Metlika, 28. novembra 19/8 Leto XIV || ■ Številka 11
a vezi lo
GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET
Dosegli zastavljeni cilj
Razvojni programi, ki smo si jih zastavili s srednjeročnim načrtom, se uresničujejo hitreje kot sm načrtovali. Rast (obseg) proizvodnje in prodaje se naglo dviga, saj je plan skupnega pri-
hodka ali realizacije v letu 1979 že petinsedemdeset starih milijard, kar pomeni od petdeset milijard v letu 1978 skok za 50 %. V letu 1980 pa bomo verjetno dosegli številko sto milijard.
* *********************** ******************** *
X	    .	★
URESNIČENA ZGODOVINSKA NAPOVED -„Narode Jugoslavije lahko predstavlja samo A VNOJ in organi, ki iz njega izhajajo, kajti izšel je iz krvavega osvobodilnega boja naših narodov in je zato predvsem poklican, da postane nosilec suverenosti in resnične ljudske oblasti le danes je go:ovo, tako kot je gotova naša zmaga, da narodi Jugoslavije ne bodo več presenečeni kakor leta 1918, ko so jim drugi kovali njihovo usodo. Narodi Jugoslavije so s svojimi boji in svojimi žrtvami toliko žrtvovali za svojo nacional J no osvoboditev, kakor redkokateri narod Evrope. Zato bo v -k novi Jugoslaviji svobodna in združena federativna skupnost J zgrajena samo in izključno z voljo in sporazumevanjem med J njenimi svobodnimi in neodvisnimi narodi “ (Dr. Ivan Ribar, ★ 29. novembra 1943, v Jajcu)	’	J
Pečat ra Riharjeve preroške besede je bil Titov podpis * deklaraciji o razglasitvi Republike. Premislimo natanko 35 * let stare Riharjeve besede. Suverenost in resnična ljudska * oblast. Neodvisnost od volje drugih. Sporazumevanje med J svobodnimi in neodvisnimi narodi. Do potankosti uresniče- * ^ no avnojsko načelo.	*
* ******************** *********************** J
Ti skoki niso samo na račun zaposlovanja novih delavcev, ampak so posledica nove opreme, sodobnejše tehnologije in organizacije dela. Neopazno postajamo velik gospodarski sistem, ki zahteva drugačen način dela in drugačne odnose v organizaciji. Ni možno upravljati z vsemi dohodki iz centra, zato bo potrebno več samoini-ciative v manjših delovnih enotah. S skupnim sistemom načrtovanja bomo tem enotam izdelali merljive cilje, delavci sami med seboj pa naj samostojno iščejo načine dela, kako bi dosegli svoje cilje. Izhajajoč iz globalne ocene bodo parcialni plani lahko dosegljivi, saj imamo najsodobnejšo tehnologijo in dober položaj na tržišču, tako da se nam morajo dvigniti realni osebni dohodki nad poprečje tekstilne industrije.
Potrebujemo novih sto delavcev in smo prvič v naši dvaindvajsetletni zgodovini obstoja Beti prišli v takšen položaj, da ne moremo zaposliti toliko delavcev, kot jih potrebujemo. Iz prej omenjenega vzroka bo prišlo do prerazporeditve delovnih nalog, tako da bodo morali opraviti štirje delavci enako delo kot, prej pet delavcev, ker je bilo preveč prošenj za zaposlitev in smo velikokrat zaposlovali iz socialnih razlogov in ne morda toliko iz delovnih potreb. Vse to neizogibno vodi v prisilno večanje produktivnosti v proizvodnji in v administraciji in k opuščanju nepotrebnih delovnih nalog. Ročna dela v skladiščih, pri pregledih, v transportu in še marsikje bodo morale vse bolj izpodrivati delovne priprave in drugi delovni pripo-
(nadaljevanje na 2. st.)
Svet za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je dal letos pobudo, da je bila ustanovljena problemska konferenca z naslovom , .Delavka v združenem delu.“ Konferenco, ki bo predvidoma v decembru, pripravlja ta svet skupaj z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije, priprave pa so medtem stekle tudi že v številnih delovnih organizacijah kot v občinah. -
Cernu nova problemska konferenca? Osvetlila in vsestransko naj bi pomagala do odgovorov na naslednje vsebinske sklepe:
1. perspektivni razvoj Slovenije s stališč ekonomskih sprememb in uvajanja sodobne tehnologije ter njenih posledic za zaposlovanje in družbeno	uveljavljanje žensk;
2. uveljavljanje delavke kot samoupravljafke;
3. zagotavljanje pogojev za polno poklicno in družbeno uveljavljanje delavk (varstvo delovne in zdravstvene sposobnosti	zaposlenih,
Delavka v združenem delu
družbene skrbi za otroke in pod.).
V Sloveniji je med vsemi zaposlenimi 43,6 odst. žensk. Še bolj zaskrbljujoč podatek, da je med vsemi zaposlenimi velik odstotek nekvalificiranih in polkvalifici-ranih delavcev (žensk kar 60 %). Problemska konferenca bo morala zlasti osvetliti vprašanje izobraževanja, delovnega (poklicnega) uveljavljanja in nagrajevanja delavk. Zlasti izobraževanje ob delu in na delu zelo zanima žen ske, saj jim je treba omogočiti hitrejše prodiranje v poklice, ki jih odpira nova tehnologija.
Uveljavljanje ženske kot samoupravlja Dve, varstvo delovne in zdravstvene sposobnosti žensk, prepočasno reševanje družbene skrbi za družino in otroke, problemi združenega dela z vidika zaščite materinstva, gibanje rojstev, umrljivosti novorojenčkov, bolezenskih nosečnosti, izostankov zaradi nege obolelih družinskih članov — o vsem tem in še o marsičem bo tekla beseda na problemski konferenci.
VTISI Z 9. KONGRESA ZSS - VTISI Z 9. KONGRESA ZSS - VTISI Z 9. KONGRESA ZSS - VTISI Z 9. KONGR
Mislim, da je lahko vsakdo, ki je le malo svoje pozornosti posvetil delu tega kongresa, dobil sliko o njem prek sredstev javnega obveščanja. Moj namen torej ni ponavljati stvari, ki so bile objavljene v časnikih in drugih javnih občilih.
Kot delegat tega kongresa bom skušal opisati vtise, a naj
(nadaljevanje s 1. st.)
močki, ker bo postalo tudi pri nas živo delo najdražje. Lahko trdimo, daje naša delovna organizacija šele sedaj dosegla v začetku zastavljeni cilj: spremeniti naše okolje iz zaostalega kmečkega področja v normalno razvit industrijski center.
NIKOLA PODREBARAC
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega moža Jožeta Nemaniča se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji, sodelavcem iz barvarne, mojim sodelavcem iz pletilnice za vence, pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki so mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. FANČIKA NEMANIČ S HČERKO
ZAHVALA
Ob smrti dragjga moža Jožeta Urbančiča se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem, sindikalni organizaciji za pomoč, vence, izrečeno sožalje, za sočustvovanje. Hvala vsem, ki so imeli mojega moža radi.
STANKA URBANČIČ Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Antona Kapušina se zahvaljujem sindikalni organizaciji Komet in sodelavkam za podarjene vence, izrečeno sožalje in tolažilne besede.
Hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČA HČERKA
ZINKA Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega brata Jožeta Nemaniča se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Komet za podarjene vence, izraze sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČA SESTRA ANGELA Z DRUŽINO
povem, da sem sodeloval tudi v pripravah na ta kongres. Tu mislim predvsem na skupne dogovore delegatov dolenjske regije, kjer smo se dogovorili o problematiki, ki naj bi bila podana v razpravah, a sem bil vseeno presenečen nad dobro pripravljenostjo kongresa.
Že prihod v mesto Maribor je dal slutiti, da je kongres pripravljen, da organizacija poteka na najvišji možni stopnji. Mislim, da v Mariboru ni bilo poslopja, ki ne bi razodevalo, kaj se bo dogajalo tiste dni v mestu ob Dravi. Maribor je bil v času kongresa čist, urejen in okrašen, da je dobil popolnoma novo podobo.
Mariborski organizatorji so prisrčno sprejeli vse delegate. Odlično je bil urejen prevoz iz mesta do krajev, kjer smo prenočevali. Ves čas kongresa so bile najrazličnejše kultumo--umetniške prireditve. Deloval je Press center, ki je izdajal posebne biltene, kjer je lahko vsakdo izvedel, kaj se dogaja v Mariboru, kako potekajo razprave v posameznih komisijah itd.
Kongres je pričel z delom do sekunde točno, torej ob 19. uri. Obširen, skoraj uro in pol dolg referat je imel predsednik ZSS tovariš Vinko Hafner. V svojem poročilu je pregledal delo slovenskega sindikata v preteklosti. Posebej je obdelal in ocenil družbeno-ekonomske razmere in delovanje slovenskih sindikatov med 8. in 9. kongresom. Poudaril je, da so se slovenski sindikati borili in si prizadevali za uspešen razvoj proizvajalnih sil in za krepitev materialne podlage združenega dela. Uspehi na tem področju so bili ponekod bolj vidni, spet drugod manj. Tovariš Hafner je posebej poudaril prizadevanja slovenskih sindikatov za uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Na tem področju je bilo sicer veliko storjenega, bo pa v prihodnje še veliko dela.
Osvetljeno je bilo tudi to, da je velika večina proizvodnih delavcev nagrajevana po učinku. Strokovni in administrativni delavci pa so nagrajevani po pavšalnih, nespodbudnih merilih, kot so na primer: raven strokovne izobrazbe, zahtevnost delovnega mesta itd. Premalo pa je bilo storjenega, da bi nagrajevali take ljudi po sposobnostih, po kreativnosti in podobnem. Prav tu se je največkrat upoštevala nesrečna in neposrečena uravnilovka. Tovariš Hafner je veliko govoril o razvoju samoupravljanja v luči ustave in za-
kona o združenem delu ter poudaril, da ni pravega samoupravljanja brez dobrega gospodarjenja in obratno. Poudaril je tudi, da se bo sindikat v prihodnosti še bolj boril za spodbujanje inventivne dejavnosti, za primemo nagrajevanje ljudi, ki dajejo na tem področju določene kvalitetne rešitve itd.
Za uspešno delovanje sindikatov je zlasti pomembno njihovo sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki imajo prav tako svojo z ustavo opredeljeno in v stvarnosti potrjeno družbeno vlogo. Ce bo tako sodelovanje potekalo v redu kot doslej, bo sindikat kot najširša družbenopolitična organizacija delavcev dosegal pri svojem delu še boljše rezultate.
Ves čas kongresa sem sodeloval v komisiji za družbeno--ekonomske odnose in stabilizacijo. Tu mislim, seveda, na čas izven plenarnega dela. V tej komisiji je bilo največ razprav-ljalcev. Takole približno sto dvajset jih je bilo. V razpravah je bilo veliko govora o planiranju v OZD ter o odnosih pri pridobivanju dohodka Uvodni del je podal tovariš Emil Šuster, ki je poudaril, da večina delovnih organizacij nima izdelanih samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Tam, kjer jih imajo, pa so vse preveč splošni. Podčrtano je bilo, da morajo biti plani konkretnejši, da mora biti planiranje celovito, tako, ki ne zajema razširitve proizvodnih programov za vsako ceno.
Zanimiva je bila razprava delegata iz Cementarne Anhovo. Povedal je, da poslujejo z izgubo kljub novim strojem in prostorom. Dejal je, da je v ceni tone cementa zajeta energija s sedemdesetimi odstotki. Da je stvar še težja, odobravajo ceno energije republiški organi, ceno cementa pa zvezni. Podobne težave imajo tudi papimičarji.
Slovenski kongres je spremljalo tudi nekaj delegacij iz tujine. V imenu tujih delegacij je pozdravil kongres predstavnik Katalonije, ki je nakazal probleme španskih delavcev, borbo v ilegali Francovega režima in sedaj, ko delajo legalno že približno leto dni. Povedal je, da se španski delavci borijo za demokratične odnose, da pa obstojajo še vedno ljudje, ki si žele vrnitev diktature, kakršna je bila Francova. V sklepnem delu plenarne seje je sprejel kongres predlog sklepov in dopolnila, ki so prispela med razpravo.
Med pomembnimi sklepi naj navedem, da si je kongres zadal naloge:
— da se bo boril za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema in za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja,
— za uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela,
— sindikati si bodo prizadevali za razvoj družbenega in osebnega standarda, za kulturno življenje ter smotrno izrabo časa,
— za pospeševanje in pravilno stimuliranje ustvarjalnosti delavcev,
— sinikati kot odgovorni nosilci celotnega urejanja delitve OD bodo še naprej oblikovali konkretna stališča uveljavljanja načel delitve po delu ter se zavzemali za poenotenje teh stališč v celotni Jugoslaviji.
Svoja razmišljanja zaključujem z ugotovitvijo, da je bil kongres zelo kritičen in zasluži vso pohvalo glede organizirano-
sti'	TONE MATJAŠIČ
ZAHVALA Ob bdeči izgubi dragega moža in očeta Vinka Iljaša se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, posebno pa še sindikalni organizaciji Beti in Komet za podarjene vence in razumevanje.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
ZAHVALA
Ob nepričakevni izgubi našega	dragega Alfonza
Kozelia iz Ptuja se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem iz TOZD PletOnka za denarno pomoč in izraženo sožalje.
EDO FERK Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega lubega moža in očeta ANTONA DRAGOVA-NA se iskreno zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija Metlika ter delavkam obeh izmen za podarjene vence in naterialno pomoč. Hvala vsen, ki so nam izrekli sožalje, ločustvovali z nami in nam ponagali v najtežjih trenutkih.
Še enkrat iskreta hvala vsem, ki so nam pomagrii na kakršen koli način.
ŽALUJOČI: žena Katarina, sinova Branko in Anton
-------------N
Fluktuacija
v___________________________________ J
Pod fluktuacijo razumemo spremembo kadrov neke DO. Lahko je pozitivna ali pa negativna. O pozitivni fluktuaciji govorimo takrat, ko odhajajo iz DO nesposobni delavci in tisti, ki so glede na proizvodni program preštevilni. Negativna fluktuacija pa zajema vse druge primere, ko delavci odhajajo zaradi različnih vzrokov subjektivnega ali objektivnega značaja. Ne glede na to ali je fluktuacija potreba ali zlo, je drag?, zato je razumljivo, da si vsaka DO želi, da bi bili njeni kadri čim bolj ustaljeni. Posebno to velja za strokovne in usposobljene kadre.
Proučevanja problema fluk-tuacije so pokazala, da najpogosteje menjajo delovno mesto in delovno organizacijo mlajši ljudje in, kar je presenetljivo, delavci okrog 40 let starosti. Ljudje med tema starostima, kakor tudi po 40 letu starosti, so v tem pogledu mnogo bolj stabilni. Vprašujemo se, kakšni so vzroki, da v tej starosti prihaja do tako pogostnega menjavanja delovnega kolektiva.
Lahko rečemo, da na fluktuacijo vplivajo številni vzroki,
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata Marka Martana se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD Konfekcija za podarjeni venec, sočustvovanje in za izraze sožalja.
KATARINA PAVIČ
Srečanje
V prvi letošnji radijski oddaji Srečanje je zmagala ekipa Roga iz Ljubljane. Za nasprotnike oziroma za ekipo, s katero so se želeli spopasti, so si izbrali delovni organizaciji TAM in Beti.
Delovno organizacijo Beti so zastopali:	Martina	Jakofčič,
Marija Jakljevič in Jože Petrič. Kviz oddaja Srečanje ima namen zbližati delovne organizacije po vsej Sloveniji, manj je
nekateri med njimi niso v neposredni zvezi s karakteristikami delavcev. Med njimi je v prvi vrsti povečan interes DO, da bi svojo kadrovsko strukturo izpolnjevala s kvalificiranimi delavci. In to so ravno delavci od 35 do 40 leta starosti. Zato ni čudno, da le-ti tako pogosto menjajo delovni kolektiv in izbirajo tista podjetja, ki jim nudijo boljše pogoje. Vendar pa obstajajo tudi drugi vzroki, ki povzročajo povečano fluktuacijo starejših delavcev. Tu je v prvi vrsti zmanjšanje družinske odgovornosti. Do te starosti ima namreč že večina ljudi urejene družinske razmere: ima svoj dom, otroci so odrasli in preskrbljeni, tako da obveznosti do družine niso več tako velike. Kot drugi možni vzrok povečane fluktuacije lahko navedemo nezadovoljene ambicije in interese pa tudi spoznanje, da če sedaj ne spremeni dela, ga ne bo nikoli.
Pri mladih delavcih obstajajo še drugi vzroki povečane fluktuacije. Najpogostejši vzrok je neustrezno delovno mesto, ki ne ustreza sposobnostim, nagnjenjem in interesom mladega človeka. Poleg tega na pogosto menjavanje delovnega mesta in delovnega kolektiva vpliva tudi družinski položaj mladega delavca: če ta še ni zasnoval družine in doma, mu ni toliko do stalne zaposlitve kot starejšemu delavcu. Zato mladi ljudje, ki še niso čvrsto vezani na eno delovno organizacijo, odhajajo tja, kjer po njihovem mnenju obstajajo večje možnosti za napredovanje, kjer je delo lažje in kjer je večji zaslužbek.
Kakšna je fluktuacija v naši DO, nam pokaže naslednja tabela: TABELA: Pregled dohodkov delavcev po kvalifikacijski strukturi in stažu v letu 1977
Iz gornje tabele lahko vidimo, da je od skupnega števila odšlo 52 % delavcev, ki so imeli kvalifikacijo in 48 % delavcev, ki niso imeli nobene kvalifikacije. Če pa primerjamo dejansko
TABELA 1
staž v BETI	VS, VIŠ sš	KV
do 6 mes.	1	2
6—12 mes.	2	4
12 — 24 mes.	5	8
24 — 36 mes.	1	3
36 in več	4	18
skupaj odšli	13	35
% odšli	52,2	
kvalifikacijsko strukturo zaposlenih z odhodi delavcev teh skupin (delavcev s kvalifikacijo je .621, delavcev brez kvalifikacije je 888) fluktuirajo delavci s kvalifikacijo močneje (62 %) kot delavci brez kvalifikacije (38 %) - razlika je torej še bolj očitna. Številke, označene z zvezdico, kažejo poprečno dobo zaposlenosti v ,,Beti“, glede na celotno število delavcev, ki so odšli, torej so bili delavci z VS, VIS in SS povprešno zaposleni v „Beti“ 12-24 mes., delavci s kvalifikacijo 24 - 36 mes., nekvalificirani delavci tri leta in več, kar pomeni sledeče: čimbolj je delavec usposobljen, tem prej odide, kar ima vsekakor negativne materialne posledice. Od vseh odhodov pa vidimo, da nam je odšlo 20,6 % takih, ki so bui zaposleni v „Beti“ do enega leta 19,6 % takih, ki so bili zaposleni od 12
— 24 mes., 7,6 % takih ki so bili zaposleni od 2 — 3 let, in 52 % tistih, ki so bili zaposleni 3 leta in več.
Če upoštevamo, da nam je odšlo 50 % sprejetih kadrov, ki niso imeli več kot 3 leta staža v ,,Beti“ in če upoštevamo, da je poprečna delovna doba 8 let, ugotovimo, da je 5-krat manjša stabilnost novoprišlega kadra (1
- 3 let) kot je poprečna delovna doba v ,,Beti“. Glede na to je treba posvetiti večjo pozornost in skrb sprejemnemu postopku in uvajanju delavcev.
Poglejmo še, na kakšen način delavci prekinejo delovno razmerje. TABELA 2: Način prenehanja delovnega razmerja.
NK	Skupaj	%
5	8	20,6
5	11	
5	18	19,6
3	7	7,6
26	48	52,0
44 47,8	92	
TABELA 2	
način prenehanja	%
sporazumno	71,1
odpoved podjetja	1,1
odhod v JLA	4,4
premestitev	2,2
invalid, upokoj.	20,6
redna upokoj.	0,0
Iz gornje tabele vidimo, daje največ sporazumnih prekinitev (71,1 %). V to skupino so zajeti različni vzroki prenehanja delovnega razmerja (delovni pogoji, osebni dohodek, mesebojni odnosi, stanovanjske razmere, krajevne razmere itd.), vendar v sedanjem trenutku nimamo analitičnih podatkov, na osnovi katerih bi lahko dali težo posameznemu vzroku in ga primerno reševali, v bodoče pa se bo v ta namen uporabljal odhodni intervju in ustrezen vprašalnik. Na enak način bo analiziran odstotek invalidskih upokojitev z namenom, ugotoviti vrste bolezni za le-to (poklicne in drugi vrste bolezni, starost ob upokojitvi, delovni staž v „Beti“). Vidimo tudi, da v letu 1977 ni bilo niti ene redne upokojitve, kar kaže, da smo zaposlovali tudi stare delavce brez delovnega staža.
Iz dosedaj razpoložljivih podatkov spoznamo samo problem fluktuacije, ki ga ne moremo ustrezno raziskati, dejstvo pa je, daje splošna fluktuacija v „Beti“nižja od republiškega poprečja.
JADRANKA KRIŽAN
golega tekmovalnega duha, saj, na primer, Rifle ve, da bi tudi delovni ljudje železarne radi vedeli, koliko delov imajo dvodelne kopalke, oziroma, koliko koles ima dvokolo, da pa marsikdo ne ve, da tehta srce športnika le petdeset dekagramov.
V uradnem, rednem delu tekmovanja so zbrale vse ekipe enako število točk, v podaljšku pa tekmovalci Beti niso odgovorili na vprašanje, katero beograjsko gledališče je sodelovalo letos na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Ne smemo jim zameriti, saj vemo, da je v
Beli krajini zelo malo gledaliških predstav.
MARTINA JAKOFČIČ
Športno srečanje
Športnice kegljaškega kluba iz TOZD Konfekcija Mirna peč so povabile vse konfekcijske TOZD iz Beti na športno srečanje. Žal smo se ga udeležile le predstavnice metliške konfekcije. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem razpoloženju.
Zmagale so kegljačke iz Mirne peči, Čmomaljkam pa smo dodeliti tretje mesto, četudi niso tekmovale. Srečanje je bilo nepozabno, zato si jih še želimo. Mimopečanke so pripravile družabni večer v delavski menzi. Tu je bilo še veliko lepše in boljše kot na kegljišču. Tovariš Bevc nam je razkazal njihove prostore, ki smo jih nekatere med nami prvič videle.
V kratkem času bomo tudi me iz Metlike pripravile podobno srečanje. Že zdaj upamo, da bo tokrat ostala zmaga doma.
MARTINA JAKOFČIČ
Maček pod čelado
Čeprav rojen v Peči, je Črnogorec po očetu in materi, šolal pa se je v Prištini Kot mnogi drugi otroci očetov vojakov je bil tudi Miodrag Krivokapič vzgajan brez predsodkov in obremenitev.
Priština ima v Miodrago-vem življenju pomen, zaradi česar se bomo ob njej nekoliko ustavili Kot ubogljiv sin se sploh ni upiral očetovi želji, da študira pravo. Tri ali štiri leta je marljivo poslušal predavanja na pravu, ne zavedajoč se, da je okužen z neko strastjo. Še kot gimnazijec je bil član amaterskega
gledališča Miodrag Popovič, kjer je odigral tudi svojo prvo vlogo, kaflo Kote v Zamfirovi coni Vlogo je dobil le zato, ker je s svojim glasom lahko najglasneje vzkliknil Taze alva!
Zatem se družina Krivokapič preseli v Beograd. Miodrag nadaljuje študij prava Vendar to ne traja dolgo. Najprej je sporočil materi, zatem — deset dni kasneje -pa še očetu, da je opravil sprejemni izpit na akademiji za gledališče, film in televizijo v Zagrebu. Oče ga je nejevoljen poslušal in slednjič pristal pod pogojem, da nadaljuje študij tudi na pravu.
„Za sedaj še nisem izpolnil te obveznosti Dal sem jim besedo, čeprav imam do nje odnos ,ko bo, pač bo‘.“
Nekega dne, pripoveduje Miodrag, se je ustrašil tega, da bi postal pravnik. Zajela ga je panika, da bi se moral vse življenje družiti s paragrafi Toda tudi tisti črv spoštovanja Talije, ki ga je nenehno razjedal, ga je gnal
- malo, da si pomiri vest, malo pa tudi, da se preizkusi
- in glejte Miodraga, kako leta 1971 študira igralstvo. V teh kratkih letih, kajti kaj je osem let od študenta v skupini profesorja Jovančiča do danes, se je Krivokapič preizkusil v vseh medijih - v
gledališču, na filmu in televiziji Imel je, kot bi temu lahko rekli, srečo. Mnogo je igral na sceni dramskega gledališča Gavella, v gledališču ITD, sedaj pa ga čaka nastop v Hrvaškem narodnem gledališču Igral je tudi naslovne vloge, od sodobnih mladeničev do očetov svojih kolegov.
Osebno mislim, da je moje diplomsko delo, vloga Kapetana v Strindbergovem Očetu, z Branko Cvitkovič kot Lavro, najboljše od vsega, kar sem do sedaj storil..
- Kdaj ste čitali Čapko-vega Švejka in kaj Čopičeve-ga Nikoletino?
„Eh.. . razumem, zakaj me to sprašujete! Skoraj sem pozabil. Veste, Maček ima podobnost z njima in je nima Vendar mislim, da se Kapar a razlikuje. Vojščak je, odločen človek. Predaja se do konca in najde izhod iz vsakega položaja Zdi se mi, da je celovita osebnost. “
Miodrag Krivokapič je služil vojaški rok v Tuzli, ko je dobil ponudbo, da odigra desetarja Ilijo Kaparo, imenovanega Maček.
, ,Hm... ravno sem bil v tečaju za desetarja Pa.. . vsili se ti to, pa če hočeš ali nočeš! Opazoval sem... toda mislim, da sem analiziral bolj sebe kot druge. Imel sem časa, da Kapari posredujem nekatera svoja čustva Kaj bi tajil! Človek ne more pobegniti pred samim seboj, ne glede na to, za katero vlogo se pripravlja. Pri gledalcu se menjajo samo položaji. ..“
Vprašam Miodraga ali bi ponovno snemanje rodilo tudi novega, drugačnega Mačka Odgovarja:
„Ne izključujem te možnosti Ker je nanj, takšen, kot je, odločilno vplivalo tudi to, da sem odložil vojaško uniformo, da bi oblekel vojaški kostum. Da vam po pravici povem, pa sem prav v tem času bil pripravljen za delo, naravnost lačen igre
,,Menim, da so igralci v glavnem zelo sramežljivi ljudje. To zveni protislovno, saj je igralski poklic takšen, v katerem se veliko kažemo. Vendar	to trdim, ker
poznam kolega iz svoje in meni bližnjih generacij. Zasebno se ne želim prikazovati, medtem ko na sceni naravnost uživam. Tedaj kolikor morem odkrijem sebe skozi masko in za hrbtom kakega lika
Čas
v ■
žive besede
Boj za živo besedo je pred kratkim sprožilo predsedstvo sveta ZSJ, najbolj goreči zagovornik tega pa je Mika Spiljak, predsednik jugoslovanskih sindikatov.
,,To ni nikakršen sindikalni izum“, je pojasnil Špiljak. „V
revolucionarni preteklosti, ko je bilo naši partiji in delavskemu razredu najhuje, so bili govori z vnaprej zapisanim besedilom prava redkost. Ljudje so govorili s preprostimi besedami, iz srca, a z besedami, ki so jih vsi razumeli.11
Pogostokrat se dogaja, da delovni ljudje na delovnem mestu, v svoji delovni organizaciji, govorijo eno, na pomembnih sestankih pa prebirajo nekaj povsem drugega. Zato je obnova stare delavske navade zelo pomembna, saj bi to obogatilo našo samoupravno prakso. Bojimo se, da delegat ne bi ,,zinil kakšne neumnosti" in tako osramotil ljudi, ki so ga delegirali, zato so govori posplošeni in deklarativni.
Res je tudi, da nekateri govori in dogovori morajo biti napisani. V našem primeru pa gre za stvari, kjer so pisane razprave nespodbudna, zato tudi odvečna embalaža.
B. H.
Pojedli 2000 stanovanj
Za pogostitve smo porabili več denarja kot za stanovanja. To se je zgodilo letos v Beogradu. Kakih 20 delovnih organizacij iz občine Stari grad je za reprezentanco porabilo več, kot je vse gospodarstvo s tega območja namenilo za stanovanjsko gradnjo. Žal pa se to ne dogaja le v Beogradu.
Lani so samo v ožji Srbiji porabili za reprezentanco 500, v SR Hrvaški pa 474 milijonov dinarjev. (Za tolikšen denar je — po sedanjih cenah — mogoče kupiti 22.650 „fičkov“ ali skoraj 2000 dvosobnih stanovanj).
Po vsem sodeč pa bo letošnje leto zdaleč preseglo lan skega in prejšnja leta. Ta ugotovitev ni izvita iz trte -poznamo namreč imena številnih kolektivov, kjer so se v prvem polletju stro&i za reprezentanco večkrat povečali.
Pred nekaj leti smo začeli odločen boj proti reprezentanci kot razsipništvu in špekulaciji. In bitko smo dobili. Nekaj časa je vladalo zatišje, tedaj pa je zagrozil nov val.
In kaj zidaj?
Nesmiselno bi bilo prepovedati reprezentanco, težko pa jo je tudi razumno omejiti. Ker se bo to vprašanje verjetno v kratkem znašlo na dnevnem redu nekaterih družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov, naj navedemo primer Švedske. V najbogatejši evropski državi lahko posameznik ali podjetje poslovnemu prijatelju ponudi kosilo, ki ne sme stati več kot 250 dinarjev. V
večini razvitih držav so na podoben način uredili vprašanje pogostitev, ki jih krijejo z družbenimi ali kolektivnimi sredstvi. Nemara ne bi bilo slabo, če nili tujii kako ve zentanco. Nerazumna rast ni nikoli priporočljiva, zakaj naj bi bile gostije izjema. ^
-----1-----v
Prešernova družba 78
v_________________________ /
Člani—naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar.:
PRE&RNOV KOLEDAR
1979 bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogat zapis pred olimpiado leta
1980 v Moskvi, pa še vrsta
drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slike znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani.
Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntaijih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni.
Miško Kranjec:	ČARNI
NASMEH, dve povesti — Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: „Čami nasmeh" in „Pot med blažene". Obe lirsko otožni povesti bosta' nedvomno ganili srce vsakega od bralcev.
Miran Ogrin:	VZHODNI
VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo
pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami
Draga Černelč, s sodelavci: ALERCIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom.
Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo:
Alan VVhite:	PODNEBJE
UPORA, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakr-
šna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami.
Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50,— dinaijev (broširana) oziroma 65, — dinaijev (vezana).
Bolniška na kvadrat
V Jugoslaviji je vsak dan odsotnih z dela približno 200
tisoč delavcev, bodisi upravičeno ah ne, vse to pa stane našo skupnost 40 milijonov dinaijev. Koliko znesejo boleznine oziroma za koliko se zmanjša družbeni proizvod, so pred kratkim izračunali statistiki.
Letni izdatki za boleznine oziroma manjši družbeni proizvod, ki je posledica odsotnosti z dela, znesejo približno 11 milijard dinarjev. S tem denaijem bi lahko pokrivali izgube v gospodarskih in dmžbenih dejavnostih v državi.
Izdatki za boleznine so še toliko pomembnejši v današnjem času, ko povsod, zlasti v zdru-
ženem delu, razpravljamo o poslovanju, tehtamo vsak izdatek in strošek, da bi tam, kjer jih je največ, zmanjšali izgube, oziroma povečali dohodek.
V velikih integracijskih sistemih so si izhod že poiskali: v tovarniških ambulantah in zdravstvenih centrih, kijih podpirajo. Vendar je za zdaj Še vedno veliko možnosti za brezdelneže in delomizneže, ki še naprej pridno izkoriščajo boleznine.
B. H.
Nezaupnica vratarjem
Ni vseeno, kdo sedi v vratarnici ob vratih v delovno organizacijo, kar se je izkazalo tudi v 15 karlovških tovarnah. Kontrola je enajst vratarjev zalotila, ko so dremuckali na delovnem mestu, štiije pa so bili, milo rečeno, pod vplivom alkohola.
Seveda se vse to ni zgodilo v eni sami noči, temveč v času sistematične kontrole o tem, kako deluje zaščita v delovni organizaciji. Čeprav je tudi to precej, pa je spodbudno dejstvo, da je bilo lani dvakrat več takih primerov, leto dni poprej pa kar sedemdeset.
Se vedno posvečamo čuvajski službi v delovnih organizacijah premalo pozornosti in ponavadi je videti, kot da bi to delo lahko opravljal kdorkoli.
Zanimivo je, da dvema čuvajema niso izdali dovoljenja, da smeta nositi orožje, ker nista izpolnjevala pogojev, štirim čuvajem pa organizacija združenega dela niso mogle prepustiti orožja zato, ker niso imele zaupanja vanje. Hkrati pa jim toliko za-
upajo, da jim prepuščajo v varovanje milijonske vrednosti.
Medtem pa se ni zgodilo (razen dvakrat), da bi katerako-
li osnovna organizacija ZK razpravljala o podobnih vprašanjih. To so prepustili kar vodilnim in disciplinski komisiji, kot da
tako pomembno vprašanje ne bi zaslužilo, da bi mu pozornost posvetili tudi komunisti. Pa ne zato, da bi izrekali razsodbo, temveč da bi presodili, ali se da pri teh stvareh kaj spremeniti.
S.	M.
Vse knjige bodo člani—naročniki prejeli v drugi polovici novembra.
Na posnetku je stroj za zvijanje cevi. Skronstruirali so ga mehaniki, elektrikarji, najpomembnejše delo pa je opravil Tone Pezdirc, mehanik. Cevi bodo zdaj veliko hitreje zvite, kar niso mačje solze. Foto: Janez Žele
Jubilanti dela
Leto je naokoli Kako hiti čas!
Tako se nabere deset, dvajset, trideset let življenja, dela, veselja, skrbi žalosti.
Ljudje se ob jubilejih obdarujemo, spomnimo se drug drugega.
Za deset dvajset in trideset let dela.
Tudi ob občinskem prazniku bo tako.
25. novembra v naši menzi. Prinašamo seznam jubilantov. Vsem iskrene čestitke, izpolnitev vsega, kar si kdo želi. Najgloblje v srcu.
UREDNIŠTVO
30- LETNIKI
1. DRAKSLER Branko
2. JURAN Martina
3. JANKOVIČ Jože
4. JOVANOVIČ Momčilo
5. ERPO Sulejman
6. FLAJNIK Jure
7. VANDOT Jožica
8. ŠUMLJAJ Anton
9. ŠTERK Jože
10. KR ALJ Marija
11. KUSTEC Martin
12. ZORE Alojzija
13. VERBANČIČ Zofija
14. CETIN Ivka
15. HENIGMAN Franc
20 - LETNIKI
1. VRGA Jožefa
2. RIBARIČ Viktorija
3. PUNGERČAR Marija
4. BEKELJA Terezija
5. PETRINA Jure
6. PAVLIHA Darinka
7. KOČEVAR Ana
8. PLANINC Andrej
9. GREGORIČ Frančiška
10. KOVAClC Justina
11. PATEHEMKA
12. ŠTERK Antonija
13.NENADIC Dragica
14. PAVLINIČ Pavla
15. ZUPANČIČ Marija
16. RAJTER Avgust
17. PALIC Antonija
18. MAKŠE Angela
19. GORŠE Josip
20. MATJAŠIČ Anton
21. STARC Bernarda
22. ZVONKOVlC Anton
23. DRUGOVlC Ana
24. MIKEŠIC Slavo
25. HORVATIČ Francka
26. BAJUK Jože
27. PLANINC Danica
28. BOŽIC Zorica
29. PERMOSER Fflomena
30. LISAK Vlado
31. BEVC Anton
32. SMRAJC Marija
33. JUGOVIČ Jožefa
34.PAVLIC Ana
35. KUHAR Olga
36. MIHAUEVlC Marija
37. CORAGA Dana
38. DRAGO VAN Katica
39. VIVODA Anica
40. IVlClC Slavo
41. RADANOVlC Alojz
42. SPUDIC STJEPAN
43. TERNER Marija
44. BERUS Emilija
45. ŠUŠTARIČ Danica
46. SUŠANJ Ivanka
47. ŠPEHAR Katarina
48. GIZDARVEC Ana
49. BOŽIC Ivanka
50. KARAŠ Francka
51. GA VEZ Marija
52. DRAGOŠ Marija
53. BEKELJA Ivan
54. VRANIČAR Martina
55. HRLEC Djurdjica
56. JURAJEVClC Olga
57. BRODNIK Ana
58. ROMIH Marija
59. SIMONIČ Terezija
60. SBIL Anton
61. KAUPŠIN Jože
62. MITALKOVSKI Stepan
63. KALAR Dragica
64. ŠOŠTARIČ Rezka
65. ŠUŠTARIČ Ana
66. PAPEŽ Frančiška
67. LOZAR Štefka
68. JUSTIN Alojz
69. MAUSAR Jože
70. PLEVNIK Marija
71. ROPRET Gizela
72. MOČAN Jožefa
73.BLAŽINC Antonija
74. CETIN Ivan
75. ROŽMAN MAJDA
76. CVETKOVIČ Štefica
77. JANŽEKOVIČ Olga
78. ŠPILER Vera
79. MUHIC Ana
80. OKORN Anton
81. ŽELJKO Marija
82. AVGUŠTINClC Štefka
83. PLUT Slavica
84. MAREGA Sonja
85. KOS Vida
86. SIMONIČ Jože
87. VOLF Ana
88. CRNUGELJ Ana
89. KOČEVAR Ana
90. SLUGA Jožefa
91. SUKOVlC Jože
92. BABIC Mihael
93. MALEŠIČ Marjan
94. NASTAV Jože
95. DOLINŠEK Angela
96. STEGU Nada
97. KLEŠNIK Marija
98. SKAMLEC Vlado
99. BUČALO Dušan
100. KOBE Mihael
101. MIHALJEVlC Matija
102. PRIJANOVlC Karlina
103. KOLENAC Janko
104. STANKOVIČ Matilda
105. MALEŠEVAC Slava
106. DRUGOVlC Jožefa
107. ZUPANClC Štefanija
10- LETNIKI
1. ŽAGAR Jožica
2. RESJAN Ana
3. OGORELC Jožica
4. VERGOT Željko
5. DIM Sonja
6. CRNlC Peter
,7. OFAK Stanislava
8. PERlCAK Josip
9. KRZNARIC Anton
10. TRČEK Marija
11. HOTKO Rozalija
12. MIHALIČ Viktorija
Poleg metliške folklorne skupine, karlovškega okteta in recitatorske skupine pionirjev iz Ozlja je v kulturnem programu sodelovala tudi Marija Jakljevič.
li
Predsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Hrvatske tovariš Peter Flekovič je poudaril v svojem govoru ob otvoritvi nove tovarne otroške konfekcije v Žakanju povečano skrb za razvoj nerazvitih predelov. Sem sodi tudi ozaljska občina Foto: Janez Žele
13. MACELE Marija
14. KLEPEC Marija
15. PANJAN Marija
16. SMILJANIČ Dragica
17. CINDRlC Slavica
18. BUTALA Albina
19. ŠUŠTARIČ Milena
20. ŽALEC Mimica
21. RAJŠEL Jožica
22. BOBNAR Jožefa
23. KRMAR Štefka
24. KREMESEC Jožica
25. CESAR Alojzij
26. JAKLJEVIČ Nada
27. ZVONKOVlC Marica
28. JAKLIČ Milena
29. BOŠNJAK Darinka
30. BUČAR Jože
31. RUS Anica
32. HORVAT Ivan
33. BREZNIK Anton
34. OFAK Jure
35. BOŽINOVSKI Zdenka
36. VIKTOROVSKI Branka
37. POPOVIČ Dragica
38. ŽUNIC Jožefa
39. ŠOŠTARIČ Dragica
40. BRODARIČ Marija
41. ŽUGELJ Veronika
42. BRAJKOVlC Marica
43. BROZ Ivan
44. KRZNARIC Marija
45. POVŠE Ana
46. ŽALEC Anica
47. BRINC Marija
48. VRTIN Marija
49. FIR Jofcfa
50. PRISELAC Milka
51. RADKOVlC Marica
52. ROŽAJEC Mehmed
53. MALEŠIČ Lidija
54. MLACAK Ana
55. VRANIČAR Stanko
56. KOCEV AR Mira
57. REŽEK Martin
58. FILIPČIČ Darinka
59. ŽVAB Marija
60. VIRANT Ana
61. KRAJAClC Branka
62. KIR1N Mijo
63. VIDIC Antonija
64. PAVLOVIČ Draga
65. IVEC Cvetka
66.FRIGELJ Vesna
67. GAŠPERIC Anton
68. PROSENIK Dragica
69. NEMANIČ Marija
70. STUPAR Alojzija
71. JAKLlC Antonija
72. STEKOVlC Milica
73. GRAHEK Mirko
74. ŠIKONJA Sonja
75. ŠUŠTARIČ Marija
76. CEMAS Edvard
77. NENADlC Milenko
78. STOJNEV Marija
79. KOZJAN Stevo
80. JOSIČ Ana
81. DRAGO V AN Marija
82. FRANKOVIC Ivanka
83. MUŠIC Nikolaj
84. VUJASINOVIČ Dara
85. ŠTRUCEU Anton
86. VUKMANIC Nikola
87. PUST Kristina
88. ZEC Dragica
89. MATJAŠIČ Martin
90. DRAKULlC Danica
91. MAJHEN Rudolf
(nadaljevanje na 7. st.)
(nadaljevanje s 6. st.)
92. AUGUSTIC Zlatko
93. ŠTIMAC Miroslav
94. GOLEŠ Marija
95. HERAK Katarina
96. MALNARIČ Martin
97. TOTTER Vida
98. MOLEK Milena
99. VIKTOROVSKI Jure
100. STANEK Anton
101. GOJMERAC Ljuba
102. HOČEVAR Ivan
103. MAVSAR Marija
104. LEV Al Barbara
105. SLOBODNIK Alojzija
106. DRAKULlC Jure
107. NOVAK Jože
108. KOŽELJ Katica
109. ŠUKLJE Ivanka
110. FIR Anton
111. MALIC Marija
112. ŠOMIN Ljubica
113.CIGIČ Dragutin
114. ŠTRAVS Dragica
115. KURE Frančiška
116. KOLENAC Vladimir
117. STAREŠINIČ Julij
118. RAJŠELJ Marija
119. ILIJANlC Katica
120. JAKŠA Marija
121. ŽLOGAR Anton
122. ŠKVARČ Franc
123. PUŠIC Frančišek
124. ŠUKLJE Marija
125. BLAGUŠEVIČ Amalija
126. BREZOVAR Marija
127. GORNIK Ivan
128. OMERZEL Anton
129. GORNIK Jože
130. ŠTEFANIC Marija
131. KOČEVAR Ivanka
132. PETRIČ Terezija
133. LEVSTIK Serafina
134. NOVOSEL Jure
135. PUNGERT Jo ef,
136. PLANINC Ana
137. ŠTRUCL Ana
138. TEŽAK Martin
139. GERKŠlC Jože
140. JUG Ivanka
141. BOHTE Anton
142. VARpiJAN Terezija
143. CRNlC Vida
144. CIGIC Ivan
145. OMERZEL Miloš
146. JARC Ana
147. DRAGO VAN Ana
148. VUJASINOVIC Slavo
149. ŠIŠKO Vera
150. BAHGR Frančiška
151. GLIHA Alojzija
152. PRIB ICEVIC Nada
153. ANGELOVSKI Angela
154. ŠTRUCELJ Vinko
155. CUFER Helena
156. BELAVlC Janko
157. HRASTAR Rudolf
158. OGULIN Janez
159. UREK Anica
160. PUNGERČAR Anica
161. NEMANIČ Martin
162. PENIC Anton
163.CRNUGELJ Jernej
164. GRGIČ Marija
165. GROBOTEK Dragica
166. GORNIK Ana
167. NOVOSEL Stjepan
168. RADMAN Nikola
169. PETERLIN Amalija
170. RADAKOVJČ Bariča
171. JURAJEVClC Milena
172. BAHORlC Katarina
173. STARIHA Ivana
174. MUELLER Zofija
175. AVGUŠTIN Alojz
176. ŠOMIN Josip
177. HORVAT Marija
178. JAKOFClC Anton
179. MRAZOVIC Vida
180. RIBARIČ Emil
181. KAMBIČ Martin
182. IVOŠEVIČ Rade
183. PRAŠIN Zora
PROSLAVA V FOTOGRAFIJI - PROSLAVA V FOTOGRAFIJI - PROSLAVA V FOTOGRAFIJI - PROSLAVA
1. SLIKA
Metliška folklorna skupina ,Jvan Navratil1* je nastopila v kulturnem programu in požela veliko odobravanja številnega občinstva.
2.SLIKA
Direktorica tozda Konfekcija Anica Cej je med drugim povedala, da se je „Beti“ za to gradnjo odločila tudi zato, ker je v sosednji ozaljski občini, ki šteje 17.000 prebivalcev, komaj 600 zaposlenih.
3. SLIKA	Mladi	pa	so
pripravili tudi priložnosten kulturni program. Foto: Janez Žele
4. SLIKA
Otvoritve nove tovarne, ki je tudi rezultat vse boljšega medrepubliškega sodelovanja, sta se v nedeljo, 8. oktobra, udeležila tudi predsednika izvršnih svetov Slovenije dr. Anton Vratuša in Hrvaške mag. Petar Flekovič, ki je imel tudi dapi govor.
5. SLIKA
Trak pred vhodom v novo tovarno je prerezala predsednica delavskega sveta tozd Konfekcija Vera Klobučar. V Žakanju v nerazviti ozaljski občini je v „Betijini“ tovarni zaposlenih 200 delavcev, med njimi največ žensk, med katerimi se jih je prej precej vozilo v Metliko.
6. SLIKA
Nova tovarna otroške konfekcije v Žakanju je z opremo vred veljala 45 milijonov dinaijev, financirali pa so jo iz fonda za razvoj gospodarsko manj razvitih krajev Hrvaške, kreditom zagrebške Ljubljanske banke, z inozemskimi posojili ter lastnimi sredstvi „Beti“.
VB
Spomini na Pariz
Ob našem prihodu je bil Pariz deževen. Sploh se vreme tu, tako so mi povedali, zelo rado na hitro spreminja. Posije sonce, hip nato imaš vlago v čevljih, vendar te mesto prevza-
me, da pozabiš na takšne in podobne malenkosti. Štirje dnevi, toliko časa smo imeli namreč na razpolago za ogled sejma ženske mode, so premalo, da bi pomolil človek svoj radovedni nos v stvari, ki ga zanimajo, šokirajo, presenetijo, navdušijo, da prične verjeti stavku, ki ga je izrekel, sam ne vem, kdo: Videti Pariz in - umreti.
Pariz ima veliko prijateljic noči, pocestnic, ki prodajajo ljubezen, toda ta podatek je bolj zanimiv za samske turiste kot za poslovneže, četudi tudi slednje zasrbi. Večmilijonsko mesto prav zaživi zvečer, ponoči, akoravno tudi podnevi ulice niso puste. Če boste slišali v Parizu domačo besedo, naj vas to preveč ne gane. Slovenci so potujoč narod in v metroju lahko mimogrede srečaš Zdenko iz Emone ali Cvetko iz celjskega Topra.
Na sejmu ženske mode je bila gneča, manjša, kot sicer, so rekle naše kreatorke, vendar kljub temu. Od hoje se ti spremene noge v buhteljne, oči pa od gledanja v nadevane paprike, želodec se ti lepi na hrbtenico, kajti časa za obilnejše obroke ni. Premalo sem podkovan o tem, kakšna bo ženska moda v prihajajoči sezoni, da bi se o tem lahko razpisal na dolgo in široko. Videl sem, da prevladujejo bordo barva, siva, kombinacija rdeče in črne, videl sem kopico modnih revij kar na razstavnih prostorih, sejmišče je vrelo, glasba bučala, vzdušje je bilo drugačno, kot smo ga vajeni iz Ljubljane, Beograda, Zagreba ali Sarajeva. Pariški sejem ima namen zaključevanja in ne toliko ogledovanja. Ka d* da je filmski idol John Travolta poneumil tudi modo: moški se odevajo v ohlapne srajce, tudi hlače niso ozke, okrog vratu pa se jim vijejo široki in dolgi šali. Občutek dobiš, da je moderno vse, kar je neurejeno, plahutajoče, drzno, mladostno, morda kričeče, če hočete - izvirno, domiselno, brez okovanosti in malomeščanskih okvirov.
Pariz je mesto belih, črnih, rumenih, rdečih, starih, mladih, namazanih in neposlikanih obrazov, je mesto vseh narodnosti, kulturnih spomenikov, galerij, cerkva, velikih trgovin, v katere vse pogosteje zahajajo naši ljudje, kajti Trst ali Gorica nista več modema, nista simpatična, ne ustrežeta več našim prefinjenim okusom.
V podzemni železnici pa vidiš miši, čeprav nisi kronik in hitro se lahko izgubiš, če si iz Metlike, iz mesteca z nekaj hišami, z nekaj ljudmi in z veliko problemi. Koliko neki jih imajo šele Parižani? Končno pa pri-
letiš na zagrebško letališče s steklenico wiskija in s škatlo cigaret.
Pa spet vse po starem.
T. G.
Tekmovanja
V športni dvorani pri osnovni šoli je bilo kviz tekmovanje Samoupravljanje — naša sedanjost in naša prihodnost. Sodelovali sta dve ekipi: mešana ekipa mladincev iz Metlike s predstavniki JLA iz Črnomlja in ekipa Beti s predstavniki JLA iz Črnomlja.
Vprašanja na temo ,,Deset kongresov partije41 so bila dokaj obsežna in težka. Ekipo Beti so zastopali:	Martina	Jakofčič,
Brane Zvonkovič in Tončka Žlogar. Mladinci iz Metlike in vojaki garnizije iz Črnomlja so pripravili bogat kulturni program, škoda pa je, da je bil kviz kljub kulturni revščini v mestu slabo obiskan.
MARTINA JAKOFČIČ
Žakanje je zaživelo
Tistega meglenega oktobrskega jutra je bila moja pot v službo nekoliko daljša kot sicer. To je bil moj prvi dan dela v obratu otroške konfekcije v 2a-kanju. S strahom sem se ustavila pred stavbo z rumenimi okni, oddaljeni dobra dva kilometra iz Metlike. Ko sem vstopila v prostorno in svetlo šivalnico, sem obstala: „Tu bo torej tekel moj vsakdanji delavnik.44
Prve delavke so že posedle za šivalne stroje. Na njihovih obrazih sem opazila vznemirjenost. Oglasila se je pesem strojev, šum tekočega traku je prerezal tišino. Večbarvne škatle so se razkropile po traku. Po zvočniku se je oglasila pesem, prijetna, domača. Prva tesnoba je izginila.
Danes, po dobrem mesecu, nas je tu zaposlenih osemdeset. Delavke, v glavnem so s Hrvaškega, so zadovoljne, saj delajo v boljših razmerah, pa še pot v službo je krajša. Za oddaljene pa je organiziran prevoz z avtobusom.
Tudi tekoči trak je velika prednost za to vrsto proizvodnje, ker ni nepotrebnih sprehajanj, delo teče tekoče, a tudi pregled nad nedokončano proizvodnjo je večji.
Delamo v glavnem otroške pajace iz striženega pliša za
madžarsko in domače tržišče. Imamo lepo urejeno menzo, v kateri malicamo. Hrano nam pripeljejo iz Metlike. Tudi garderobe so prikladne. Tu se delavke preobujemo, pustimo vso prtljago in pridemo v šivalnico v copatah.
Žakanje je prvi obrat v Beti, ki ima vgrajeno ozvočenje. Tako med delovnim časom poslušamo glasbo iz radijskih študijev, po zvočniku pa objavljamo tudi razna obvestila.
Vsi, ki smo tu zaposleni, se zavedamo, da moramo upravičiti zaupanje, in neprestano stremeti k večji produktivnosti in boljši kvaliteti.
JOŽICA KLEMENČIČ
IZREKI POMEMBNIH MOZ
O DELU:
Kar vedno delaš, delaj pametno in misli na konec. GOETHE
Kdor nikdar ne začne, tudi ne more nikdar končati ANTUN NEMClC
Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira. BALZAC
Nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako, kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem. K JEROME
Najbolj delavni del človeškega telesa so komolci. RONALD SIR L
Delo nas osvobaja treh velikih z lov:	dolgočasja,
pregrehe in pomanjkanja. VOLTAIRE
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
VOLTAIRE
O DENARJU:
Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar v življenju najvažnejši Sedaj, ko sem se postaral, to vem. OSCAR WILDE
Denar je šesti čut, brez katerega ne moremo uporabljati preostalih pet. MAUGHAM
Ne posojaj denarja prijatelju, ker boš ostal brez denarja ali pa izgubil prijatelja. ALBANSKI PREGOVOR
Ce denar resnično ne prinaša sreče, potem ga vrnite. JULES RENARD
BORKAM IN AKTIVISTKAM NOV
V jeseni 1942 je začelo izhajati prvo žensko glasilo v okupirani Sloveniji: .NAŠIM ŽENAM44. 15. oktobra 1978 je tov. Mara Rupena-—Osolnik na osnovni šoli na Mimi odprla razstavo ,,KP Jugoslavije v boju za emancipacijo žensk44 in ob tej priložnosti povabOa delegatke prvega kongresa SPŽZ, ki je bil v jeseni 1943 v Dobrniču, da bi sodelovale pri zbiranju dokumentov ter pričevanj o pomembnem deležu dovenskih žendc v NOB.
Zato prosimo vse bralke našega glasila, da pogledajo, ali nimajo morda doma shranjene iz vojnih let kakšne številke časopisa , Našim ženam44, kakšne partizanske propustnice ali karkoli drugega, kar bi našlo svoje mesto v zbirki dokumentov te rastave, ki zdaj potuje po slovenskih šdah. Zlasti delegatke I. kongresa SPŽZ, aktivistke OF in borke NOV vljudno prisimo, da bi tako gradivo poslale na nadov: Mara Ruperia-Osolnik, 61000 LJUBLJANA, Gregorčičeva 9—a.