Ogroženi metulji vlažnih travnikov
Valerija '/.akšek
V Sloveniji živi okoli 3200 vrst metuljev (Lepidoptera), med katerimi je 187 vrst dnevnih. Deset vrst živi izključno na vlažnih travnikih. To so vlagoljubne ali higrofilne vrste dnevnih metuljev. Gosenice večine vrst se prehranjujejo le z določenimi vrstami rastlin, zato te vrste imenujemo ntono- ali oligofagne. Prav specializirana povezava z določeno hranilno rastlino je še posebej značilna za vlagoljubne vrste metuljev, zato je razširjenost le teh pogosto odvisna od razširjenosti hranilnih rastlin.
Glavni dejavnik, ki ogroža metulje vlažnih travnikov, je iz ginjanje njihovega življenjskega prostora. Ker so najbolj na udaru vlažni in močvirni travniki in tako tudi rastline, ki rastejo na njih. bi bilo zmotno pričakovati, da se viagoljub-nim vrstam metuljev piše kaj bolje kot njihovemu življenjskemu prostoru. Ne pozabimo, da je nastanek velikega dela travnatih površin v srednji Evropi posledica človekove aktivnosti na tem območju v preteklosti. Vlažne travni ke so zaradi visoke talne vode običajno pokosili šele pozno poleti ali jeseni, seno pa so uporabili za steljo. Odrasli oseb ki vlagoljubnih vrst metuljev so tako lahko v poletnem času nemoteno srkali nektar, se parili in odložili jajčeca, iz katerih so se kasneje razvile gosenice. Hkrati pa so kmetje s košnjo preprečili zaraščanje. A v zadnjih nekaj desetletjih so prav vlažni travniki tisti tip življenjskega prostora, ki ga je človek tudi najbolj preoblikoval. Z izsuševanjem, spreminjanjem v velike monokulturne poljedeljske površine in z intenzivno rabo (z uporabo kemičnih sredstev ter povečanim številom košenj v eni vegetacijski sezoni) je zelo spremenil njihovo predhodno podobo. S širjenjem mest in naselij je veliko travnatih površin za vedno izginilo. Orne njeni dejavniki pa neposredno ali posredno vplivajo na pe strost in številčnost rastlinskih vrst. Tako so za posamezne vrste metuljev izginile hranilne rastline, ki so ključne za razvoj gosenic. Na intenzivno gojenih travnikih je tudi vedno manj cvetočih rastlin, ki so vir nektarja za odrasle metulje. Na manjših še ohranjenih območjih so zaradi ne-
donosnosti vlažnih in močvirnih predelov košnjo popolnoma opustili in zalo se vedno bolj zaraščajo. Prav to je razlog. da so vlagoljubne vrste dnevnih metuljev vedno bolj ogrožene in potrebne posebne varstvene pozornosti.
V	Sloveniji lahko med vlagoljubne uvrstimo naslednje vrste dnevnih metuljev: močvirski (Lpcaena dispar) in škr latni cekinček (Lpcaena hippothoe), strašnični (Maculinea teleius)\n temni mravljiščar (Maculinea nausilhous). močvirski livadar (Brenthis ¡110), srebrni tratar (Clossiana selene), močvirski pisanček (Mclitaea diamina), barjanski okarček (Coenonvmpha oeddipus), jagodnjakov slezovček (Pyrgus annoricanus) in močvirski ostrozob (Carcharodusfloccifera).
Barjanski okarček (Coenonvmpha oeddipus) je ena izmed sedmih kritično ogroženih vrst evropskih dnevnih metu ljev. Njegov življenjski prostor so nižinski močvirni in vlažni negojeni travniki, ki jih kosijo največ enkrat v letu, ponavadi konec meseca julija ali v avgustu. Odrasli osebki se pojav ljajo v eni generaciji, v mesecu juniju in juliju. So slabi letalci in se večinoma zadržujejo med rastlinjem. Metulji se hranijo na cvetovih rastlin iz družin ostričevk (Cyperaceae) in nebinovk (Asteraceae), medtem ko se gosenice najpogosteje hranijo z listi modre stožke (Molinia cacrulea), latovk (Poa) in šašev (Carex). V Sloveniji barjanske rjavčke poleg vlažnih travnikov na Ljubljanskem barju lahko najdemo še na izjemno suhih travnikih na Krasu, Goriških Brdih in Čavnu ter na flišnih območjih ob morski obali.
Strašničin (Maculinea teleius)in temni mravljiščar (Maculinea nausilhous) sli skupaj z drugimi mravljiščarji v Evropi za gotovo med ekološko najbolj ozko specializiranimi vrsta mi metuljev. Odrasli metulji se pojavljajo na travnikih s hranilno rastlino, zdravilno strašnico (Sanguisorlm officinalis).
V	juliju in prvi polovici meseca avgusta na karminasto rde čih cvetnih glavicah srkajo nektar, nanje samice odlagajo
1: lVmni mr.ivljiši.u (Mihu!:ih\l musititous) na cvetu hranilne rastline.
loto: Rudi Verovnik
2: Samica iloMe ga mravljinčarja (Maculinea teleius) skriva modrino /gor nje strani kril. foto: Rudi Verovnik
10 Svet ptic
jajčeca in kasneje se s cvetovi in semeni dva do štiri tedne hranijo tudi gosenice. Ko gosenice zapustijo cvetove zdra vilne strašnice, na tleh čakajo na rdeče mravlje iz rodu Mpnnica. Gostiteljska vrsta strašničnega mravljiščarja je vrsta Mprmicascabrmodisin temnega mravljiščarja \lynnica rubra. Če se ne srečajo pravočasno, gosenica zaradi lakote pogine ali postane plen plenilcev. Gosenica na tleh izloča ogljikove hidrate, s katerimi mravljo prepriča, da je to ličinka njenega zaroda, zato jo mravlja odnese v svoje mravljišče. V mravljišču mravlje gosenicam prinašajo hrano, misleč da hranijo svoj zarod (podobno kot pri kukavici!). Gosenice lahko tudi plenijo mravlji zarod. S »kukavičjim« ali plenilskim načinom prehranjevanja gosenica pridobi večino telesne mase. V hladnem delu leta so gosenice v mravljišču neaktivne. Pozno spomladi pa se v zgornjih kamricah mravljišča zabubijo. Ko v začetku poletja iz bube prileze odrasel metulj, mora čim prej iz mravljišča, saj je kemično maskiranje popustilo in zato lahko postane plen mravelj. Ščiti ga ovoj dlakastih luskic, ki ob plenjenju ostane v čeljustih plenilca. Res nenavaden, a natančno reguliran življenjski cikel!
Strašničnega mravljiščarja lahko srečamo v ustreznih življenjskih prostorih z zdravilno strašnico vse od Vipavske doline do Goričkega, medtem ko je areal razširjenosti tem nega mravljiščarja v Sloveniji omejen le na njen severovzhodni del. Prav Goričko je območje, kjer se je ohranil sona ravni način kmetovanja in tako tudi največje populacije obeh vrst pri nas. Na posameznih vlažnih travnikih, kjer raste še močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), pa lahko najdemo še tretjo vrsto mravljiščarja, sviščevega mravljiš čarja (Maculinea «koti). Tam lahko srečamo tudi močvir skega (l.ycaena dispar) in škrlatnega cekinčka (Lpcaena hippothoc), ki sta prav tako ogrožena prebivalca vlažnih travnikov. Samčki močvirskega cekinčka imajo zgornjo stran kril živo oranžno obarvano, medtem ko so samičke zaradi črnih lis manj izrazitih barv. Škrlatni cekinčki letajo v eni generaciji letno, medtem ko močvirski cekinčki letajo v dveh: odrasli osebki prve generacije se pojavijo konec maja in v juniju, druge generacije pa konec julija in letajo vse do septembra. Nektar srkajo predvsem na navadni krvenki (Lythrum salicaria), špajkah (Valeriann) in metah (Mentha). Samičke odlagajo jajčeca v majhnih sku
pinah na spodnjo stran listov različnih vrst kislic (Rttmex sp.J, ki so hranilne rastline gosenic tako močvirskega kot škrlatnega cekinčka. Gosenice prezimijo in se maja zabu bijo na steblu ali ob osrednji listni žili na hranilni rastlini. Prvotni življenjski prostor močvirskega cekinčka so nižin ski in močvirni vlažni travniki, vendar se pojavljajo tudi na vodnih jarkih, ki so porasli z visoko in gosto zeliščno vegetacijo in na opuščenih, zaraslih gramoznicah. Škrlatni cekinček se poleg vlažnih travnikov lahko pojavlja tudi na suhih travnikih.
Barjanski okarček, močvirski cekinček, strašničin in temni mravljiščar, ki so v Sloveniji zavarovani, imajo svoj pros tor v Rdeči knjigi evropskih dnevnih metuljev, dodatku II Bernske konvencije in dodatku II in IV Habitatne direktive. Zanje so bila opredeljena tudi varstvena območja Natura 2000. Velika razdrobljenost in vedno manjše število ter velikost vlažnih travnikov gostijo majhne in ločene populacije teh ogroženih vrst. Zato so za njihov nadaljnji obstoj še toliko bolj potrebni pravilni in pravočasni ukrepi.
Na vlažnih travnikih v Sloveniji pa lahko srečamo še druge, a zato nič manj zanimive vrste dnevnih metuljev. Žal o njih vemo bistveno manj. Močvirski ostrozob (Carcharodus jloccifcra) se v Sloveniji pojavlja posamič in srečanja z njim so zelo redka. Največkrat je bil opažen na navadnem čistcu (Betonica offianalis), kjer se hranijo tudi gosenice. Iz skopih podatkov za to zavarovano vrsto pri nas kaže, da je to vrsta, ki iz naših krajev najhitreje izginja. V nasprotju z močvirskim ostrozobom je srečanje s kate rim izmed pisančkov (močvirski livadar (Brenthis ino), src brni tralar (Clossiana selene)in močvirski pisanček (Mciitaca diamina)) na naših vlažnih travnikih bolj pogosto.
Naj bo to izziv, da boste prihodnje poletje, ko bo gnezdilna sezona ptic že v zadnjih izdihljajih, na sprehodu ali izletu v naravo pozornost posvetili tudi kateremu izmed zgoraj omenjenih predstavnikov ali pa kateri drugi vrsti metulja, ki vas bo prav tako očarala! •
3: Vlažni travnik / zdravilno strašnico (Sanguisorba ojficmalis) folo: Leon Kebe
4: Samček močvir skega cekinčka (Lycaena dispar) folo: Rudi Verovnik
5: Barjanski okarček
(Coe>umympha
ocdippus)
loto: Rudi Verovnik
//letnik 11, številka 03/04, december 2005
13