Venceslao Winkler:
Veliki petek.
Raglje v zoonikih ropočejo
pesem leseno
in   hodimo  i ih i   in  mislimo  oduno
n& smrt in na biče in irnouo krono.
Po gričih
pa coetejo če&nje in orisfcajo njioe o pozdrao
in gozd in oeselo nebo
se n&m smeje iz doljsv.
Haglje o zoonikih ugašajo v mrteo večer.
Smrt se umika  in biči bežijo.
Trnjeva hrona ria Križ&nem rasfe d sijaj,
osi (rni so bridki,
nsi Irni gorijo,
oabijo v tesen objem.
Ktizani vdano smehlja se,
use biče sprejemal je nase,
jutrt pa —
o jutri pač dobro bo v&etn . . ¦