kar pomeni toliko kot pričetek likvidacije exteritorijalnosti. konsularne sodnosti in carinske n(,samostojnosti. Vse to pa je Kita, ska mogla doseči, ker se je m -trla sklicevati na argument notranjega reda ter trdne enotne oblasti.
Ali v najnovejši dobi preti državi nova preiskušnja. V vrstah nacijonal stične stranke Kuomin-tap, ki je s tolikim uspehom izvedla notranjo borbo ter porazila konservativni sever, je nastal notranji razdor. Ne gl-de na borbo s komunističnimi elementi, ki v stranki še vedno ni popolnoma
(pojenjala, stranka v političnem pogledu ni enotna. Izobličili sta se j v njej dve struji, ki ju loči v prvi i vrsti različno naziranje o bodoči (ustavi, odnosno upravni razdelit-^ i vi države. Centralna vlada v Nan-(kincu, glavno vodstvo stranke, kjer je najbolj mercclajen treniral Canpkaišek, ima v tem tf*žnje, da se Kitajska preuredi tako, da do-j bi jo province, kolikor mogoče veliko .samoupravo; saj je bil Kuomin-tanp že od nekdaj federalistična j orij^ntiran. Opozicija v stranki i pa gre še dalje in zalitega, da mora iti avtonomija provinc tako da-j leč, da pomeni domala toliko kol vojaško in finančno samostojnost napram centrali. Tako pa seveda strankino vodstvo ni pripravljeno popustiti, posebno ko je dozdaj Kina hirala ravno radi prevelike pro-vineijalne neodvisnosti, ki je pomenila seveda v času anarhije najhujšo avtokratijo. Razdor med obema kriloma se je večal, kongres stranke, ki se je vršil pravkar v Nankingu. spora ni mogel poravnati. Anticentralistične težnje zastopajo najradikalneje vojaško politični fakorji v Kantonu in llan-kovu, obeh velikih mestih, ki sta imeli po nekaj časa v svoji sredi vodstvo Kouniintanga ter nacionalistične via le. Nedvomno jo težnja po vodili vlogi, daje pa tudi osebna za vidnost napram Cangkaišekn z* lo važen moment, ki je mnopo pripomogel poostritev odnošajev med Nankinpom na eni in Hanko-vom ter Katonom na drugi strani.
Zadnji čas je napetost toliko narasla. da je Hankov Nankingu odrekel vojaško in politično pokornost, na kar je Cangkajšek odgovoril z vojaškimi pripravami. Po zadnjih poročilih se zdi. da jo Kitajska ne posredno pred izbruhom nove državljanske vojne v kateri si bosta merili svoje sile obe krili Kuomrn-tangn.
Olaf Linck je mož. ki je prepotoval že veliko sveta. Bil je v Kanadi. v Indiji, pri Indijancih nazadnje pri Culukafrih. Pri teh
Umor lesnega trgovca Jakobiča.
Zagonetni umor lesnega trgovca in posestnika Antona Jakopiča, ki razburja vse prebivalstvo okolje Velikih Lašč in vse Dolenjske bo
se je mudil več mesecev in je se- kmalu pojfLsnjen Y	podrobno-
daj izdal zanimivo knj:go uoletje pri Culukafrih."
Eno
Z malo železnico je prišel na
stih. Dosedanja preiskava je ugotovila naslednje podrobnosti.
Pokojni Jakopič, star 60 let se
času j«1 liilo v omenjeni gostilni izredno živahno. Poleg starejših mož so se nahajali v postilni tudi fantje, ki so .se poslavljali o.l tovarišev, vpoklicanih k vojakom. Okrog 23. se je Jakopič, ki je v gostilni izpil nekaj četrtink vina, poslovil ter odšel v spremstvu Dednikarja in njegovega sina s Kari ovce v dolino. Spotoma sta se
Arfo proli izJvžbenemu okim
V Neue Koenigs.stras.se v Berlinu je za vozi l avto v izložbeno okno neke prodajalne koles in vse polomil. Dve ženski, ki sta stali na hodišču, je podrl na tla. da sta obležali težko ranjeni. Ena je umrla, šofer j«1 ostal nepoškodovan, dočim je dami, ki je bila v avtu, zlomilo nogo.
ozemlje, kjer brebiva okoli 300.000 je nahajal tekom nedeljskega po-Culukafrov. Njihova dežela je j poldneva z doma, ki ga ima v provinca Natala in je t-daj del Voznikovem poleg vasi Karlovce.
■ f —u t- ... j Mož, ki ie bil v tamošnjem okra-juznoafriske Lmje, ki je pod an- . \ ''	J
. v, . ,	,	„ ju odaljenein dobro uro od Velikih
gieskim vrhovnim gospodstvom. V T —	, , . ...
1	j base, na glasu kot soliden m spo-
srcih Culukafrov, ki so se že krva-^§tbvan posestnik, se je zadržal v vo borili proti Evropejcem, tako Andolškovi gostilni na Karlovci leta 1879, ko je padel edini sin nekako do 23. zvečer. iBj je v drtiž-Na pol eon a III., in leta 1006 pod hi posestnika Dednikarja iz vasi
,.„ i 4,.„___ n;, •	, • , Male Slivnice in njegovega sina.
vodstvom Dinieiua, zadnjega kra-	.
,. ~ , , „	„ ,	i Prod prihodom Dednikarja mu ie
lja ( ulukalrov, pa se vedno tli |
gostikcar Andolsek izročil na ra-sovraštvo proti belim. Sicer pajr.un npk(1 sklpnjene kupč.ije Za les
so ti črnci zelo mirni in splošen okrog 1000 Din gotovine. Ob istem vtis, ki ga napravijo, je, da so veliki otroci. Predvsem so Culuka-fri veliki babj« ki. Če se le Kafri skupaj, je predmet njihovega razgovora ženska tako gotovo. kakor je pač dvakrat dve štiri. Na žensko mislijo vedno. Zato so zelo nevarni tudi evropskim ženam. Ta nevarnost se še poveča, če se na j »i jej o. liadi tega je ostro prepovedano Kafrom dajati alkohol. Sicer varijo sami pivo in imajo svoje vino iz kaktusa, ampak ta pijača ne pre v plavo.
V mestu dela Culukafer samo določen čas, takorekoč kot sezijski delavec kakili šest ali k večjemu osem mesecev, da si zasluži denar in se nato vrne domov. (V je bil varčen in je prihranil denar, si lahko kupi ženo. eno. dve ali celo tri, za kar mora plačati šest do osem volov. Glavar Chingwavs v Hluhlulnve je dejal Lineku. ko sta govorila o zakonu: "Ženo dobiti za š^st do osem volov ni nič posebnega." Za ženo imajo tedaj kar določeno ceno. Zanimivo pa je, da Culukafer ku;>i ženo lahko tudi na obroke. Vendar pa nravnost Kafro v ni na tako nizki stopnji: "Mi damo veliko na svoje žen" in dobro skrbimo zanje." je dejal glavar Chingwavs. Ločitve zakona Culukafri ne poznajo in si niti misliti ne morejo, da bi žena zapustila svojega moža. Ce se pripeti redek slučaj, da je
ljaj. Ker je bilo tudi v tej gostilni izredno živahno, sta moža stopila notri ter posedela v prijetnem pogovoru z ostalimi gosti do polnoči. Nato se je Dednikar odpravil po poti v Malo Slivico, dočim s* je. pokojni Jakopič zadržal v gostilniški veži še nekaj minut in končno sam krenil v noč. namenjen domov. Šel je po navadni poti do hiše ob vodi Potoščici pod gozdom.
Bilo je nekako ob 12.30 ko je Jakopičev hlapec Ivan Marinšek nenadoma začuj strel. Ni se posebno zmenil zanj. meneč, da je kdo ustrelil v šali. Kmalu nato pa so culi Jakopičevi očetov plas: "Ilej, bej, hej!" Starejša hčerka Micika je takrat odprla okno in vzkliknila: "Mati. očetu je nekaj. Tamle pri koljcih pri žagi leže." Takoj nato so odhitele pred hišo in do očeta mati ter vse štiri hčerke, ki so pa spravile v hišo. Že na stopnicah je hčerka Pavla začutila na roki kri. K" so ga prinesle v .sobo, je mož le še parkrat globoko za-ječal, nakar se je onesvestil in izdihnil. V hiši je nastal silovit krik in vik. Jakop čevi so kmalu sklicali vse precej oddaljene sosede. Hlapec Marinšek se je odpeljal takoj v Velike Lašče, kjer pa je
AFGANISTANSKA BORBA
. t 1-1 ---- namesto orožnikov priklical duhov
moza pogovarjala o lesni kupčiji^ _ v .	1
i na. Orozn:ki so bili obveščeno o in raznih pospodarskih zadevah. „+„,	i	- , , _
'	j strašnem zločinu šele ob i. zjutraj.
Končno sta se ustavila še pred go-|na kar so takoj prihiteli na mesto stilno Iv. Jakliča na Kovpi, odda- zločina. Preiskali so ves teren. Na ljeni od Anjolškove dober stre- osojni poti, kjer je ležal še sneg.
j je bilo v det i kakih 50 korakov od hiše več krvavih sledov. Neke sto-
traja dasti ur. ko s pomočjo ca-'
rovnika zgine z zemeljskega pozo-rišča. Čarovnik igra važno vlogo,
ipinje v snegu pa so vodile s ceste I navkreber v gozd. Med ljudmi se , je takoj pričela razširjati vest, da
ne samo kot zdravnik, marveč tu- b; utegn l biti zlo?inec o61ptni baj_
di kot svetovalec in pomočnik v tarski sin Jo& škulj. pri katerem ljubezenskih zadevah. Ce .se je I orožniki šo. tekom dnova izvr.
mara. pokličejo čarovnika, da jo s pjiačo ljubezni ozdravi.
Končno pobija Linck po^rosto izraženo mnenje, da je culukafer-ska dežela dežela ptic brez ]>etja. dreves brez sence, cvetlic brez dišave. rek brez vode in žen brez čednosti LinckJ je slišal peti škorca, ki je sedel na veji cvetočega drevesa, drevo je nudilo senco in cvetje je prijetno dišalo. Reke imajo v deževnem času še preveč vode in da bi bile žene brez čednosti, to naziranje je ovrgel žena svojemu možu nezvesta, ne o-lavar Chingwavs.
mož zagledal v kako ženo. ki ga nejgHi preLskavo. y lfši. ki stoji stre-
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk? da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO 81 •
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edinole veliki zemljevidi zadošfajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iMe-te. mine ponavadi dosti (asa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lahko natančno usotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi ■ otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima test strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih intev. Dole Je 58, širok pa 25 inčev.
Dostikrat ste ie titall v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam dIn bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na* hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnefa £eeana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to, če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike vainostL Ko ca boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY SZCortlandtSt., New York, N.Y.
ljaj višje v bregu nad Ilribankovo t. j. Jakopičeva hišo. so orožniki r"s našli železen obitek puškinega kopita, na katerem so bili še popolnoma sveži sledovi, ki >o kazali. da je bilo železo prav gotovo šele tekom pretekle noei sneto z lesenega dela puške.
Orožniki so obitek zaplenili, vendar proti Jožetu »Skulju niso izvajali nobenih ni^d. Medtem je zet Pečnikove matere nasvetoval, naj se obrnejo na ljubljansko policijo. da pošlje pomoč detektiva s policijskim psom. Detektiv Iv. Podobnik se je s psom pripeljal zjutraj in se takoj podal na iz-sledovanje. Dobro dresirani "P»i-jou" je takoj poprijel sled in potegnil detektiva s ceste blizu Jakopičeve hiše v srozd ter sledil skoro do Bobnarčine hiše. kjer je doma Skulj. Blizu hiše pa je nenadoma potegnil na desno ter vlekel spremljevalce) po obronkih gozda do Jakličeve iro>t:lne na Kovpi. Iiaš tam pa se je nahajal omenjeni Skulj še po 1. uri ponoči in je odšel domov šele okrojr pol 2. Preje so ira videli gostje /.*• v Andolškovi jrostiln: in pozneje tudi v Jakličevi. kj»*r je ostal nekako -do 23. Nato je izginil in ne ve povedati kje je hodil. Ker ni mo-tr*'l dokazati alibija so .-.e orožniki tekom popoldneva odločili. da Skulja aretirajo. Fant je bil zaposlen pri tesan ju lesa v gozdu nad Njivicami pri Podstrmcu. O-rožniki so ga aretirali ob IG. Pri aretaciji je ostal osumljenec popolnoma apatičen in ni niti malo protestiral. Aretiranea so orožniki privedli okrou pol 18. v sodne z? pore v Velikih Laščah.
Skok z balkona v pa ter
V operi v Rigi se pripetil neobičajen poskus sa ^omora. Med predstavo je skoči1 neki Žigurs z balkona v parter. Med padcem se je zaplel v les' -nec in padel nekemu zakonsk mu paru na glavo. Sam je ost | skoraj nepoškodovan, pač f . sta njegova neprostovoljna r »itelja utrpela težje poškodbe Na policiji je smrtni kand" .at, ki je znan kokainist. izjavil, da mu je življenje zoprno in da se bo na vsak način usmrtil. Ker bo moral svojima žrtvama, ki ga bosta tožili, plačati najprvo
I" znatno odškodnino, so ga obdržali v zaporu .
Srednja Azija je že od nekdaj torišče hude diplomatske borbe med Anglijo in Rusijo. Tu se je odigraval del velike, lahko rečemo historične borbe, ki je dala karakter mednarodni politiki 19. stoletja, borbe med dvema največjima državama svoje dobe. Pas, v katerem so se takrat stikali angleški in ruski interesi, povzročajoč neprestane konflikte, je bil ogromne ra2sCžnosti: s* "•al je od Balkana pa tja do vzhodne Azije. Povsod to 1 so s" odigravali zdaj manj zdaj bolj vidni vojni spopadi.
Pas borbene zone se je v toku zadnjih decenijev izdatno skrčil. Balkan je iz te borbe popolnoma izločan: osamosvojil se je in nehal tvoriti domeno v kateri se udej-stvujejo diplomatske intrijre obeh držav. Carigra 1 z ož nami, ki je tvoril poglavitni objekt spora, je ostal sicer turški, vendar so danes pogoji za spor prciv-j različni od predvojnih. Carska Rusija je pro-I padla prav takrat, ko bi imela z angleškim pristankom dobiti oži-. ne. Vrli tejra je nova Rusija izbila
I svoje brodovje in je stopila v popolnoma drugačne o.lnošaje do Tur jčije, tako da s» danes Angliji ruske ekspanzije v tej smeri ni bati.
Glede r<stale Turčije se je tekma končala še bolj v angleško korist Anglija je dobila pod svoj vpliv večino Arabije. Mezopotamijo in Palestino, s čemer je pozicija na Suesu močno zavarovana. Rusija pa seveda ni dobila centralne s"ver-ne Male Azije ter Armenije,.ki j h je bila Anglija pripravljena odstopiti Rusom, še več. okrog Karsa s» je Turčija celo znova razširila. O kaki borbi me 1 ruskim in angleškim vplivom v prerojeni Turčiji ne more biti govora.
V vzhodu ji Aziji je z japonsko zmag i Rusiji postavljena precej ne- / j premakljiva pregraja. da na eks- ^ panzijo v smeri proti južnejšim 'morjem ni mogoče več misliti. V Kitajski sami so Rusi poskusili a kombinacijo naeijonalistične in komunistične propagande, da z i.jo izpodmaknejo tla ogromnim trgovskim in gospodarskim pozicijam. Ali ta načrt se jim kljub začetnim uspehom ni posrečil in danes s^ Angliji, kakor zdi. s te strani ni ničesar bati. V central. Aziji, ki je minelno ]>od Kitajsko nadoblastjo se ne čuje v novejši dobi mnogo o nasprotstvih te vrste. Sicer pa ie Anglija zainteresirana v prvi vrsti v neposredni bližini Indije, v Tibetu in na Iraku.
Perzija in Afganistan sta državi, v katerih se situacija tekom desetletji ni spremenila; samo tu ruski vpliv ni podlegel angleškemu, tu je ostalo nekako ravnovesje. Zato pa je ostala seveda medsebojna diplomatska tekma, ki se pokaže od časa do časa tudi na zunaj.
Trdi se. da pomeni del fe borbe tudi — notranja vojna v Afgani-tanu : kralj Amanulah bi bil povše-či sovjetski Rusiji, zato j * baje Velika Britanija pripomogla k temu, da se je tako temeljito zamajal pre-'stol pod njim. Al ravno v tem j« presoja težavna .zakaj vprašanje j<\ koliko imamo opraviti s kombinacijami in generalnimi sodbami. koliko pa temeljijo trditve na k' ikretnih momentih. V zadnjih
neh se trdi. da hoče sovjetska Rusija pripomoči Amamilahu do zmage v boju s kraljem — .samo-zvaneem s tem tem, da zbira čete ob afganistanski meji. Take vesti se običajno pokažejo k'»t fantazija ali pa kvečjemu kot mejni varnostni ukrepi neznatnega pomena: malo jc verjetno, da bi bilo to pot drugače. Seveda pa je mogoče podpiranje z orožjem, denarjem, tehniškimi pripomočki itd., kar v deželi kot je Afganistan, mnogo izda. Ali končno tudi te vrste intervencije prineso odločitev samo za malo časa. zakaj malo večja denarna vsota z nasprotne strani more v kratkem času prinesti spet drugačno situacijo. Angleško-ru-9ka diplomatska borba se pač tudi v Afganistanu ne bo odločila.
ADVERTISE in GLAS NABODA
- _ • &ŠŠS« ■ -i. ie; i - •

'•-•"I'M
GLAS -NARODA, 26. APR. 1929

EOUCNE knjige Mout^enki
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIG EUBLISHING COMPANY 82 Cortlanclt Street, New Yorfc N. Y.
:t 3 IGRE i RAZNE POVESTI IN ROMANI
T
MOLITVENIKI:
Marija Varhinj*:
v platno zvezano...........
r lino platnu .............
V usnje i-ezuim ...........
v fino usnje vezano........
Kajaki dat** i:
v platno rozano ............
v fin« platno rmoo........
v usnje vezano ............
v fino usnje vezano ........
Skrbi za dušo:
* v platno vezano ............
- v fino platnu vezano........
v usnje vezano..............
v fino usnjo vezano ........
Sveta Ura (z debelimi črkami) :
v platno, vezano ............
v fino platno vezano ......
v fino usnje vezano ........
Nebesa Naš Dom:
v platno vezano ............
v umije vezano ............
v fino n s« je vezano ...
Kvišku nrra mala:
Slov. italijansk iin italijanski slov. [Križev pot patra Kupljenika
slovar ........................ .90 Kaj se je izmislil dr. Oks _____
Levstikovi zbrani si psi ........
[Spretna kuharica, trdo vezana----1.45
Sq ■ Sveto Pismo stare in nove zaveze,
100 j	^zaJJa ..............3-—
l Sadno vino .....................40
1.70,
Slovenska slovnica (Breznik)
trdo vez. ..................1.20
.70 .45 -90
3.— 1.10 1.50 1.70
.80 l.L'0
1.65 1.80
.!K) 1.50 1.00
Urna knjiga in berilo laškega jezika .........................
Veliki vsevedež ......
Veliki slovenski spisovnik skih in drugih pisem ...
.60 .80
trgov-
in zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in
legende — Tolmač (Levstik) ...70
(
2. zv. Otročje igre v pesencah —
Različne iioezije — Zaliavljice m pnšice — Jeza na Parnas. — Ljudski Gals — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (LiOvstik) .. .70 'Trdo vezano..........1.—
zv. Slika Levstika kritike in polemike .
. 1 .no . 1.80
Vošči lira knjižica ...............
Zdravilna zelišča ..............
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ...................
Zbirka domačih zdravil ........
Zgodovina (..'metnosti pri Sloven cih, Hrvatih in Srbih ....
Zdravje mladine ................1.23
Zdravje in liolczen v domači hiši, Z zv. ......................1.20
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijski stražnik. V-radnik. Jezični doktor. (Jostilni-ear. Klepetulje, Na t a kanca, I>u-hovnilj, itd.................
.2.23
jO .40
1.50 .00
Marjetica . .1.90 j Mladi gozdar, bros.
Moje življenje .........
Mali Lord ............
M'ljonar brez denarja ..
Mrtvo mesto ..........
Malo življenje ........
in njegove
.70
.60
.50 .50
.75 .80 .75 .75 .63
plntrio vezano . »•••loki vezano . fitio u«»Je vez.
Hrvatski molitveniki:
.80 1.3U 1.50
.L—
Maron. krščair nona ....
ki deček iz Liba-
Ltjeba starosti, fina vez. ..
najfinejša vez ..............1.60
Slava Bogu r- mir ljudem, fina vez 1.50
najflnejd ..vez ..............1.60
Zvončee nebeški, v platno.......80
fina vez ..........
Vienac. najfinejša vez
Angleški molitveniki:
(za mladino)
Child's Prayerbook:
v ImrvHste plutuiec vezano v belo kost vezano ......
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje ......................
'Agitator (Kersnik) bros........
»Andrej Hofer...................
Arsene Lupin ..................
lieneška vedeževaika ............
lielgrajski biser ................
Beli niercsen ...................
Bele noči (Dostojevski), tr<lo vez.
Bele noči, mali junak ..........
Balkansko-Turška vojska ......
Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopnjic pri sv. Roku ..
Blagajna Velikega vojvode......
......1.— Boy, roman ....................
......1.60 ! Burska vojska..................
Bilke (Marija Kmetova) ......
Beat i n dnevnik ................
Božični darovi..................
Božja pot na Šmarno goro......
Božja pot na Bledu ............
Boj in zmaga, povest ..........
Mladih topiš
zanikemežov lastni živo-
.65|	.........................
•80 Misterija, roman .............. 1.10
■5® Mlinarjev Janez.................50
Musolino .......................40
Mrtvi Goslač .. /................35
Mali Klatež .....................70
Mesija ......................... .50
Malenkosti (Ivan Albreeht).....25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ............
Key
of Heaven:
v usnje vezi v najfinejše
ino usnj
vezano ..
(Za odrasle) Key of Heaven:
v fino n-Mi je vezano .
.no .1.10
. 70 .1.20
1.50
.C0 .35 .35 .40 .75 .60 .80 .25 .50 .00
Qj ■ Na valovih južnega morja 40 Na različnih potih .......
ojjNotarjv nos, humoreska
Narod, ki izmira ..........
Naša vas, II. del. !> povesti
«0j Nova Erotika, trdo vez. ____
[oo'^ova Erotika, trd. vez. ____
.80
Mož
--.Na
raztrgano dušo ..
Catholic
v fit:
Pocket Manual:
o usnje vezano .
Ave .Maria:
v fino osnje
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .......
Angleško slovenska berilo ..
<I>r. Kern)
1.30
1.10
."o .3.00
Cankar: Bela Krizantema .....
Grešnik I ven a ti, bros..
Mimo življenja .....
Cvetke ........................
Cesar Jožef II.................
Cvetina lSorograjska ...........
Čarovnica ......................
Črni panter, trd. vez. ..........
broš.............
Čebelica ...................
Črtice iz življenja na kmetih____
.13
.70
.80
.25 .30 .50 .35 .80 .60 .25 .35
Drobiž, salbi car in razne povesti —
spisal Milčinski ...............60
Darovana, zgodovinska i>ovest .. .50
i Dekle Eliza .....................40
Dalmatinske povesti .............35
Drama v zraku, roman...........40
Dolga roka .....................50
Do Ohrida in Bitolja ..L........70
Deteljica ........................60
Doli z orožjem .................50
Don Kišot iz I.a Manhe...........40
Dve sliki, — Njiva, Starka —
Meskoi .....................60
Devica Orleanska .............. .50
Duhovni boj ....................50
Dedek je pravil: Marinka in škra-
teljeki .......................
Klizabeta ......................
Fabijola ali cerkev v Katakombah (arovška ukhariea „..............
Amerika in Amerikanci (Trunk)..5.— Angeljska služba ali nauk kako se
naj strele k iv. maši...........10
Angleško-slov. in slov. angL slovar .90
Boj nalezljiv im boleznim .......75
Certiiiiško jezero ...................1.20
Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.60
Domači livinozd.avnik. bros.....1.25
Domači zdravnik po Knaipu:
broširano ....................1.25 Fran Baora Trenk .....
Govodoreja ......................1.50 Filozofska zgodba .......
Gospodinjstvo....................1.— Fra Diavolo .............
Jugoslavija. Melik 1. zvezek ____1.50 Gozdovnik (2 zvezka\ ...
2. zvezek, 1 2 snopič ......1.80 j Godčevski katekizem .....
Kubična računica. — po meterski {Gostilne v stari Ljubljani
meri ....................... ..75 Grška Mytologija ........
Kletarstvo (Skalickv) ..........2.00 j Gusarji .................
Kratka srbska gramatika........30,Hadži Murat (Tolstoj)
Kn ji ca o lepem vedenju:
trdo vezano ................1.—
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	.30 Kako s« postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju.....50
Kat. Katekizem .................60
Mali: Materinstvo ..............1.— Humoreske, Groteske in Satire.
Hektorjev mer ................
Hči papeža, trdo vez............
Hudi časi, Blage duše, veseloigra
Hiša v Strugi .................
Hcdvika .:.....................
Helena (Kmetova) ............
Hudo Brezdno (II. zv.) .......
.40 .35 .45 .80 .35 .60 .50 .1.20 .23 .60 1.— .75 .60 .75
.75 .50 .35 .40
.35
Naša leta. trd. broširano .
.........1.—
. .30 . .40 ...35 . .40 . .90 . .70 .70
. .80 . .60
Na Indijskih otokih.............50
Naši ljudje .....................40
Nekaj iz ruske zgodovine.......35
Nihilist .........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih poliodov bivšega slovenskega polka ........1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka
Onkraj pragozda ...............
Odkritje Amerike ..............
Pasti in zanki ................
Pater Kajetan . .*...............
Pingvinski otok ................
Povest o sedmih obešenih ......
Pravica kladiva ..............
I*abirki iz Koža (Albreeht) ....
Pariški zlatar ..................
Petelinov Janez ................
Prihajač, povest ..............
JSo .80 .60 .25 .L— .60 .50 .50 .25 .35 .75 .60
Povesti, Roku
Berač s stopnjic pri sv.
Požigalec ..........
Plat zvona ........
Po stran klobuk ....
Pri stricu ..........
Prst božji .........
Praprečanove zgodbe
.50
.25 .40 .35 .60 .30 .25
Strup iz Judeje ................
Spomin znanega potovalea .... Stritarjeva Anthologija ,trda vez
bros. ... v..................
Sisto Šesto, povest i t. Abrucev .. Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................
Stric Topiova koča .............
Študent naj bo, V. zv...........
Sveta Genovefa ................
Sveta Notburga .................
Sredozimci, trd. vez. ............
broš. ......................
.'».St.
1.50
50. (Dostojevski) Zapiski iz
, mrtvega doma, I. del ..........L—
.90: štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz
•80 mrtvega doma, II. del ........L—
•30 št. ci. (Golar) Bratje in sestre .73 1st. 02. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90
•30; Št. 03. Idijot, II. del...........90
Idijot, III. del...........90
Štev. G5. Idijot, IV. del .......30
Vsi 4 deli ..............3.25
-J Št. 04.
Si*
-35 j št.
.60 .40
GC. Kamela, skozi uho šivan-
Spis je, male povesti .....
Svitanje (Gpvekar j ....
Stezosledec ..............
Šopek Samotarke .........
Spomini jugoslovanskega volca, 1914—1918 ____
ke, veseloigra .................45
Slovenski pisatelji II. zv. '
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.50
Slike, Mož s raztrgano dušo
Sveta noč ................
Svetlobe in sence ..........
SHAKESPEAJREVA DELA:
Machbet. trdo vez.........
broširano..............
Othelo ...................
Sen Kresne noči .........
.......35
......1—
.......30
.......35
dobre-
■......1.23^Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar:
1._ Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni
. .30	Pomlad
1.20
SPLOŠNA KNJIŽICA:
St. 1. (Ivan Albreeht) gruda, ivzirna povest, broširano ............
Ranjena
104 str..
St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broš...
Št. .1. (Ivan Kozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 103 strani ....................
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane iK»smi. 1S4 str., broširano.....................
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina
vesel om< »dre črtiee I.. 72 strani, broširano ................
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš...........
Štev. S. Akt. štev. 113..........
Št. 9. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.........
Št. 10. (I\ an Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. „......
Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, str., broš.......
Tik za fronto ............
j Tatič, (Bevk), trd. vez. .. Tri indijanske povesti ... .90 , Tunel. soc. roman........
.70 Trenutki oddiha .........
j;0 Turki pred Dunajem ____
.70 4'ra z angeli ............
V	robstvu (Matičič) ......
V	gorskem zakotju ......
V	oklopnjaku okrog sveta. 2. del ...............
Veliki inkvizitor ........
Vera (Waldova), broš.........
Vi.šnjega repatica, roman, 2 knjigi .50 Vojni, mir ali poganstvo. 1. zv... ; V pustiv je šla. III. zv.......
2.50 .70
Veronika DeseniŠka, trda rez . Za križ in svobodo. Igrbkaž v dejanjih ....................
..1.50
ljudski oder:
4. z v. Tihotapec. 5. dejanj.....GO
3. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60
Zbirka ljudskih iger:
Z naših gora ..................1.—
3. snopič. Mlin poti zemljo, Sr.
..Neža. Sanje ...................00
13.	snopič. Vestalka. Smrt .Marije device, Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ____ .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30
PESMI IN POEZIJE:
. . . .73
... .30
____L20
... .30 ... .30 J
----1.20
....1.25! ... .35' del .90 j
...
1.30
.351 .35!
-Jj
Vrtnar. (Uahiiulrannth Tagorej,
trdo vezano ............
broširano .................
.50
ro
.30
80
Patria,
dobe
povest iz irske junaške do-
.30
Nem&ko-angleški tolmač ........1.40
Najboljša slov. Kuharica, 008 str.
lepo vez. »Kalinšek) ..........5.—
Nazveti za hiš* in dom. trd. vez. 1.— Naf* gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
vezano ...........
broširano ........
Izlet gospoda Broučka
..........80
..........60
..........1.20
......1.40
........1.—
-----.80
........ .50
........2.50
........1.80
.........1.50
.........75
........1.—
........60
iivotni
gub ..................
Nemščina brez učitelja:
1.	del ...............
2.	del ..............
Nemško slovensko slovar Slovensko nemški slovar .
Ojačen beton ...........
Obrtno knjigovodstvo ... Prtrotnirrarst v o, trd. vez.
Porot oinarstvo, broS. ----
Prva Čitanka, vez.......
Prva pomoč, Dr. M. Rns
Pravila za oliko .......
Prskrojevaaja perila po
meri a vzorci ..................1.—
PkHilčne motnje na alkoholski pod-
Praktični računar .............. .75
Pand kotel, pouk za rabo pare .... 1.— Radio, osnovni pojmi iz Rrdio teh.
šflte, vezano ..................2.—
brudirauo ....................1.75
jRačunar v kronski in dinarski veljavi ................*.........75
Sadje v gospodinjstvu............1.—
Sfljlnčenle ........................ .50
Bpolas nevarnost .............. .25
Slike is živalstva, trdo vezana .. .90 narodna
mladina.
452 strani .............1J>8
Iz tajnosti prirode...............50
Iz modernega v set a, trdo vez. 1.60
Igračke, trdo vez. ................1.—
broširano ...................80
Igralec ............J............75
•30 Jagnje .........................30
•30 Janko in Metka (za otroke).....30
Jernač Zmagovač. Med plazovi.. .50
Jutri (Strug) trii. v..............75
broš.........................60
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov.
lepo vezanih..................10,—
Sosedov sin. broš. ...............40
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano ..........>..,.6.. .75
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) I. zvezek ..........60
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) II. zv.............. .60
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) III. zvezek........ .60
Korejska brata, povest iz milijonov v K "»reji ............... .30
Kmei'ki punt, trd. vez.	L20
broš........................ SW
Krma osveta .................. ^0
Kuhinja pri kraljici gosji nožici .50
Kaj se je Markaru sanjalo _______ .23
Kazaki ........................ .80
Kmetske povest, trda vez....... 1^—
Kraljevič berač..................30
Križev pot, roman (Bar) trd. vez. L10
Po gorah in dolinah.............80
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem.......50
Poslednji Mehikanec .......... .30
Pravljice II. Majar .............30
Predtržani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............25
Prigodbe čebelice Maje, trda vez... 1.—
Ptice selivke, trda vez.......... ,75
Pikova dama (Puškin) ........ .30
Pred nevihto ...................35
Pravljice (Milčinski) ..........1.—
Pravljice in pripovedke (Kočutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek ...................40
Popotniki ...................... .60
Poznava Boga ...................30
Pirhi ...........................30
Povodenj .......................30
Praški judek ...................25
Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci.............30
Preganjanje indijanskih misjonar-
.30
MKDIU
jev .......................
Rinaldo Rinaldini .............. .50
Robinzon .......................60
Robinson (Crusoe) .............1,—
Rablji, trda vez.................75
Rdeča megla ...................75
Revolucija na Portugalskem .... .30
Romantične duše (Cankar).......90
Razkrinkani Habsburžani ...... .50
Roman treh src ................1.30
Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana	1.50
opvest .. .30
..........40
vez. .....75
........ .35
........ .50
Sanjska knjiga, mala ...----... .60
Sanjska knjga, nova velika .... .90
Sanjska knjiga Arabska..........1.30
Spake, humoreske, trda vez .... J90
Strahote vojne ................ .50
Štiri smrti, 4. sv............... .35
Skrivnost naideake ............ M
rt pni hišo ...w,,v>.65
Rdeča in bela vrtnica,
Slovenski šaljivee ......
Slovenski Robinzon, trd.
Suneški invalid ........
Skozi širno Indijo ......
St. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih, D1 sir., broš..........
St. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
C. Žun. 112 t sr.. broš.........
Št. 14. (Dr. Kari Eugliš) Denar, narodno-gospiHlarski spis. po>lo-venil <ir. Albin Oicris, 230 str.,
broš..........................
Št. 15. Edmond in Jules de Gon-
court. Itenee Mauperin..........40
St. 10. (Janka Samec i Življenje.
iK'smi. 112 str., broš..........45
Št. 17. (Prosper Marimeet Verne duše v vicah, povest, prevel 5Iir.
ko Pretnar. 80 str..............30
Št. 18. (Jarosl. Vrehlickvi Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Ilauptman; Potopljeni zvon, dram. bajka v je-tili dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 stra.. br<»š........50
Št. 20. (Jul. Zeyer) (iompači in Komurasaki. ja|«niski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač. 134 str., broš. .............43
Št. 21. (Fridolin Žolna> Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II.. str.
broš. .........................25
Št. 22. < Tolstoj i Kreutzerjeva....
sonata ........................60
Št. 23. '(Sophokles) Antigone, žalna igra. fioslov. C. Golar, 00 str.,
broširano .....................30
Št. 24. (E. I.. Buhver) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str..
broš...........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del .......................80
Št. 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str.
broš. ........................
Št. 27. (Fran Erjavee) Brezposelnost in problemi skrbstva za
brezposelne, SO str., broš.......
Št. 21». Tarzan sin opice ......
Roka roko..............
Živeti ..................
(<Jaj Salustij Krisji i Voj-Jugurto, poslov. Ant. Dokler. 123 strani, broš...........
Št. 30. (Ksaver MeSko) Listki,
144 strani ..................
št. 37. Domače živali ..........
Št. 38. Tarzan in svet ... Štev. 39. La Boheme .... Št. 40. Magda
št. 47. Misterij duše.....
štev. 4S. Tarzanove živali Stev. 49. Tarzanov sin .. Št. 50. Slika De Graje ...
Slov. balade in romance Sanin ...........
Vojska na Balkanu, s slikami .. Volk spokornik in druge povesti
Trdo vezano ...................
Valetiu Vodnika izbrani spisi ..
Vodnik svojemu narodu ........
Vodnikova pratika 1. 1927......
Vodnikova pratika 1. 1928 ......
Vodniki in preporoki .......
! Vladka in Metka ..............
_ Zaroka o polnoči ........
° i Zločin in kazen (2 knjižit
3'Zmisel smrti ................
Zadnje dnevi nesrečnega kralja
i Za kruhom, povest ..........
Zadnja kmečka vojska ........
Zadnja pravda, broš.........
Zgodba Napoleonovega Huzarja Zgodovina o nevidnem človeku
Zmaj iz Bosne ..............
Zlatarjevo zlato ..............
Z a miljoni ..................
Za miljoni ..................
,ao Življenje slov. trpina, izbrani Alešovec, 3. zv. skupaj ...
Zvesti sin, povest ..........
Zlat okopi ...................
Ženini naše Koprnele ......
Zmote in konec gdč. Pavle ..
. Zlata vas ..................
Zbirka narodnih pripovedk:
I.	del.....................
Zbirka narodnih pripovedk:
II.	del ..................
Znamenje štirih (Doyle) ..
Zgodovinske anekdote .....
Z ognjem in mečem ........
Zaročenca, milanska zgodba
stoletja „...............
Zgodbe zdravnika Muznika Zvestoba do groba .......
• io .60
.25 1.— .1.25 .30
......25
......50
------ .50!
......60 j
......50!
......30!
......1.60 j
......60 I
.601 .35 .75 .50!
.33 .70 .90 .90 .65
Akropolis in Piramide .....
broširano ...............
Azazel, trdo vez.............
Balade in romance, trda vez ., Bob za mladi zob. trda vez Gregorčičeve p /ije ............
Godec: Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —
Trdo vezano ...............
Ketejeve poezije .trda vez ....
Kraguljčki (Utva) .........
trdo vezano .............
Moje obzorje, (Gangl) .......
Narodna pesmarica .........
Narics (Gruden), broš.......
Primorske pesmi. (Gruden),
Slutile (Albreht) broš.......
Pohorske poti (tllaser) broš.
.80 .80
1.— . 1.25 .40 .50
.4.)
.1.10 .65 .80
.1.25 .40 .30 .35 .30 .30
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................1.25
...........60
Prešernove poezije
Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez Sto ugank .....
.50 .50
iz
plSl
____1.50
...	.25
...	.20
...	.45
...	.45
...	.50
... .40
... .40 ... .50 ... .30 ____3.—
15.
.. .70 ...1.60
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo.....35
2.	zv. Hudo brezdno ...........35
3.	zv. Vesele povesti.............35
4.	v z. Povesti in slike...........35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh.......................35
SPISI ZA MLADINO:
(GANG L)
zv. trdo vezano. Pripovedke I >e>mi ......................
in
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povest i ......................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje S. invest i ........................
5.	zv. trdo vezano. Vinski brat ..
0. zv. trdo vesti ...
vezano. Vsebuje 10 jk>-
.50
.50
.50 .50
.50
.35
St. 31. Št. 32. St. 35. na z
Umetniške knjige s slikami za mladino:
IVjK'lka u pravljica s slikami ____1.60
i ledeča kapica; pravljica s slikami 1.— i Sneguljčica: pravljica s slikami 1.—
j Mlada greda ....................1.—
JJ51TmoljčJt-a, pravljica s slikami ..L— .90 j
KNJIGE ZA SLIKANJE:
.19
.75
Mladi slikar ..................
Slike iz pravljic ............
.50 Knjige za slikanje dopisnic, popol. I na z barvami in navodilom:
.65 Mladi umetnik ..................1.20
[30 Otroški vrtec ...................1.20
' Zaklad za otroka ................1.20
.1 .90 .40 .1.—
IGRE:
90'	trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60
Št 51. Št. 52. Št. 54. Št. 55. Št. 56. Št. 57.
9 i Cyran de Bergerac. Ile—" _ia ko-•1—0, medija v petih de' „„ Trdo ve-
„ Zano .. .1.50 1
V metežu..........
Namišljen i bolni k ., To in onkraj Sotle Tarzanova mladost
.....
.... -50
Edela, drama v 4. dej........... .60
Marta, Semenj v Riehmondu, 4
dejanja
Štev. 58. Glad (Hamsun>
.90
KO J AH, NJL&OCAJTK SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DJUVBUL V SD1
•SOjOb vojski. Igrokaz v 6tirih slikah .90 Tončkove sajne na Miklavšev večer .Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih ..................
R. V .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez. ..........
Revizor, 5. dejanj, trda vezana . . Ujetnik care vine, veseloigra v 2. • dejanjih -
i»iniitii»iilii
^0 .30
.60
.45 .75J
V	zarje Vidove, trd. vez........90
Vijolica. Pesmi za mladost.....60
Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano.....90
Zlatorog, pravljice, trda vez.....60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Grum) ____1.10
Slovenski akordi (Adamič):
..I. zvezek .....................75
II. zvezek ...................73
Pomladanski odmevi, I. in II. zv.,
vsak ........................45
Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Gla.bona Matica ........ .40
Narodna nagrobnica (Pavčičt .. .35 Gorski odmevi (Lahamar • 2. zv. .45
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamiči .........1.25
Štirji samospevi, izdala <!lasl»ena Matica .......................45
MEŠAM ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnari .. .43 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................15
RAZNE PESMI S SPREMLJKVA-NJEM:
Domovini, (Foesteri .............10
Izdala Glasbena Matica • Gorske cvetlice (Lahamar) četveri* in jietero raznih glasov.....45
Jaz bi rad mileči h rož. ni<»>ki zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... .20
V	pepelnični noči (Sattuer). kan-tanta zji soli. zl>or in orkester, izdala (ilasln'tia Matica .......73
Dve pi'smi (Prelovec), za moški
zbor in bariton Solo.......y.....20
Kupleti (<Jruin». l'čeni .Mihec, • »-Kranjske šege in navade. Ne-
radovljstvo, ;; zvezki skupaj . .1.— Kupleta Kuza Mica (Parma).....10
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...250 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršiči 1.. 2., in '.i. zv. skupaj......■.............1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) ......................45
MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Što čutiš. Srbine tužni .. .15
^t. 2. Zrinjski Frankopan........15
št. 10. Na planine ...............15
St. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za m!adino (Ži-
rovnik) 3 zvezki skupaj ........ .50
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved)......................25
Vojaške narodne pesmi (Kosit .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .. .30
(Pregelj i .....................1.—
Lira, srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................2—
Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo
poj * Na dan : l>ivna noč .........40
5. zvezek: Job: V mraku; Dneva nam pripelji Zar: Z vencem tem
ovenčam slavo: Triglav ...... .40
zvezek: Opomin k veselju: Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go-fspoda; Občutiti Gesto «. Mi
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodua Iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hot i (mešan zbor) ; Ti asrečiti jo hoti (inoS-ki zbori ; Prijatelji ia s«*n-ca (mešan zl»or» : Stoji, solnčice stoj; Kmetskl hiši.............40
CERKVENE PESMI:
Domači Klasi, Cerkvene iiesiui za mešan zbor ....................1.—
12. Tantnm Er^o. (Premrl) .....50
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sat t nor.................... jjo
Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor.
s spremljavo i.rgj-lj .......... .50
i? Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Fdersteri ............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Gc-
nitori (Gerbič) ...............50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čtist
srcu Jezusovem. (F. Kimoveci ...50 Hvalile (Jospoda v njegovih svetnikih. I'd ]»'-smi na čast svetnikom, (Premrl) ................
10 obhajilnih in 2 v east presv. Srcu Jezusovemu. («;rum> ......
Missa in honorem St. Josephi — (Pogachriik >
Oremus pro Pontifire ..........
Kyrie ..........................
K svetemu Ke>njrmu telesu —
(Foersteri ....................jo
Sv. Nikolaj ......................(;o
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračni«a ........
Slovenski cilrar, (Wilfani ____
Sarafan, ruska ]-in. (Wilfani
.10
.40 .10 .60
.25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pi smi za tambu-raški zbor in petje. (Uajuk) .. L30
Bom šel na planince. Pwdpuri slov. nar. iK-siui. (Jtujuk) ..........1.—
Na Gorenjskem je flelno..........1.—
NOTE«ZA GOSU S SPRKMLJEVA-V.AN JEM KLAVIRJA:
I'spuvanka .....................70
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških plesov (I.isjak) ..................l.—
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................10
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat .......10
Ne\v> orške. Različne, dueat.....10
Velikonočne, božične in novoletne
dueat ...........................40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat .............10
posamezne po .................05
ZEMLJEVIDI:
Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1.S0
Stenski zemljevid Slovenije na m<»«'--nim papirju s platneneimi pregibi ............................7.50
Zemljevid Jugoslavije ...........30
Zemljčvid: Slovenske dež<-b» in....
Istra .........................30
Pregledna Karta Slovenija .......10
Pokrajni ročni zemljevidi:
Gorenjska ....................."!0
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopolje ......................30
Ljubljanske in mariborske oblasti .30
Pohorje, Kozjak .............. .50
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................?i0
Preknuirje in Medumurje.....30
Kamniške planine, fiorenj^ka ravnina in ljubljansko polje .. .30
Canada .........................10
Združenih držav, veliki .........10
Mali ..........................13
Nova Evropa .................. .50
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi, Washing-,,ton. Wyoming. v>aki !•«>.......25
Zml jevidi:
..Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio. New Vork — vsaki jn» .........................10
Velika stenska mapa Evropa ....2.—
Naročilom jr priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order aH poštne znamke po 1 aH 2 cm t a. Če pošljete gotovino, rcJcomandirajte pismo.
Xc naročajte knjig, katerih ni p ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street New York
PRAV VSAKDO —
kdor kaj išče! kdoi
kaj
kdor kaj
ponuja; kupuje; kdor kaj pro« daj a? prav vsakdo priznava, da imajo čtidovit MALI
uspeH OGLASI
vMGW«N*roa
mm • mn '

---i-	Hj». .
- "<:
GLAS NARODA, 26. APR. 1929
A. G. Cehov:
ROMAN V BASU
M lizika nt Slačkov se je napotil Slaekov. — O ljudje, gadja zalega!
iz mesta v letovišče kneza Bibulo- Ne jezi me toliko izguba obleke, va, kjer je bil napovedan povo- kajti obleka je minljiva, kolikor dom zaroke družabni večer z god- misel, da bom moral iti7nag in s bo in plenom. Na njegovem hrbtu tem se pregrešim zoper javno moje počivaj ogromen bas v usnjenem ralo.
futralu. Slačkov je šel ob bregu' Sedel je na svoj bas in začel reke, ki je valila hladne valove, Iskati izhoda iz svojega groznega kar sieer ni bilo posebno lepo, pač položaja.
pa zelo poetično.	j — Nag vendar ne morem h kne-
---Kaj, ko bi se kopal? — je zu Bibulovu, ■—je pomislil. — Tam
pomislil. Prijetno bi bilo namo- bodo dame. — A da bo nesreča • iti telo v hladno vodo. Večer je še večja, so mu zlikovci z nogavi-l>il krasen. Slačkova pesniška du- eami vred ukradli v njih sprav-ša se je začela prilagodevati har- Ijeno kolofonijo. moniji okolice. Lahko si pa mi-' Dolgo je razmišljal in napenjal slimo. kako prijetne občutke je možgane tako, da so ga ž" boleli, imel, ko je priplaval kakih sto — Ej! —se je domislil končno, korakov ob bregu in zagledal mla- Blizu brega je mostiček. Dokler denko, sedečo na strmem bregu in ne nastane tema, lahko posedim lovečo ribe. Pridržal je sapo in pod mostičkom, zvečer, v temi pa eadrhtel pod vplivom raznih ob- pridem do prve bajte, ču t kov: spomini na otroška letaj Ostal je kar pri tej misli. Za-težke misli na preteklost, prva lju- vihtel je bas na rame in se na-br/en— Bože moj, saj je mislil, da }>otiI k mostičku. Nag, z basom ni ve.* zmožen ljubiti! Po tem, ko na hrbtu, je bij podoben staro-je izgubil vero v ljudi — ljublje- davnemu, mističnemu polbogu, na /. na mu je bila ušla z njegovim Zdaj pa, dragi čitatelji, dokler tovarišem, fa got Istiom Soba kinom ' naš junak pod in o.stičkom tarna — je napolnil njegovo dušo obču- in razmišlja o svoji bridki usodi, tek puščobe in postal je mizan- ga zapustimo za nekaj časa in se trop.	vrnimo k mladenki, loveči ribe.
— Kaj je življenje? — se je Kaj se je zgodilo z njo? Lepotica vpraS val dan na dan. — Čemu se ej prebudila in videč, da pla-živimo ? Življenje je bajka, iluzi- vača ni več na vodi, je potegnila ja. prevara.	za vrvico, pa ni mogla izvleči trn-
Toda stoječ pod spečim dekle- ka. Najbrž se je Slaekov šopek bon,navadno niso iznajdljivi. Slač-toin je nehote začutil v prsih ne- namoči] v vodi in je postal težak, kov je pa bil redka izjema, kaj sličnega ljubezni. Dolgo je — Ali se je ujela velika riba,j — Milostiva,
ŠPANSKI KRALJ. IN ROMyNSKA KRALJICA MARIJA
pošljem koga domov v po obleko. Dotlej pa pojdem in se skrijem pod mostiček.
In tako si je izbrala naša junakinja pot ,kjer je rasla visoka trava. Srečno je dospela do mostič-ka. Zlezla je na varno in zagledala tam nagega moškega z mu-zikantsko grivo in kosmatimi prsi. Zakričala je in omedlela.
Tudi Slačkov se je na vso moč prestrašil. Spočetka je smatral nago mladenko za povodno vilo.
—	Da ni morda razuzdana si rena. ki me je prišla ugrabit? —, je pom'slil in ta domneva mu jej laskala, kor je bil vedno ponosen j na svojo zunanjost. — Če pa ni* sirena, marveč navadna, ženska, • kako naj pojasnim to prikazen ?i Čemu je tu? In kaj je z njo? r j
Ta čas, ko je razmišljal, se je' lepotica zavedla.	|
—	Ne ubijte me! — je zaše-j petala. Princesa Bibulova sem! j Prosim vas. Dobite bogato od-j
škodnino. Odvezovala sem v vodi prikorakala ta ča . po cesti proti trnek in zlikovci so mi ukradli no-|Bibulovi vili Slačkova tovariša, vo obleko.	. flavtist Žučkov in klarinetist Raz-
—	Milostiva! — je dejal Slač- mahajkin. Spodtaknila sta ob

•katera
e mudi nu Španskem. Pr . e zasnubil njeno hč
se lit-
US3WWXO A VHDtRMrOOC. N. Y.
ivori, da bo kraljev sin
— Zjutraj jo sklenil.
poiseem, — je
Novo človeško pleme.
Naglo napredujoča kultura je [boj. zavit v vlažne liste drevesa prodrla že skoro med vsa d< ■slej patuehu.
znana človeška plemena. Najbolj J Kvurugvajee ne zna plavati, divji prebivalci ameriških pra- ampak prebrede reko na plitvej-gozdov in avstralskih džungel se Sem kraju. Koče si grade jako niso mogli ubraniti vplivu kultu- enostavno. Pod kakim večjim re, ki jo je zanesel mednje beli Jrev som ali ob njem zal ijejo v človek. Mnogo so storili ža širje- tla nekoliko kolov, mednje pa polije kulture med divjaki ursijo- stavijo iz drobnejših debel sestav-narji, ki so z blago besedo, dobro- {tjeno steno. Posamezna deblsf so delnostjo in plemenitim zgledom zvezana v rastlinami-ovijalkamf. umeli pridobti najbolj divja člo- Vsak odrastel Kvurugvajee :m:t veška plemena. Žal, <la so na .svoj lastni ogenj, le mož in žena i-drugi strani širili "kulturo" go- mata skupnega.
tovi ljudje zopet na svoj na<"in. z Preživljajo se z lovom in raz-nasiljem mučenjem, preganjanjem nimi divjimi zadrži. Kadar K vein izkoriščanjem. Nekdaj zdrava, rugvajec pije, se široko vstopi k nadarjena plemena Indijancev vodi in se potem tako globoko danes žalostno izumirajo radi na- skloni do nje. da jo doseže z usfL silne d eg neracije in zastrupljenja ^feso pečejo na žerjavici. Svoj" po alkoholu.	lovski plen sicer očistijo dlak in
r/ . » . . , *,	kocin, ne odvzemo mu pa drdbov-
Znani svedski raziskovalec pro-	1
fesor Nordenskioeld, je leta 1927 ja' Tlldi ueke vr*ste kruh
odkril v vzhodni Boliviji doslej
-1 . v. i ' i ■ je^a fižola nepoznano človeško pleme, le: se
imenuje Kvurugva. kar pomeni v ta kn,h' inia Ua ZUnanji
narečju divjaških rodov Siriono 111 dna ^lina*sto kon,c°' kl za~
"močvirni polž." Na to pleme je
naletel omenjeni razjskovajec ob
dolniem toku reke Rio Pirav, da- ŽPriavi<,e-
Ije med R o Piray in Rio Grande,1 Xi,klt Kvurugvajcev je skib-
men in preprost. Okoli vratu .-i
j">, ki sra prirejajo iz nekakega div-Posotia. v kateri pc-
sade v zemljo, da posoda ravno Okoli tega "lonca" našit-
kov proseče. — Tudi meni so ukra- futral, začudeno sta se s
dli .obleko. In da bo nesreča še'in zaploskala z rokami, večja, so-mi odnesli tudi nogavi-j — Bas! — je dejal Slačkov. — ce, v katerih sera imel kolofonijo. Oni, ki igrajo na bas m trom-
pogle lala
l>ki
lo
-tal |»r d njo in jo požiral z očmi. — je pomislila, — ali je pa trnek vidim, da je vas spravila v zadre-
Bogme, to je bas našega Slačk-~ va! Toda kako je priše] sem.'
— Najbrž se je Slačkovu kaj pripetilo, — je nvnil Razmahaj- čini. da s«* klati okrog mo^ki ei-je zajecljal, —i kin. — Morda se j<* napil, ali pa I:mirom na glavi. Veasi se sliši
v gozdovih zapadno od izliva Rio
Grand v v Rio Mamore in pri V- obe*aJ° na vrvieo »anizano žival-
ruzucha ob Rio Blanco. To ljud- ^ zobovJe- Za P^arjene ste-
Stvo živi izključno samo od lova. klen" bls*re -s0 m<° vehko zan!ma-
I i. Neprestano pa vrti Kvurtig-
Kvnrugvajei so imeli pred kaki-	va.iec po rokah nekako verižico.
ini 8. leti veliko taborišče, sestoje-	Imajo tudi navado, da si s črnim
Toda tudi zjutraj je zaman iskalce iz 18 manjših taborov 7—8 km	voskom pritrjujejo na lase repe
m skleni] je počakali pod mostom \ 0(j naselbine Ouatro Ojos na za-	ali peresa majhnih ptic pevk. Ce-
jpadnem bregu Rio Piray. To so	nijo tudi repke veveric. Če je
je mrmral m. i,j]i ostanki izumirajočega, izr d-	treba ta nakit odstraniti, si eno-
Najdem jo, j110 preprostega in boječega in ne-	savno postrižejo lase do kože.
podjetnega rodu. čigar usoda bo
h
noei.
— Najdem jo! -se držal za glavo. — čeprav j > bom moral leto!
In še zdaj pripov-duje.«o doma
j žal, kmalu zapečatena, kljub te-;mu, da so bili možje teea pleme-jiia, ki jih j - raziskovalec srečal v nasprotju s pripadniki sorodntga
Zdaj je pa že dovolj ! — je obtičal.
go moj;* zunanjost. :Toda priz-
so ga okradli. Nikakor pa ne sme- izpod mrstička tudi reiieanje l>a- j ,,lemona Siriononcev, velikih
pomislil in globoko vzdihnil. — Potegnila je še enkrat in prišla najte, da ne morem od tod iz iste- seboj. Zbogom, čarobna vizija! Čas je do zaključka, da je trnek nekje ga razloga kakor vi. Izmislil s
va pu>titi basa tu. V za m ova ga sa.
že hiteti na ples k njegov, viso-	ontičal. si torej tole: Če se vam ne zdi za k<«4i. • — Škoda! — je vzdibnila. — malo, zlezite v futral mojega baše enkrat se je ozrl na lepotico	Zvečer tako rade pri jemljejo, kaj sa in pokrijte se s prevleko. To in že j-, hotel plavati nazaj, ko	storiti? |m* skrije vašim očem. mu je šinila v glavo nova misel.	In ne da bi dilgo razmišljala, Po teh besedah je Slačkov po-Nekaj bi ji kazalo pustiti za spo-	je ekscentrična mladenka slekla tegnil bas iz futrala. Prvi hip >;e min, — je pomislil. — Privežem	t"nko olileko in se poglobila do mu je zdelo, da ]>rofanjra sveto ji kaj na trnek. To bo preseneče-	nedrij v vodo. Ni bilo lahko od- umetnost s tem, da prepušča fu-nje fnl "neznanca. '	vezati trnek od šopka, v katerega tral dekletu, toda okleval ni dol-
SE ENKRAT NOBILE
. Žučkov jo zavihtel futral na rame in muzikanta sta nadalj- va-. /a pot.
.Vrag vedi. kaj je v futralu. da' Junaštvo bivšega generala Noje tako težak! — je godrnaj flav- š ila in njegov > vedenje po kata-tist vso pot .— Za vse na svetu i>i >*ti^r»i'i "Italic" je vzbudilo po »ie hotel igrati na tako strašilo.... v-em svetu, zla-ti m ! raz''skoval-Fuj!	ei polarnih kraj v in mornarji
Pre 1 vilo kneza Bibulova sia (reeujc. vendar : • i »a* »rešene t i-
položila muzikanta futral na kraj. la ob^ofjba.

ie izrekla komi i.ja.
nad f
Kar
Slačkov j- tiho priplaval do Se je bila zapletla vrvica, toda go. lepotica je zlezla v futral, določen za orkester, in cdšla v bi-;njim preiskovalne brega, natrgal je velik šop polj- potrpežljivost in vztrajnost sta Slačkov je nategni] jermena in bil'fe.	napisali udeleženci rešilneek^pe-
prevezal zmagali. Čez dobre četrt ure je je vesel, da ga je narava obdaro-( Ti. ^	t._ .i;,.;;..	i
m
krepko razvitih postav. Poleg tega pa nenavadno duševno zaostali. Neki mlad Kvurugvajee, ki se je pridružil načelnikom ]>ri Cuatro Ojosu. po dveh letih bivanja med njimi ni bi! zmožen ponovit: ene same besede, ki so mu jo skušali vtepsti v glavo. Kljub svojemu atletskemu mišičevju je j< dva zmojr d nekoliko drugačnih kretenj, kakor jih je bil vajen pri ; uporabi svojetra starega orožja.
Najznačilnejše pri tem jdeme-nu je, da žive ženske strogo loče-ii" od moških. Žensko smatra Kvurugvajee za manj vredno bitje. Moški in ženske kuhajo in jedo ločeno. Prebivajo sicer v istem taboru, toda vsak na svojem koncu. Sredi med obema spoloma stanuje glavar plemena, ki je navadno najstarjši moški. Glavar določa, kako naj se razdeli plen. edino zanj kuhajo ženske.
Duševno je to ljudstvo na jako nizki stopnji. Nimajo niti lastne govor ce. Svoje razpoloženje, n. pr. žalost, ves-lje, začudenje, jezo itd. izražajo .s kričečimi glasovi in raznimi kretnjami rok. Svojemu glavarju so moški in ženske
ski h
vodnih cvetlic.
jih je s travo in privezal na trnek, zlezla mladenka vsa srečna iz vo- Vala s tako iznajdljivostjo.
.lok« in pušč'ce.
Ta čas so v vili že prižigali h—(dieije ruskega ledelomilca " Kra- j Za zajemanje vode in nabiranje absolutno pokom .
čebel > • poslužujejo i	___
najbolje, lupin raznih .sadežev, druge ;k
stence in stenske luči. Ženin, na.l- -Lii;i
b:lr z<> Nobila naravnost ( medli divjih
ni
m .v
ml
k je pade] na dno in poteg- de. držeč v roki trneK.	, — Zdaj. milostiva, me ne boste zorni svetnik Lakeič. lep. simj.ati-1 porazno. Ru.ski
-eboj trn k z rdečim plava- Toda zadela jo je bridka usoda, vel* videli, — je dejal in si globo-1 cen, uradnik ravnateljstva držav-J dokazal, da je bil Zappi jiopolno-'de ne poznajo. Celo vodo prenaša-1
Zlikovci, ki so odnesli Slačkovu ko oddahnil. — Ležite tu in bedi- nih železnic, je stal sredi dvorane.Jnia zdrav in >it. d um >o našli u- .io na velike razdalje z neverjetno
KRVNIK IN PSI
Slačkov j«' priplava' nazaj na obleko, so ukradli tudi njeno oble- te. Ko se stemni vas odnesem k r0ke je držal v žepih in kramljal1 b; ifega Marianija s!et"en'ga
lahko z grofom i.
Škalikovim. Govorila
lačnega. Tudi preiskava jt ugotovila.
in s p ret n od j.-t v listih patuchii-dre- r to vesir. Ogenj delajo na ta način.'
breg, kjer ga je pa čakalo nej»ri- ko. Pustili so jI samo lonček s vašim roditeljem. Po bas
jetno presenečenje. Njegove oble- črvički.	pridem pozneje.	Uta o gla-bi.
ke ni bilo nikjer. 1'kradli .-o mu — Kaj naj zdaj počnem? — je Ko se je zmračilo, je zavihtel — Jaz, dragi grof, _ pravil
jo. Ta eas, ko je občudoval lepo- zaplakalo dekle. — Naga vendar Slačkov futral z lepotico na raane Lakeič, — sem poznal v Neaplju t a o n ji zapuščal spomin, so mu ne more od tod. Ne. pod nobenim in se napotil proti Bibulovi vili.1 osebno nekega muzikanta. ki je
neznani zlikovci odnesli vse raz n pogojem! Raje um rem. Poč m- Načrt je imel že v glavi. Najprej delal doslovno čudeže. Človek bi ka Članom mornariške komisije Če iskre na spodaj . astavljVno . otroke ter jih zakopal v gozdu. b;,sa in cilindra.	kam, da se zmrači. Ko pa nasta- prinese sladko breme do prve baj- „e verjel. Na basu, na navadnem| pravico razpravljati o njegovi ek-|suho ličje motacu-palme. Navad- Mimogrede povedano. Ferenczy je
— Prokleti! — je vzkliknil ne tema, odidem k teti Atrafji in te, potem si pa preskrki obleko in basu je delal take roku<-poku><\'
____pojde dalje.	'da so ljudje kar strmeli. Pomisli
1 — Ni nesreče brez sreče. — je te, Straussove valčke je igral!
Novi madžarski krvnik Franc i da napravijo v kos lesa od dreve- Kozarek je pričel svojo zadnjo ka-X Mii' j-- inozemskim novinarjem -sa picana majhno vdolbino, v ka- rijero v Balassagj-armatu, kjer je izjavil, da se It.i se nadalje boril eri vrte zaokrož 01 k*">s trdega lesa obesi] sodarja Pavla Ferenczvja. / i svojf* rehabilitacijo. < »n odre- , tako dolgo,' da začno padati .tie- moža. ki je ubil .^vojo ženo in tri ka članom mornariške
&	GLAVNI
p d'eiji, češ. da o zrakoplovstvu no traja eno uro, preden na ta na- bil kaj inteligenten zločinec. V nira«!jo pojma. Nabile piše knji- čin nastane ogenj. Zato si Kvu- ječi je bral Sp*ncerja in napisal go, v kateri b »do opisan«* vse po- rugvajci rajši pomagajo s tem. da pesniško zbirko "Kri in smrt in
g^il pom.slil, ko je dvigal z basimi no-; -- Bežite no, to ni mogoče! —jdrobno-ti ekspedicije. Vest. da'jim ogenj nikoli ne poide :n da ljubezen
gami prah in »e upogibal ]>od je dejal grof.	j je Mu-solini podpiral sklep pre- vedno tli kos lesa pod pepelom. Kozarek je prispel na dan pred
_ sladkim bremenom. — Bibulov me — fca^rotmrfiam » fVlr. T d- ^kovalne komisije, ni resnična. .Na potovanjih nosijo ogenj s se- justifikacijo zvhmt v Balassagvar-
____mat. Ko je sto]»il iz jiastajnega
poslopja, se je zgodilo n kaj čud-
sladkim bremenom. — Bibulov me — Zagotavljam vas! Celo Liho gotovo bogato nagradil, ker ztovo rapsodijo je zaigra] na ha-sem se tako požrtvovalno zavzel su. Stanoval sem z njim v Isti za princesino usodo.	sobi in ker mi j' bilo dolgčas, sem
— Milostiva ,ali vam ni prete- prosil, naj me nauči igrati snof — je vprašal spotoma. —.Lisztovo rapsodijo. Nikar se ne ženirajte in bodite v j — Lisztovo rajisodijo.... Ilm! mojem futralu kakor doma.	i Šalite se.
Kar se je galantnemu Slačkovu j — Xe verjamete? — se je za-zazdelo, da se pomikata v temijsmejal Lakeič. — Tako vara poka-pred njim dve postavi. Napel je žem. Pojdiva v orkester, oči in se prepričal, da se ni zmo-J Ženin in grof sta odšla k or-Postavi sta se res premikali kestrn. Ko sta prispela do futra-in zdelo se mu je, da imata v ro-j]a Slačkovega basa. .sta začelo lii-kah cule.	,tro odpenjati jermena in--o,
I
Da nista to tolovaja, ki sta nrroza!
SPOMLADANSKI IZLET
8
v JUGOSLAVIJO in. ITALIJO
priredimo
dne 10. maja 1929,
...	„ .	m	1	, ; -c
Z PARN1KOM *
"lie de France^
.... .w.l • ' •	S mi "kradIa Obleko? — je pomi-j Toda ta čas. ko si čitatelj v svo-
najnovejsim, najhitrejših in največjim parnikom S sm. - Nekaj neseta. -Najbrž mo- ^ bujni fantazijl mLsU konec gla.
francoske parobrodne družbe.	S °bIek0"	^benega spora, se vrnimo k Sla'—
6| 'Slačkov je položil sladko breme|kovu. Ubogi muzifcant ni dohitel
MANJ KOT 6 DNI f*0 MORJU IN SAMO ' S na tla in -1*0 ubral za	JtoloVarjev. Vrnil se je tja. kjer
9 lWT T>n	wxrwr	S' ~ St0j! ~ je zakriC'aL - St0J"! bil pusta futral. pa ni našel
Z DNI ±>0 ZMxEZNICI	^ Držite ga!	|sladkega bremena. Zatopljen v
Dodeljene so nam najboljše kabin* _ Ža-arajte prostor iapi- il	^	5im sta	je hodi] sem in tja po
x?________.	B °Pazi" Slačkova. sta zaceli na vso cesti m k*r ni našel futrala, je
moč bežati. Kneginja je še dolgo mislil, da je zgrešil pot.
slišala nagle korake in klice: stoj.' — To je grozno! — je vzdihnil
Slednjič je vse utihnilo.	in se prijel za glavo. — Zaduši se
! Slačkov je hitel za tolovajema, v futralu. ubožiea! Morilec sem!
kar so ga nesle noge in lepotica Do polnoči je hodil Slačkov po
bi bila še dolgo ležala na polju ob polju in iskal futral. končno so ^
cesti, da je ni rešilo srečno nakluč- mu pa moči opešale in šel je pod
je. Zgodilo se je namreč, da sta!mostiček.	j.
TKPEL JE 8 MESECEV
Tn>tl si:.m ti.l iM-prt-bavi <11 kislino že-lulc. i 'Hn.ntscciv ;ict-diio s»-m i»»-skuSal Triiu-i-jcvo grenko vin'j. I*r«>-naSc' s™	jf ;■> čudovito sredstvo
za (;ri|ir;ivo m jjo nepr«*ba.ve. Sedaj imam vi- !r.o eno s=t: klonico pri roki. Ilerbirt Currv, L'317 W. 5I«:lison St., Chicap", III.
site za vsa pojasnila j^a
SAKSER StATE BANK
82 ČorllatnSl Street	Kew York, S. T.
T*1 Barclay 0380
Nejevoljnost njegovega očeta
_ Slaba prebava lahko uniči otročjo ljubezen.
Oee, katerega želodec »e v vednem heju z samim sebi, večkrat ošteje in kaznuje svoje otroke brez potreb«. Ako b: en vedel, kako si o-troei to dobro zapomnijo, tedaj bi imel ver pažnje za svojo prebavo. Ako je oee vaših 'otrok žrtev želodčnih neredov, mu svetujte da pred jedjo vzame eno itiro Tri-nerjevega grenkega vina to bla-
TRINERS
BITTER WINE
godejno odvajalno toniko, narejeno iz kalifornijskega vina. casea-re in drugih _dravilnih zelišč. Potem opazujte spremembo na njemu —; in opazili bodete. da se mu je vrnila dobra volja in tek do jed). Krompir, kakor tudi. droge škrebne jedi bo lah io prebavljal z pernor j o tega sredstva. Pri vseh lekarnarjih $1.25.
Poskus steklenica
nepra. Xeki «»a zaprletlal in pričel grozovito lajati in tuliti. Takoj se je oglasil z Ivorišča bližnje hiše drug pes, nato tretji, če-tri. v kratk 'm času so lajali in tulili vsi ]>si ])0 mestu in se niso dali več pomiriti. Vso noč so izvajali svoj grozoviti koncert. Kakor da vedo, čemu je prišel strašni mož.
Po eksekuciji .so opozorili krvnika na to čudno zadevo — tedaj pa se je vse pojasnilo. Povedal je, da je bil dotlej konjederec in da ima mnogo pasjih smrti na vesti. Nič ni čudnega, da je pes pred postajo ovohal v njem morilca psov, da se je ustrašil in svoj strah spo-roč 1 z lajanjem vsem drugim psom. Mislil je bržkone z vsemi svojimi tovariši vred. da prihaja Kozarek zaradi psov. Pasji instinkt je za takšne stvari silno razvit. Tako pravi vsaj —- Kozarek.
PiSiie na Jos. Triner Company. I 1333 So. Ashland Ave. Chicagt>,[ Tli., za brezplačni vzorec.
Ime .. —....................
Naalov-.....................
Mesto..........t.. Drftava......5
ROJAKI, HA&OČAJTB 8B NA ('GL&SNABODA'\ KAJVROJI 8L0VEN8KI DNEVNIK V AMERIKI.
* " k^Ks • '""i


■ ■ ;..*■ •



mm
GLAS NARODA, 26. APR. 1929

ROMAN.
Za Glas Naroda priredil O. P.
(Nadaljevanje.)
— To ne sme biti, — to je nemogoče, — se je izvilo iz njenih
Xv. GL C G A O Z ^^	°na ** protivila terau? veruje v resnico njegovih besed,
^^ ^^ ^^ •	ker je mislila, da ne more prenesti take resnice.
Tedaj pa se je grof zares prestrašil. Njegova n ep rinil j en ost ga ni še nadalje yxxlpirala. Resnični vzrok njenerra strahu pa mu je ostal tuj. On je le mislil, da je raditega t»ko iz sebe, ker je bila stavljena pred potrebo da se j:re>:e!i v vdovsko stanovanje. Vedel je dobro. i}a ni tega rada storrla. Pogosto mu je rekla, da se boji tega.
Najbrž jo je razburjala sedaj rn^el. da se bo moralo to sedaj —• Tega ne razumem. Šj>ominjam -se natančno, da mi je enkrat kmalu zgoditi. Tedaj je padel tudi njegov jrogled na verižico sanjaril Rek na >koro pretiran na-čin, 'kako zelo te ljubi in kako sre- biserov »krog njenega vratu. Poznal jo je kot družinski nakit Nam-< en da je, da boš po.stala ti njegova žena. To je bilo par dni pred bergov in neprijeten občutek je vstal v njem. vajino poroko.
Ona pa je skomignila z r^ratfina.
, — Da, da. — enkrat je bil zaljubljen v mene, — kot v števil ne druge, razven mene! To je -bil le slamnat ogenj. Kanalu, se jc sesedel v prah in pepel. Jaz »pa sem bila dosti pametna, da r»em to ta-i;oj spoznala iher se dvignila v c^X'utek zaljubljenosti, ali so naju skupaj, kot je -ploh navada v naših krogih. Jaz sem imela zadorit-ro Število prednikov za majoratno gmpodinjo Nanibf'rga in Rok jc i il bogat tir gospodar knežjega posestva. Uzorec se je slagal. Tako fva izhajala ie precej dobro. Storila si nisva ničesar na ljubo in nČesar krivega To je bil najin "srevni zakon".
Grrf Namberg je pozorno pcohwal. Moral je misliti na Josto. \dutne. kar bi mu preje rada izdala. AH misli tudi ena s sličnimi čustvi na poroko ž njim! Otrese 1 »pa se je teh <misH. kott skrajno nadležnih. — A tvoja «rIob«'ka žalost i>o smrti Roka, Gerlinda t Zopet je žalostno vzdlhnila.
Vrtani«- oamikp- ^tionins H*

m
Ta je veljala moji izgubljeni mladosti. mojemu skaženemu . v<
—	Jaz ji jemljem dorti, s svojo zaroko, to jo dela tako zbegano. Nato nisem niti mislil, da ji nalagam s -tem številne žrtve. Obšel ga je skoro občutek krivice n^rram njej in smilila se mu je. Nobene slutnje pa ni imel, koliko ji jc odvzel v tej uri. llotel je biti lc oprezen.
—	Zakaj pa bi ne smel, Gerlinda — je vprašal nežno.
Omahnila je brez moči nazaj na stol ter pritisnila robec na usta,' slavni kip .najslavnejšega italljan-r ot da hoče zatreti mučen 'krik. A' tej uri je spoznala šele, v polni f »kega ki[^rja Milheleangela, ki meri, kako zelo da ljubi tega moža.
Vsa obupana <e je borila s seboj, da -dobi nazaj svojo samovlado in da ne izda še bolj. On ne sme imeti sedaj niti najmanjše
<la ga namreč ljubi.
—	Zakaj Moj Ilgg, — jaz sem tako presenečena . .. brez misli, — ker vendar vem, — da ljubiš princesinjo Heleno, — veliko
vojvodu) jo Alberta, — je jeeala, da najde primeren vzrok svojega Verb i č mlatiti s kolom po Voglar
27. aprila:
Deuiachland. Cherbourg. namburf Minnetonka. Cherbourg
30. aprila:
Am ericn. Cherbourg. Bremen 1. maja:
M;i ure Lan I a, Cherbourg Z. mala:
Dresden. Cherbourg. Premen 3. maja:
France. Havre Vulcan la. Tret Homeric. Cherbnurfc Rvndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
_/trmsr tm sgr
UNOCKWOOO « iwsuaoMk m. r!
je žive! v petnajstem stoletju. Pinetnostni zgodovinarji pravi-! jO, da je posnel umetnik Moj-: zesovo glavo po glavi papeža Julija II.
življenju, Rajner. In nato mi je bilo tudi žai, da je moral Rok umre-tako mlad. Navada ustvarja tudi močne vezi. Prišlo je seveda tudi še marsikaj poleg, da me potlači. To je razumljivo. ,
On pa je zmajal z glavo.
—Kako čudno! Jaz sem .-i torej ustvaril povsem napačno sliko! Povsem razumljivo mi je, «da te ni Kok jiikdar ljubil.
Moral jf» misliti na to, da mu je Ileilman ettkrat rekel:
—	Grof Rok je svojo zono le preveč ljubi, — ifkoro do svoje slabosti!
—	In vendar je bilo tako. Rajner.
—	In ti, Gerlinda? Tudi v tebi sem se na to zelo ffmot.il. Seve-c a. pregledati žensko je težko, posebno če se ne pui>ti pregledati.
Potegnila si je z roko prdko oči, kot da hoče jwti^niti na stran nekaj zelo mučnega.
—	Človek vendar noče, da bi ga pomilovai celi svet. Za to sem hila preve ponosna. Vskd lega wm ti sleparila srečno ženo, do-č'in >:eni v svojem srcu stradala.
A se to je prišlo tako težko in žalostno preko njenih ustnic, da
I ju. dokler ga ni zbil na tla. Po-<>n se je vzravnal in na njegovem obrazu so se napele vse mi- sledica: zdrobljenje lobanje, pr-tice. Njegove oči so zrle naenkrat ostro skoro preteče.	.trgana žila odvo Inica in našle,1-
—	Kdo t: je rekel to, Gerlinda?	;njega jutra smrt Voglarja. Ver-
Ona se je ugriznila v ustnico.	| hič priznava dejanje in Okoliščine
—	Kdo pac. — to je vseeno. — je rekla brez povdarka.	v polnem obsegu.
—	Ne, to .mi ni vseeno. To skrivnost mojega srca ni izvedel no-' ben človek, razven nopasreJno prizadetih. Jaz moram vedeti, kdo ti je povedal to, Gerlinda.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih:
France 3. maja; 24. maja. He de France 10. maja, 31. maja Paris 15. maja; 7. junija.
or- oofoti.) Najkrajfta pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpraftajte kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
'Halie i>rfhfv.)n ii*
Starokrajska porota.
Maribor, 6. aprila, .znesek izplačal. Blagajnik je bil
Danes na šesti dan mariborske-
prepriean, da so podpisi pr stni
jo je moral pomilovati. Prijemši njeni roki, jih je poljubil ter rekel ga porotnega zase lania sn riz !m ^	^'«teč izročil Ho-
pravi jati oklepa rstvu.' poneverbi	^ "ku,,aj 18 000 Dln
Porotniki >o z 8 proti 4 glaso-
Radgoni 22Ietni Ilennan Borovič, ki je prlsleparil na ta način 18.-000 Din. Že pred osm.ini leti ja stopil obtoženec kot mlad prakti-
> oeut.no:
— rboga (ierlinda! Ti i-i zares ustvarjena da si srečna ter osreči«, lepa, (pametna in odlična, v mišljenju in občutkih! Če si naš!a tako molo sreče v svoj-oin zakonu, moraš dosti nadomestiti.
Ona mu je zrla globoko v oči ter ibi najrajše zavrkskala, ker je tako gotiko vrnil njene poglede. Ker je želela, da bi jo ljubil, si je .•Hzlagala v svoj prid to gorkoto. Upala je določno, da ji ne bo težko prikovati ga popolnoma nase.M
«	.	,	kant v službo pri Posojilnici *
"Z Mzdihem se je tesneje pogreznila v svoj stol ter se ozrla v nje- Gornji RaJ j kjej je ob
gov obraz z najbolj sladkim usmevom. Ta smehljaj, ki bi lahko po- Vrni plači trajno' ostal in se 1 staJ nevaren za številne moške, pa ni imel nobene oblasti nad gro- jgog tujj poročil F no l-to fom Rajnerjem. V njegovem srcu se je naselila druga slika kot ona Oe-rlinde, lejrša in mičnejiša 'kot rt>e druge slike, pred katero je za-bledela celo slika nekdanje ljubice njegovega srca, nekdanje princese Helene.
Mislil je na Josto. dočim je gledal v lice Gerlinde. To je dajalo njegovemu pogledu 'blok. katerega si je napačno predstavljala.
in o sestem uboju.
,	vom potrd li vprašanje sleparstva
[ Pobotnice je ponarejal v Gornji in je bil Borovič, ki ga je žago
Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja in je bil Verbič o Its o j11 n na .1 leta težke ječe. Ver-biča je zagovarjal odvetnik dr. Muhleisen.
V svoj žep namesto na pošto je spravil predlansko jesen 431etni oženjenf gostilničar Rudolf Reber-nik iz Breznega lepo vsotico 20.000
V kritičnem času je bil v hiši neki Martin Jerebic .ki ga je na | večer naprosila obtoženka, da j»re-spi v hiši, ker da mora ona v O-' drance poneko posodo. (V že pro-! dani hiši so namreč še vedno sta-' »ovali Horvatovi). Mož Štefan' Horvat je odšel baje po opravkih' v Lipo. Komaj je Jerebič dolo-f bra zadremal. že je zaslišal klie-| "gori!" Kmalu je prispela k h ši Agata Ilorvatova tarnajoč nad
prej
pa j« postal knjigodja denarnega zavoda.
— Da, dragi Rajner, ti imaš prav. Tudi jaz sem občutila, da mi ^e o.-talo življenje še marspkaj dolžno. Ta občutek pa tie je prebu-<!il v meni šele v zadnjem času. Bila sem že skoro otopela vsled moje rcsignacije. 8ele, ko si mi ti siopil bližje ter me obdal s tako nežno ?ikrbjo, se je zopot pričelo v meni življenje. Ti si mi postal drag, !.:irb tovariš. Rok je imel smisel le «za 'konje, športe ter mogoče tudi .Ta lepe ženske. Bil pa je v svojem bistvu ipovršen človek.
_ . . .	..	ležena dva podpisa dviga po 500
Rajnerja je neprijetno dirnilo, da je govorila na ta način o svo- Din na njogov teko(,; račun
Ko je poleti 1!>28, pregledoval zadružni revizor knjigovodstvo posojilnice, je ugotovil neke ne-rednosti pri potnlilih za prejem večjih zneskov. Dognal je. da je vpisan posestnik Anton Fekonja iz Očeslavcev kot dolžnik 8000 Din, akoravno ni nikdar prejel kakega posojila in da sta v knjigi posest n ka Matije Domanjka zabe-
varjal odvetnik dr. ReLsman, obsojen na leto dni težke ječe.
Porotniki so z 8 glasovi proti 4 potrdili vprašanje sleparstva in je v dobil Borovič 1 leto težk~ ječe. Boroviča je zagovarjal odvetnik dr. Oeisman.
Se-.ti uboj se je tudi danes razpravljal pred poroto v Moriboru. Zagovarjal sv je HMetni samski hlapec Anton Verbič Iz Br'*ngo-ve. ki je s kolom ubil 17. januarja t. 1. Franceta V oglarja. Do svojega 17. leta je bil — kakor pravi obtožnica — Verlič priden fant, kasneje pa je zašel v slabo tovari-ši jo.
Letos na svoj god 17. januarja je bil Verbič v kleti svojega krušnega očeta v Cankovi in se tam v
jem mrtvem možu. Prvikrat mu ni nekaj ugajalo na nji, čeprav si je prizadeval biti pravičen napram njej ter naprtiti vso krivdo ra-<li njene nevolje nesrcčnemjr zakonu.
ravno Doma n j ko ni podpisal ne enega ne drugega dviga. Kmalu so si bili na jasnem, da je ponare-Pri teh razmislekih pa je popolnoma prezrl, da mu s svojimi potrdila domači uradnik Bo-Lesedami .močno dvori. Bil je tudi preveč priprost ter ni niti v sa- rov lijah mislil na to. da bi mogla imeti grofica kake posebne interese .to na njem.	Idarle
Din. ki bi jo bil imel poslati last- nesrečo, ki je zadela Bakanovo hi-nici v Ameriko. V dobrih imo- šo. Plat zvona jp priklieaI ^J
vinskih razmerah z večemu Re- Ce, ki so preprečili raširjenje' berniku. ki je tudi občinski o.lbor- rgnja. Ljudstvo j > vsevprek bilo ink m clan krajnega šolskega sve- prepričano, da ni nihče dru-i za-ta, je izročila 24 oktobra 1027. krivil požara kakor zakonca Hor-
Terezija Rob k 20.000 Din "-otovi- v-st L-; „ - i
Ki sta se obnašala močno .-.umne s prošnjo, naj nakaz- ta denar ]jivo. Zato so oba zaprH Jn uye
po banki Frank Sakser za njo v dli preiskavo v tej sn.eri Za.liša-
Newyork. kamor je takoj odpoto- „e 1)riee so izpoved le za osum-
vala. Rebernik je denar sprejel Ijenca zelo obremen lno obtožen-
ter obljub,1, da ga pošlje za Ro- ca pa oba dosledno zanikata d-
bikovo po nakaznici, ki jo je dobil janje.	I
od nje. Obtoženec pa v resnici,	- i • ^ ,	. '
, .	, , -	.	I Kakor v preiskavi tako sta ob-
denarja ni poslal Rob kovi — pra-	....
- , , w ,	v . 1 toženca tudi pri prvi razpravi, ki
vi obtožnica — marveč si "a ie ■ «., »	,
. ,	t„ , T . >se vršila že 12. decembra 1028..
pridrzal zase. Skrpucal je iz ,„n;|..,,, , • - , , . , , ...	, ' . J	zanikala dejanje. Takrat je porot-
Iveli različnih nakaznic eno samo:	.,• , , . .	,
...	. ,	,	ni M nat k'J»h temu, da ie zasl šal
na en del je napisal znesek 20,- , i .	. , „
nnn • ,	. , „ , ,eelo vrsto pric, spr-jel predlog za-
000 Dm lil naslovnika banko Sak-	, T- ,, . , -
. , t	v govornikov dr. Lipolda in dr. |
ser. drugi d *1 — i)Otrddo poste — i, - ,	......
. . , — _	.Mullerja, da se zaslisijo se nove
pa je vzel od neke cisto druge res	„ T ^	, • .	, .
,	_	priee o okolnosti. da jc bila poda-!
odposlane nakaznice. To ponare- „Q __.	. .
. „ ,	, , na možnost zanetenja ognja po
jeno nakaznico je Rebernik ,>oslal kaki trofji ase|)i	|
Robikovi v Cikago. da ji dokaže, j Tmi1-	•
,	,	j l u(11 danes pri ponovni razpra-'
rta j" res odposlal ves znesek. K"r	i--_____ „„ ...	, I
'	vi zaslišane nove priee niso mogl'>
pa ona denarja ni dobila in tudi
prepričati porotnikov o krivdi oh-
Sakserjeva banka ni neč vedela o toženih 7akoncev A„ato in štefa-
.	kakl I,o5lljki Kehernika ^bikovi, na iiorvat. Zata so ljudski sod.
družb, vee tovarišev nekoliko na- je poklicalo sodišče na prijavo iz-'nik; woglasno zanikali njuno kHv_ lezel smarnice. Na poti proti domu seljemškega komisarijata Reberni- d<ii nakar sta b Ia oba opro^.eiia pa je pr slo do običajne katastrofe, ka na odgovor.	\ Agato jp zagovarja, wlvetnik flr
h ranče \ oglar je za šalo vrgel Ja- Mož dosledno zanika dejanje m\L\po}d, Štefana pa odvetnik dr. koba Hartivrja v sneg, nakar sta: trdi, da je denar v redu odposlal,' MuUer se ob sprla. Verbič, ki je bil ne-Jako ravno je vsakemu lajiku ja-
ič. Mladi mož je dolgo tajil	kaj zaostal, je pritekel « kolom ter sno, če si pogleda nakaznico, da 20 letna samska služkinja
manipulacijo, končno pa ven-	udaril Voglarja od zadaj po ra- je sleparil s poštno listino	I v;-,' ■ .	, • "
i-iiii	• • i	ir i	>	i	.	J™ * icar je oiia ott julija
le pr znal v skladu z mdom	mi. Voglar se je obrnil ter zgra-j Porotniki so potrdili vprašanje kle-, leti nsl„*h*m,
Jaz nisem Roka nikdar smatral -za površnega človeka. Ger- Prei-skav(V- j" izvabil blagajniku bil obtoženca, da sta oba padla, krivde z 8 glasovi proti 4 in je Re-
posojilnice prej omenjeni denar in sicer Voglar na obtoženca. Ver- bernik dobil 1 leto t"žke eeje. jiorabil zase. Obtoženec Iič jo naglo vstal ter dvignil kol.'
I uda. Mogoče si nekoliko ogorčena. Ti moraš skušati pozabiti. Kar leži na meni. bom rad storil, da ti prktem pomagam.
Te besede je razlagala posnema napačno in tako, kot si je že-leia. Z žarečim pogle«dom mu je podala roko.
—	Hvala I i, Rajner, tvojo i>omoč rada sprejmem.
On je ostal «}>opolnoma hladen ter rekel prisrčno:
—	In še nekdo naj ti pri tem pomaga!
Presenečeno in vprašaje se je ozrla vanj.
—	Kaj misliš s tem?
2 veselim obrazom so je visoko vzravnal..	,
—	To (bos sedaj čula, Gerlinda. Ja»z sem ti reltel poprej, da je za mene prijazen omen, da si si za moj povratek oblekla slovesno, »»elo obleko ter pregnala črno obleko z gradu Namberg. Grad Nam-Lerg bo namreč dobil — novo gospodinjo.
*Sree Gerlinde je skočilo skoro do vratu. Ali naj bo izpolnitev :.j«ne želje že tako blizu! Vrjela je namreč, da be obračajo njegove besede nanjo.
—	Gospodinjo? — je zajeeala, vsa zmedena,
—	Da, Gerlinda, — je rekel ter jo iprijel z gorkim pritiskom za roko.
—	Jaz sem se namreč zaročil.
Ce bi udarila strela pred njo v tla, bi se ne mogla hoijše pre-rasiti. Kot ohromi jena-je sedela, w čudnim, prepadenim obrazom, uoctm so bile njene oči kot mrtve, stekle.
Konečno pa je prišlo zopet življenje v njeno postavo. Iztrgala roko iz njegove ter se visdko vzravnala.
—	Ne, — ne, to ni res! — je zakričala in njene ustnice so po-fclale skive.
irolu Rajner ju je postalo tedaj vecNlar neprijetno krog srca.
—	Jaz vidim, da si popolnoma iz sebe od presenečenja. Gerlin-i (V se star samec domisli na svoje dolžnosti, se ljudje ponavadi
čudijo.	/
Gerlinda se ni imela «e vedno v oblasti. Iz njenih
o!**pen pogled T njegove
ter <ra
priznava, da je sam izpolnil obrazec za izplačani znesek t- r podpisal onega, kateremu bi se naj bil
lič
Voglar pa je stegnil roko, da bi prepreč i udarec; toda roka mu je omahnila. Sedaj pa je pričel
ŠVEDSKI KRALJ GUSTAV
Detomor. Tudi oprostilna sodba
\ntoni-prete-
klega leta uslužbena pri posestni-ci Ceciliji Spindler v Berkovcih. Ker je nosila vedno širok predpasnik, ni gospodinja niti opazila, da je Tončka v blagoslovljenem stanju. V noči na 26. oktobra 1028. se je gospodinji zdelo, da je šla obtoženka večkrat ven iz hiše in j jo je nato vprašala, kaj ji je. Vi
me
na poveljniškem mostu najnovejšega švedt&ega rušilca "Ehren-
skoeld".
Maribor, 8. aprila.
MOŽ IN ŽENA OPROŠČENA
Na zatožni klopi pred poroto sta danes sedela zakonca Agata in
Štefan Iiorvat iz Gomilic, srez (carjeva je odgovorila ,da ni Dolnja Lendava, ki ju je tožilo posebnega.... Delodajalka je zato j državno pravdništvo zaradi hudo- ni spraševala naprej. C'ez nekaj delstva požiga. Obtožnica navaja Časa pa so pričeli šušljati ljudje, naslednje podatke, iz kojih se skle- da je bila Vičarjeva noseča in da pa na njuno krivdo:	ije porodila dete, ki je umrlo. Ko
Posestnik in gostilničar Štefan je za to govorico doznalo orožni-Ilorvat in njegova žena Agata sta štvo, je uvedlo poizvedbe in kmalu imela v Gomilcah gostilno; radi aretiralo obtoženko. ki je v pol-zadolženja jima je bilo posestvo nem obsegu priznala detomor. Dejanskega junija prodano na javni lala je, da je že meseca septembra dražbi. Novi lastnik je bil Štefan mislila na to, da bi otroka spravi-Bakan iz Turnišča. Horvat si je la vstran. Ko je čutila, da bo po-najel novo gostilno v Odrancih rodila, je šla h gnojišču, tam ob in tam točil sam od 11. septembra, petih zjutraj porodila živo dete medtem ko je žena Agata vodila moškega spola, vrgla nanj gnoja, še naprej gostilno v Bakanovi hiši da se je dete zadušilo. Dopoldne v Gomilcah.	j jo potem izkopala mrtvo dete in
Kmalu pa so ljudje svetovali no- je pokopala poleg jablane. Pravemu posestniku naj si zavaru-jvi. da otroka ni marala, ker je poje hišo. ker grozi Horvatov sin stala prisiljeno noseča, ko je slu-zažgati nekdanja poslopja svojega žila lansko zimo in pomlad v Ba-očeta. Bakan je poslušal ta na- točini v Srbiji, svet. Dne 13. septembra zvečer | Porotniki so rekli, da je izvršila pa je res že tudi zgorel strešni Vičarjeva detomor v zmedenosti stol gospodarskega poslopja, pri in je bila zato oproščena. Zago-čemer Je bilo za 15.000 škode. Ivarjal jo je odvetnik dr. Šnuderl.j
4. maja:
Beicenland Cherbourg. Antwerpea Minnekahda. Bouiocne Sur Mer Hamburg, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg
8.	mala:
Auilania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
9.	maja:
M ueiichrn. Boulogne Sur Mer. Bra-men
Berlin. Cherbourg. Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski lzlev.)
Rotterdam. Boulugno Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arubtc. Cherbourg Antw**r:>en Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bra-men
Republic, Cherbourg. Bremen
11.	mala:
Minnewaska Cherbourg Albert, Ballin. Cherbourg. Hamburg
Conte Blancamano. Napol L. Genova 13. mala:
Reliance. Cherbourg. Hamburg
15. mala:
Paris. Havre B»r»nparla. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	mala:
New Amsterdam. Boulogne Bur Mcr. Rotterdam
Olympic. Cherbourg T^apland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoll. Genova
18.	r- a la:
St. Louis. Cherbourg. Hamburg
22.	mala:
Presldente Wlaon. Trst (Izlet) Mauritania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bra-men
24.	mala:
France. Havre
Veendam. Boulogna Sur Mer. Rotterdam
Hurtifrlr Cherbourg
Pennland. Cherbourg, Antwerpen
25.	mala: Minn»-tonka. Cherhourg
New York. Cherbourg, Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte Grande. Nupoil. Genov«
29.	mala:
Aquitanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherbourg Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	mala:
He de France. Havre (Izleti Statendam. Boulogne Kur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoll. Genov*.
20. junija:
Paris. Havre OZI.ET)
26.	julija:
lie de France. Havre (IZLET)
Kako se potuje ? stari kraj in naza? v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v sta* rl kraj. je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi ln dmglb •tvarph. V sled naSe dolgoletne !*• knfinje Vam ml zanioremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, redno le prvovrstne brzopan.lke.
Tudi nedr2avljanl aamorejo potovati v atari kraj. toda preskrbeti tS morajo dovoljenje all permit la Wanhlngtona. bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati pro&njo vaaj en mesec pred odj>otovanjem ta to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega naaelnlfikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo Si. Julija 1926 se nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora iti lnkat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselniAkl a-rad aH pa ga dobi v New Torku pred odi>otovaiijem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Edor potuje ven br«a dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija Je v veljav) n*-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te pontare aamorejo a meri ff ki državljani dohiti svoje ien« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. let* poročene, Izven kvota
Jugoslovanska kvota znafia ie vadilo 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riil ameriških državljanov, m ožja ameriških državljank, ki ao se pe 1. Junija 1928. leta poročili ln poljedelci. oziroma Žene la neporočeni otroci Izpod 21. let« onih no državljanov, ki so bili postavna prlpTjflčenl v to deželo ca stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto hr«« vsake prednosti ▼ isti, ps ss m •prejema nlkaklh proAenj m rlkanaks vlsejs.
STATE BANK
- - r - 't	' -