Leto m.
▼ (Mil, da* B. aprila. L 1893.
Štev. 10.
DOMOVINA
Uk^a ;>. 15 toi i.'v dan vaskr*a i vsakokrat |>o 10 kr. od ganiu>nd-*r.
ki — Diflri naj me tsv-.lij.. |-ViaU nre-ln «t»u in st^r Irankiran-. Bokopiai -e ne vračaj" Za imMrtU » i lačnj* ■ T«Ua xa cel" let- t gM. u |>.l leta I gM sa četrt leta »t kr Imtaiu naj m p..*il» CpraeaUtve Demoviar" * Celji
Ravnop ravnost - kje si?
V 221» a. ji državnega zbora dn-: 22 marca 1M»:» atvrlli k., poslanci dr Oregorec. grof Alfred Corontni in tovariši nastopno
Z državnim osnovnim zakonom z dn- 21. decembra I Mi7 drž zak. A» 142 p splošnih pravicah državljanov za kralj«-stva in dežele, zaato|>ane v državnem /lioru. in aicer a členom XIX, odstavkom 2. .priznava država ravnopravnost vseh deželnona-vadnih jezikov v Soli. uradu in v javnem življenju*, torej Midi ravnopravnoat slovenskega in hrvatakega jezika v teritoriju, kjer bivajo Slovenci in Hrvati, namreč: na Koroškem, štajerskem. Kranjskem. Goriškem in C.rad Sčanskem. v mestu Trstu in v okolici ter v Istri.
Temu. za mirno vkupno življenje avstrijskih narodov najvažnejšemu zakonu še do današnjega dne ni dodan poseben izvrševalni zakon.
Valed tega pristoja c. kr. vladi. da. aklicujoč se na državni osnovni zakon z dn«* 2 L doc. 1HH7. drž zak. št. 14.'» o izvrševanju vlade in eksekutive, čl XI, s primernimi .naredbami in ukazi", .uvaževanji * in praktično izvrševanje a čl. XIX. drl oan. z*k. z 21. decembra 18«7. drž. zakona »t. 142 zajamčenih narodnih pravic za vae avstrijske narode, torej tudi za alovenaki in hrvataki narod, omogoči .in tudi izsili od tistih, ki so v to vezani.*
Minolo je 2."» let, odkar je ta določba drž. osnovneg* zakona stopila v veljavo, ne da bi se bila za Slovence in Hrvate primerno porabila in izv."dla Nihče ne more trditi, da slovenski in hrvatski jezik že imata na svojem lastnem ozemlji
v Soli. uradu in v javnem življenju tiste pravice, 1 za katere jamči državni -snovni zakon in katere ' zahteva vsak<lanj.i potreba
Sicer so v veljavi ukazi c. kr ininisterstev o porabi nemško slovenskih, italijansko »lovenskih, italijansko hrvatskih tiskovin, potem o dvojezičnih uradnih napisih in o ura<lnih pečatih itd. in ukazi, daje vzprejemati slovenske in hrvatske uloge ter je reševati v t. m jeziku. Vae te naredbe pa niso zadostno zabičene. c. kr. uradniki ae ne menijo za te ukaze, ali jih |>a kolikor le »Vi v nem ar puščaj - Mnogim naredbam o> I rek a jo tutli splošno veljavo, ker so bile izdane za spe-cijalne slučaje. Nekatere naredbe je bilo od c. kr. oblastev takorekoč priboriti p"tem pritožeb do državnega sodišča.
Jug >sk>vansko prebivalstvo je že večkrat z mnogobrojnimi peticijami do raznih c. kr. mini aterstev prosilo dvojezičnih napisov pri raznih c. kr. oblaatvih. uradih in javnih zavodih, takisto je prosilo dvojezičnih uradnih tablic in uradnih pečatov, prosilo, na« se imena železniških postaj izklicujejo tudi v deželnonavadnem slovenskem ali hrvatskem jezika, a doslej, žal, prosilo je skoro povsem brezusp^ao. Take peticije. ali se nanje aploh n« jemlje oara, ali ae odklanjajo, ali ae pa rešujejo na način, ki je naravnost zaaramljiv. Nekatere slovenske občine v južni Štajerski prosile so pri a kr. trgovinskem ministeratvu nemško-slovenskega uradnega pečata za c. kr. pošto v Veliki Nedelji. Odgovorilo se jim je s tem. da ae je naročil nov samonemški uradni pečat — le še nekoliko večji od prejšnjega.
Tako in j*dnako postopanj* vlade vzbuja pri slovenskem in hrvatakem prebivalstvu vedno nu točn nezadovoljnost in vedn« večjo srditost v škodo ugMu r kr oblastev in v Sko-|o zaupanja d<> njih I »a slovenskemu ali hrvatskemu jeziku ni mesta na uradnih tiskovinah, uradnih napisih, uradnih p-čatih. pri železaiikih postajah iti. to z mat rs prebival*' vo z jedne strani kot pritožbo zoper c. kr. ura<lnike. da ti zaničujejo državne osnovne zakon«-, z drug- strani pa za neprestano opominjanje na narodno poniževanje in trpinčenje p« tiatih. od katerih bi imeli pričakovati varstva in pravice.
V očigled takim jezikovnim krivicam v ozemlju, v tostranski državai polovici, kjer prebivajo Slovenci ia Hrvati, vprašajo podpisani slovenski in hrvataki državni poslanci Njega eks-celenco gospoda ministerskega predsednika kot šefa in vodjo vseh ministerstev:
Ali je Njega eksceleoca voljAn .
I.)	avojo pozornost takoj obrniti na popisane nezakoni'e jezikovne razmere v deželah, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati, ter
II.)	proozročiti, da se čim prej odpravijo navedene nepriličnoati pri vseh c. kr. m mi s te rut rih. ter vsem tem ministerst vom podrejenim c. kr. oblast vom. uradom javnim zavodom itd., nahajajočim ae na ozemlji, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati, takoj zaukazati: naj se koj preskrbe in porabljajo dvojezične, to je nemško-slo-venske. italijanskoelovenske. italijanska hrvaške tiskovine, uradne tablic«, uradni pečati itd. naj na železniških povtajah v teh jezikih omialijo
LISTEK
Deset milijonov.
NoTela, spisal Mavnis Jokai. Poslovenil D. H.
(Daljši
V zemljo se tolika tvarina ne da zakopati brez sledu Tudi se je bilo bati, da bi ga konečno sami več ne dobili, če bi zaklad le predobro skrili. Tudi tukaj je bila Robertaonova glava na pravem meatu Po aredi otoka drl je hudournik od akalovja do skalovja po kterem je delal izredno veliko slapov Hobertaon je hudournik vrgel iz truge a provizoričnimi jezovi, s katerimi so ga njegovi Ijndje v kratkem času zajezili, ter je jel preiskava t i njegovo strugo. Med skalovjem jed-nega slapa zapazi precej široko votlino, ktere poprej ni bilo videti, ker jo je zakrival alap. Semkaj je dal valiti sod za sodom napolnjen a čistim suhim zlatom Ko so bili vsi spravljeni, dal y pred tihod posebej zavaliti še veliko skalo. Na to so jezove podrli in hudournik drl je zopet od slapa do slapa Sedaj naj pa le ugane, kedor hoče. pod kterim -la je zaklad vre-len deset mi lijonov dolarjev'
Zaklad je bil dobro shranjen, roparjem je pa lahko okoli arca. kajti aedaj ae jim ni bilo bati drug druzega. da bi jih ta ali oni ogoljufal ali pa še celo ušel a celo ladijo Skupni plen je Ml na varnem kraji, kakor za železnimi vrati.
Ko ao se tolovaji poslovili zopet od Sajgana, bilo jih je le sedemnajst na krovu. Velika skala odvalila se jim je od arca, odkar ao shranili zaklad; kajti nič več jhn ni bik) treba paziti ne na zaklad, ne na Robert sona. Od samega veselja planili so nad sode, kjer ao imeli spravljen rum. katerega so se navlekli tako. da so počepali kakor muhe. Še celo večno trezni štirje stražniki so se napili. kar so mogli, dobro vedoč. da jim pač ni treba več čuvati Robertaona Če hoče naj pa on sam čuva prazno ladijo.
Ko je vse že brez zavesti pod prvim krovom smrčalo, pričeli so Kobertson, Viljams in Jnrij poslednje delo. ktero ao imeli zasnovano že dolgo časa. Speče mornarje zaprli ao v ladijo. duri in druge uhode ao pa zabili jako skrbno in trdne. Kar je bik) na ladiji še jedi in pijače, znosili ao vae v veliki čoln ; kar ni šlo več vanj. pometali so v morje. Na to ao vničili krmilo, razreza!i jadra in vrvi. dvignili jambore iz njihovih stališč ter jih pometali v morje. Kar so imeli nautiČMga orodja na ladiji ao vaega razbili. Iglo in kvadrant vzeli ao s saboj v čoln. Preden so zapustili ladijo. razpeli so še jadra po krovu ter jih čez in čez na vso moč dobro pribili. Ko je bilo to | dovršeno, vkrcali so se v čoln. ladija pa je pla ' vala p« nezmerni vodeni planjavi, kakor nekdaj i Nnetova barka, podobna mrtvaškej krsti, kjer je bilo pokopanih 14 živil smrti posvečenih ljudi. Niti mrtvaškega prta in žebljev jhn ni manjkalo. ! kajti jadra na krovu so bila dobro pribita.
Štirinajst dni gonili so vetrovi zapuščeno ladijo po morji sem m tje. ne da bi jo bilo va-lovje pogoltnilo. Petnajsti dan našel jo je lovec morskih kitov, ki je pribita jalra odtrgal in odprl duri Od vneh živopokopanih mornarjev živel j« I« še edea. in le U je bil postal blazea ter ni nikdar več prišel k pameti Vsi drugi so se deloma podnšili, deloma ao pa pomrli lakote in žeje.
Glavni trije grešniki vozili ao se pa oelo noč po morji Proti jutru dospeli ao v luko otoka Vahou, kjer ao rekli, da ao ae rešili iz ponesrečene trgovske ladije Kedo bi jim le tega m bil verjel ? Ondašnji guverner napravil jim je potne list«, brazilijansk kapitan vzel jih je iz milosti na ladijo, s ktero se je ravno peljal v Rio di Jaaejro. Šli so z njim Delali ao se tako nbotne. kakor bi ne imeli niti vinarja, če prav je imel vsakdo v obleki zašitih svojih 200110 pijastrov. Med saboj so se zmenili, da si kapi jo v Ameriki za ta denar trgovsko ladijo, s ktero bodo potem jadrali na otok po andčeke z zlatom napolnjene ktere bodo polagoma zvozili iz otoka Razven njih treh živa duša ne bo smela vedeti, kako dragocenost da bodo imeli v ladiji. Mornarjem se bo reklo, da je barvi I ni les.
V Rio di Jaaejro živeli so cel teden, med tem zmanjkalo je aopet jenega izmed njih Jurja je nekdo zvečer iz kavarne domu idočega z nožem sunil ia zaklal Nikdar ae ni zvedelo, kedo ga je bil
napise in akrb<i. da ae bodo ta imena pri po-satanih vlakih izklicavala?
Na Dn naj i, 24. marca 189». Dr. Gregorec, Alfred Coronini. dr. Ferjančič, Pfeifer, Klun. Nabergoj, Povše. ŠukU«. Globočnik, dr. Gregorčič, Rob«1, Borčlč, Šupnk, dr. l*c<nJa Volnjak. Spinčič, Dapar.
Res, talostno in preznačlloo za naše razmere, ako mora poslanec 26 let potem, ko ss Je izdala postava o jednakopmvnosti, ministra opozarjati aa to. da Js ta postava le vedno le aa papirja in da se dejansko as izvrinje. Tisti, ki ao v prvi vrsti poklicani in za to od države na stavtyeoi. da skrbijo za izvršitev zakonov, se za to najmanj brigajo, nasprotno, kjer le mogoče, še ovirajo uresničenje v državnih zakonih utemeljenih in zajamčenih narodnih pravic. Za to smo neumornemu poslancu g. dr. Gregorcu prav hvaležni za njegovo interpelacijo, s katero bode ministerskega predsenika prisilil, da ae enkrat točno izjavi o svojih namenih glede izvriitve narodne jednakopravnosti Kako malo mar je posebno pri nas na Štajerskem uradnikom za uresničenje postavnih določb, se razvidi med drugim tudi iz sledečega:
Pred jednim letom vložili so vsi slovenski v okrožji celjskega okrožnega sodišča stanujoči in delujoči advokati in notarji pri predsedništvu okrožnega sodišča peticijo za napravo in uved^nje dvojezičnih tiskovin, uradnih tablic in uradnih pečatov i. t. d. pri vaeh okrajnih aodnijah in pri okrožnem sodišču samem. Na rešitev te peticije Čakamo tako kakor Izraelci na Meaija. pa zastonj.
Takšna je usoda naših prošenj, ker so ravno ponižne prošnje. Mi moramo odvaditi ae vedno le prosjačiti za svoje pravice, namesto da bi jih zahtevali.
Celjske novice.
(OMsslovsnsko obrtno drnitvo v Celji* |
zborovalo je v soboto dne 25. p. m. Zborovanje l je bilo dokaj dobro obiskano Počastil je zboro-vanje tudi državni poslanec g. M. Vošnjak in več drugih odličnih gostov. Volil se je odbor sledečih gospodov: Boucon Stef.. Vošnjak F. E., Strašek Stef, Hribar Dragotin, Magolič Srečko, Hočevar Jos.. Majdič Peter, Ropaš AL. Zupane J.. • Gologranc Fr.. Kapus J.. Kmecl J.. Z\verenz J.*), , Zabukosek Jos., Zagoričnik Fr. Upati je. da se : bode odbor resno poprijel dela in v kratkem oživil tudi podružnice po vsem Slovenskem. Rodoljubni obrtniki se prosijo, da blagovole v svojih krajih i pričeti vpisovanje in da to naznanijo predsedstvu v Celje, da prejmo pottebne tiskovine.
•> J. Zuerenc bil je sicer voljen v odbor, vender pa b<>de pri prvem shodu is druitva izkljuCen, kajti igrati je hotel dvojno ulogo in Uke možakarje radovoljr.u prepuMamu celjskim nemCurjem. — Sicer spregovorimo | o temu .molu" Se veC. Dane« opozarjam«. Is nate okoličane in kmete, naj 1-odo oni znaJajnejli od njega ! in »tore svojo narečno dollnost. ,8voji k svojim!" |
(Kenosrt) tamburašsv .Celjskega Sokola' s sodelovanjem pevcev celjske čitalnice napravi .Celjski Sokol' na belo nedeljo dne 9 aprila v vrtnem salonu v hotelo .pri belem volu' (.Koscber). Začetek ob 8. uri. Vsporad tamburašsv: .Naprej', Kolo Iz .Teharskih plsmltev'. .ljubim ta', .Pod-okaksa iz Teharskih plemičev', .Mrak' in .Tam za goro'. V spored pevcev .Slovo', .Herocfovsfca', .Večer na Savi'. .Na planin«', .Soča', .V tihi noči' in komični tsrest. .Kje ao mojs rožice'? Fantazija sa glasovir. .Pean(| vsnec'. Potpourri slovenskih pesem za glasovir, igra g. J. Arzenlsk. Vstopina za osebo 60 kr., rodovina treh ossb 1 gld. K mnogobrojni vdeležbi vabi vljudno odbor.
(0 žalostnih rasmsrahl aa oeljski gimnaziji, onaredbah ravnatelja Končnika, o vedenji nemških profesoijev, o čudnih izjavah dež. šolskega nadzornika dr. Zindlerjs pišejo celo vsčji avstrijski listi in obsojajo na odločni način vss te msk> spodbudne razmere. Zanimiv spis o vsem tem je imel tudi .Agramer Tagblatt'.
i Nemško drnitvo.) V Celji obstoji .nemško drnitvo' in človek pričakuje, da ao udje tega druitva sami pristni Nemci. Ali glejte: Doslej je bil načelnik društvu Kranjec dr. Sajovic, sedaj pa je llak-žan Julij Rakuš in v odboru so še: Kozjan dr. Kcvačič. ŠkoHjan dr. Stepišnik. Slatinčan dr. Hojzel. Posavec dr. Jesenko itd. Iz tevtoburških goščav pa ne vemo. če je kdo v tem nemškem društvu
(Sv. milijoni Celjskih oo. lasaristsvi vršijo se od dne ti. do 16. aprila na Planini; od dne 30. aprila do dne 7. maja v meatu Radgoni (slov. in nemško): od dne 14. do dne 24. v Sv. Petru pri Radgoni; od dne 27. maja do dne 4. junija v Št. I«ovrencu na Dravskem polju; od dne 24. junija do dne 2. julija pri Sv. Ožbaltu ob Dravi.
i Da bi Celje isglsdalo bolj nsosiko) napravili so pri mestnih mitnicah velike napise, seveda nemške in celo v nemških barvah .Kapuziner-Maut". .Grazer-Maut", itd. čudni so res ti mo žakarji. Napisi so za slovenskega kmeta, ki prinaša ali privaža v mesto živež, napišejo mu pa v njemu nerazumljivem jeziku. — Ima li občina preveč denarja ali pa morda mislijo, da koga jeze?
(Slovensko fsslo I Nekatera, posebno dijaška in pevska druStva imajo lepi običaj, da svoje svečanosti pričenjajo se svojim geslom. V geslu se izražuje v malih stihih, ki se pojo po slovesnem napevu. namen društva. Tudi naše obče slovensko geslo: .Za vero. dom, cesarja" zložil je naš pesnik Stritar v sledeče stihe:
.Razlegaj se Jez hrib in log: Vladarja nam ohrani Bog! ltesnice večne svetli iar, Najdražji nam je Botji dar. Za domovino trud m kri! Slovenski narod naj Svi!" Prav lep in alovesen napev k tem ubranim besedam zložil je znani virtuoz na citrah gosp. Vekoslav Vaupotič na Dunaju. Priporočamo toplo
slovenskim društvom in pevcem to skladbico, ki ae dobiva tiskana na elegantnem kartonu pri gosp. Vekoslav Vaupotiču na Dunsji, Ottakring, Friedmanngasse, št 8.
d# grobi) ao bili zelo lepo okraisni po vsih cerkvah Posebno topo odlčen Js bil pri č. oo. kapaoiaih Na tisoče pobožnega Vodstva prišlo js is okolice k molitvam. V soboto vršilo as je vstsjsnje po oatjskih cerkvah, v nedeljo v Jutro pa pri sv. Jošefa.
(Nemška m nt na krsnllalM v Cstyl) imela lani 25.877 gld. 12 kr„ tstos pa 11.883 gld. 27 kr tsdaj 4293 gld. M kr. manj dobička, kakor lanako leto. — V papirjih imela j« naložeaega 1,262.319 gld 76 kr. Tudi pomembno. — čudimo se le, da je Se toliko slovenskega denarja pri temu zavodu
Slovenske pevsko draitvo v Ptaji) imelo bode letos svoj veliki skupni koncert v Mariboru. Mariborskim in celjskim nemčnrjem to ni nič kaj všeč ter opozarjajo v svojih lističih na to. da se bodo, 6e treba, posluževali proti slovenskim gostom svojih pravic kot gospodarji imenovanih mest. Ta jeza izvira pač iz zavisti, ker si ne morejo privoščiti takih mozikalnih užitkov knkor nam jih daje leto ra letom s svojimi konoerti naše slovensko pevsko društvo; drugič pa jim ne daje miru znana njih ošabnost, ■ katero se smatrajo kot gospodarje mest, kjer imajo večino, in slovenske prebivalce smatrajo le kot trpljene goste, katerim lahko vsak čas vrata pokažejo. Proti temu smešnemu atališču opomnimo I«, da živijo naši Nemci na slovenskih tleh in da še bode prišel čas. ko bodemo mi njim zapovedovali. kako ae imajo obnašati na alovenskih tleh proti gospodarjem slovenskega Štajerja. — Našim posili-nemcem silno neprijetno doni v ušesih vsaka slovenska ali slovanska beseda. To so seveda 1« nekateri hujskači, večina je pa trezna in pametna. — V mestu Bruck na Muri na Gornje-štajerskem je precej slovenskih in hrvatskih dijakov, ki pohajajo tamošnjo rudarsko akademijo in med seboj občujejo seveda v svojem maternem jeziku. To oskrun-mje nemškega značaja tega gornještajerskega mesta pa tamošnjim nemškim hujskačem ni po volji in v svojem glasilu se silno razburjajo zaradi take predrznosti. Oni ne pomislijo, koliko grošev dobiva to mesto leto za letom od teh slovenskih in hrvatskih dijakov in da tem ni ravno treba nositi svojega denarja tja. kjer velja slovenska ali hrvatsks beseda za greh. Kam vodi vendar slepa narodna strast in nestrpnost :
Spodnje-št&jerske novice.
(Nssrstaa nemška politika.) Čeravno ljud-atvo zdihujs pod velikim bremenom dolgov in davkov, čeravno ves omikani avet vidi, da našega kmeta tarejo tudi velike naravne nesreče, ko mu trtna uš vinograde izpodjeda. ko mora
Sedaj imel Je Robertson le še jednega deležnika Od vseh ostala sta le dva, in ta dva naj bi ae delila Joj. koliko bi vsak dobil! Bodeta menda vendar zadovoljna?
Zadovoljna? Vsi peklenski vragi zakro-hotajo se pri tej bedasti besedi. Kje pa je človek na svetu, ki bi bil zadovoljen? Kako le H bil zadovoljen človek, ki je toliien zaklad vkradel. ki je razumel tolikanj tovarišev znebiti ae? Ali more tak človek mirno spati, dokler še poslednji živi. čegar mora biti polovica nezmernega zaklada?
Tako nekako se je po Jurijevi smrti tudi dozdevalo Vilijamsu; zato pa ni liotel več z Ro-bertsonom spati v eni sobi, niti iz tistega kozarca kaj piti, kterega je imel Robertson v rokah.
Nekega večera potrkala sta pri Doni Tereziji dva mornarja rujavih obrazov, na kterih so biie globoko vtisnjene vse težave prestanega življenja na morji. Obleka jima Je bila oguljena in raztrgana.
Zamorec Done Terezije ju ni puatil v sobo. tako ata ae mu zdela aumljiva ta dva človeka ter ju je vprašal, kako ae pišeta od kod da ata in kaj bi rada
.S tvojo gospo bi rada govorila, idi in objavi naji. Le reci ji. >la sta zunaj dva moža, ki premoreta deset milijonov*.
Zamorec je kar zasijal slišavši o tolišnjem premoženji v rokah teh dveh po tem dišečih capinov, še večje pa js bilo njegovo začudenje, ko se js po njegovem naznanilu gospa sama dvignila iz mehkega stola in hitela capinoma nasproti. Enemu se je obesila za desno, dragemu za levo roko ter ju je vlekla s saboj v spreje-malno sobo, kjer ju je jako domače in presrčno pozdravila, kakor bi se bili vže Bog vtf. kako dobro poznali. Doni Tereziji je bilo ravno tako dobro znano, kakor muogim drugim Limancem. kaj da seje zgodilo s .Peruvijanom*. Prepričana je bila, da so bile temu povod njene lepe oči.
.Samo vidva sta ostala-, pričela je z njima razgovor, ko so do šli v salon Pri tem se Je zopet stegnila po črnobaržunastem divanu; kodrasto glsvo si je pa podprla z okroglo roko.
.Ali se ti zdi, da nas je preveč, ali premalo?" vpraša jo Vilmama
Na vsak način preveč! Kar je polovičarskega ni nikdar celotno in vidva sedaj oba sestavljata Se Is celo jednoto.
.Deset milijonov!" mrmral je Viljams prevzetno pred se. .to je vže nekaj Vsak izmed naju po pet milijonov. Jas bi rekel, da je to žs vredno, da vsaka Limaasks gospa posestnika tolikih milijonov pogleda lopo. in asj bi bil taisti Se tako razbit'.
.Saj to je ravno, kar mi otežuje volitev"
.Kaj pa srce, ali za to prav nič ne dai?" Dona Terezija se je zakrohotala To je bil njen odgovor na to vprašanje.
Robertson ni še zinil nobene. Na nisksm stoliču sedeč je le moIčtS gledal pred se, kakor bi ga ne brigalo vse skupaj nič.
.In vendar moraš voliti med nama prekrasna dona Terezija, nadaljeval je Vilijams; kajti povem ti, da je nama obema, ki sva imela srečo najine tovariše preživeti, duša priraičena ter nihče ne bo hotel umreti drugemu na ljubo. To pa Se tem manj. ker paziva oba na vso moč vsak na svoje zdravje. Ali ni rea Robertson? Kaj?
Robertson se Je ozrl v Vilijamsa, kateremu se Je zdelo, kakor če ga bi le ta smehljaj stal najmanj pol sveta, vsaj tako teško šel mu js od srci. Streslo ga js po celem životu in to tembolj, ker Robertson ni rekel prav nobene.
Viljams je Se ve« časa govoričil dami to in ono. .Kmalo, dona Terezija bodeva položila k tvojim nogam vsak svoj teško prislnženi delež in tebi bo določiti, na ktero stran da m bo nagnila tehtnica tvoje ljubezni
Ko sta odhajala pridržal je Robertson nekoliko svoj korak in kreotinji zaiepetal na uho: .Kterega boš izvolila?"
Ona pa gaj« pogledala a satansko-leskečimi očmi in mu siknila na uho
.Lastnika <Wik milijonov'.	p^h ,
Hranilno in posojilno čLrnStvo -v Ftiaji,
Bilanca za 9. poslovno leto
Hila vi. k. 346 Ptuj
Inventar .............
Posojila 3173 *adrulnikom	.....
/aosule obresti od posojil ......
Naloieni denar v hranilnicah......
V poštni hranilnici.........
Menice in tiskovine.........
r blagajni dne 31. decembra 1803
gnld. kr.	
31057	33
7350	—
394	13
565591	38
4475	82
18219	99
1154	97
344	77
5936	07
I **
Glavni | delci i........... 3000—
Opravil« | . od 3115 zadmisikov . . . 4865IP4 [j 50651 04 Hranilne vloge od 1314 vložnikov . . .. . 5I5JI606 Kapiuluov. obresti od hran. vlog do 31. der. 1803 1881000 1 534036 06
Za leto 1893 preplarzn« obresti od posojil...... 5780 54
Sploini rezervni fond I . jan. 1803 gld. 7744 10 5*. obresti do 30. junija 1807 . » 103 60 4'/t* ( »bresti do konra der. 1803 * 174 34 Vstopnina leta 1803 ... » 080 Spe«-, rezervai fond za slučajne zgu-
be znala 1. januvarja 1893 . gld. 36355-90 5», obresti do K) junija 1893 . # 656 40 4«/,*, obresti do kom-a dec. 1893 » 59076
Donesek I. 1893 za poseb. rez. fond . 153 60 37656 66 36748 60
in ker se jc dal ostanek čistega dobitks v znesku vsled sklepa danainjega občnega zbora k poselm.
rezerv, fondu, znaiata oba rezervna fonda vkup Čisti dobiček leta 1893 ........
9091-94
"V J*tujl» dne 31. doembra IH92.
povodom dOletnlce ttofonktgi jnbUeja n. Očeta pipeta LEONA IE,
sa katero priredita spodaj podpisana posebni slak pn jako snišnni osni
t poadsdjnk dn* lO. aprila 1893 mm
Vlaki v najpripravnejii sveži a p<«et*iim viškom vozijo sledeče: Iz Dtmaja ob S— zvečer od Dravograda ob 4.60 zjutraj, ia Ptuja ob 7 8> zjutraj, ia Veisnj oh 560 zjutraj. ia Zagret« ob SOC jano <,b » 40 zjutraj, iz Keke ob H - dopoldne, ia Pulja ob S 66 zjutraj, is Trsta ob 4 »6 popoldne, ia ka na Videm ob 4JO popoldne ali ob II 66 dopoldne, ia Celovca po joi »elez na Vidam ob t li pop lljo v Vidmu v posebni vlak vstopiti. morajo to takoj pn kupovanju hatka naznaniti.
Franc ČKiden.
(preja J os. Geba) ▼ Ljubljani
I Slonove ulice it, 11
priporoča •lav .ol-činatvu in po»ebno preč.iat dubovMini, avi>jo bogato največjo zalogo ivicarskih iepnihur, po najnižjih cenah, slatih, srebernih, ni-kelnsatih in atenakih ar i nihalom (Pendel-nhri, bndilnic verižic veake Tre te, prstanov, uhanov
naredim dobro. hitro natačno in c
po 40. «0, 70. 85. 95 kr.. gl. 1.-, 1.25 v nanj« v
krilim
po H5 kr., gl. 1J», 1.50, 1.80 In tki fiaejše in elegietao raut
priporoča
D. Hribar v Celji.
N^jve^ja i
laatnefs iadelka. vsakovrstnih vedno »valili atad-
čič aa trgovce. kakor tadi v isobilji kramarakega blaga ipokarije itd I. ki se navadno prodaja po
aejineh in cerkvenih • Me »tetine prsdmstov ia ala4ksr> po vasksj eeai
od navadnih do a«Jh»«j*ih. Posel.no priporočam aa velikonočni čaa p pitskev okusno izdelane ia aladkoija, dalje tudi ia čokolade, mandeljev Marmlpsn a svile. ! (341 3-3	in atekia.
Naročila ae iavrlujejo točno.
Odstop obrti.
Ftojam « uljuduo naznaniti p. s. Celjanom in okoličanom reljtkim, da tem trojo od 22. /ebrnrarja 1889. leta izrriujofo
dimnikarsko obrt
odtlojjil ; dunainjim dnem dimnikaitkemu mojstru gospodu Jožeta VtrfenČMkU.
'H tej iriliki te najtopleje zahralim r*rm trojim p. n. ttmnkam ta prijazno za-»panje in je protim. da ga ramo tako ohranijo tndi mojemu gotjrodn natlerlniku. Celje, 27. februmrja 1893.
% relr 'f/oito ran jem	J&Mob Bert, dimnikarji moj4er.
Sprejem obrti.
Oziraje te na predttoječe naznanilo mojega prednika gotpoda Jakoba Herka, prosim p. n. tukaj™jr in okolifantke ttanoralee. naj tndi meni ohranijo zaupanje, kakor mojemn predniku in naj si bodo r zaretti, da te bndem cenlno potrudil jim tolidno pontrefi ob rtaki priliki.
Ker dotedmj ni bilo mogofe te tporaznmtti. naznanjam ob tej priliki, da smo te kouetno render rti, celjtki in okoliiki kolege tporazumeli in te razdelili mi potebne okraje, tako, da je liolje zagotocljrua rarnost proti ognju in omogočena tolidna pottreSba, ter ho-demo oprarljah po tleilečih krajih razdeljeni dimnikartka dela.
Jaz tedaj pottrezam onim p. n. nmročuik-om. katere je imel do trda j ipmpoil Jakob Herk in one r Celji r Šolski ulici in ret Hreg r občini okolice reljtlce. kater* je imel do dej gotp. Frane Furht. I>alje htlem o,rrarlj,d dimnikartka dela r okrajih od Istiničkrga mottu: Freienberg, Fortthof, l,rec, hreiiuja rat. .trnja rat, Petrorčr, Vet. Firriira m tialirija, kasazr. Umje, Zahulnrjt. iiriSe. Mer, (iolorljr, Herna, Št. Peter, Št. /W 1'ragirald, Aon Uoiter, hJ;rl„. Hratlorfe. Sauneg. Štrotnek, Homiltko, Št. Jurij na Taboru in trg Vransko.
„ , .f'^ •"MopU je gmpod .lakiJ, Herk .jot,.tU KanJu Furhtu dimnikarja r Soitanji rte kmie r okraji/, iinrujigrad in SJtanj.
t• otpni Fmnr Furht. dimnikar SI. Jurij oh j. Sel., Trharjr. Škrnja h-if.......
Celji je pa prrrzrl ml yit,.J„ ,/. Herka kraje; l ojni*. -Verarerker in Ihhrnn.
Pripmrljeu je ,,, tudi ti*, rt,d t,tnra;umljenih r kol,., r nujnih tlnčajih tndi r kakrm drugem kraju jnrirrči.	v -i—u----j—	v
7. rrlri/Miitoraujrm
Jotet V&jenčak, dimnikar. Celje,
Hrnnugats, * r/imiakora hiiai.
Lepe vizitnice izvršuje D. Hribarjeva tiskarna v Celji
Vatetaj.
Zgradba novega ostrešja pri stolpu tupne cerkve sv. Mihela pri Soitanji ae bode po zniževala! dražbi oddajala
dne 13. Aprila. t. 1. ob 10. uri dopoldne
na lici mesta. Načrti, dražbeni pogoji a prora čunom stroSkov pr. 2ti7H gld «8 kr. leže v župni pisarni na ogled.	(«) 2-2
Cerkveno skladei odbor h. liMi pri SeiUnji
Zalaga špecerijskega Wi<i %%
HoflmriB
i. Cnlti MU, I
I
J«riy lalrakofi^,
IcrojaUUd saojstor -v- 0«lji
Glavni trg »•_. 18 Priporoča ae aa izdelovanje vaakorlne obleke aa goapode in dečke. Velika aaloga vaakorlnega blaga, kakor tudi storjene obleke aa kmete, goapode in dečke. Velik iabor vsakorSnega perila in apodnje obleke.	(25) 20-5
U foldlaarliv (nak« vaake lelea
i	T nilke poataje na Štajer-
skem poslan, ako ae naročnik akliče na U časnik, atane pn meni en modroc na pereaih (Fader-matrataeV Ti modroci ao aolidno is najboljte tva rine narejeni, imajo po 30 dobro vesanih, močnih p«ea ia nsjboljlega bakrenega d rat«, ao s finim sfrikom tapecirani in močnim platnenim evilhom preoblečeni ter pri najtelji rabi do 15—20 let ss-Mk psftsv ne zahtevajo. - Pn naročilih a de-Me naanani naj ae vaelej nstsnčns mera postelje v notrsnji luči. - Ako ae torej dobi ss 11 gld. dober, franko dopoalan. tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati mslo-TTsdno nadomsetke. kakor tičsate limnice. slam-nics itd., ksteri pravemu namena, imeti dobro posteljo ne vstresajo
tmdnr» U^jui, kaktrm« um i
Ta domača, edins narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi alsv. občinstva najl>o|je priporo-Cena^za nakupovanj Misli -n'~nak1k gsrmi-
v tspetnilko "obrt stiSa^Tega' ^»^^■^"c^Si a podobami aastonj in franko. - Hitnfia poltena
t&sszjtt^r**0 *immah»
k M ^ Otročji roMički
/jn ^^r jako elegantni fini. innr«si dobivaj... »s pri meni akozi lete in dan in aicer v vaeh barvah, kakor nadete, modro. Sivo in olivno po (M. »m
□MOH. vilje po vaaki ceni do t5 gld.
. . » mani Jo majcomajti
ladajatelj in uredmk Dia«etis Hribar - Tiak Drultvene tiakame D Hribar v Celji
Priloga »Domovini« št. 10., dne 5. aprila 1893.
strupeno roso preganjati z dragimi sredstvi ne samo pri trti in pri sadju, ampak celo pri drugih sadežih — vendar tega nafti visoki nemški in nemlkutarski politiki ne sprevtdijo ali spre-vtdeti nočejo. Namesto da bi ss v prvi vrsti le o teh nadk>gah in sredstvih zoper nje posvetovali v vseh zbornicah, tirajo nesrečno nemško politiko povsodi Ali ni te mar strašna beda med ljudstvom, da zapušča lepe naše vinske kraje okok) — Mariliora in gre v — Brazilijo?' In vender se v nsši deželni zbornici o tem ne bodo tako sočutno posvetovali kakor a« je bati da bodo strastno postopsli pri posvetovanji o uradnem jeziku naših kinetskih slovenskih občin Bati se je. da hočejo poslanci nemški in nemško tanki posnemati koroški deželni odbor, ki ukazuje podložnim slovenskim občinam, da naj ž njim le nemško občujejo, ali celovškega okrajnega glavarja, ki se je predrznil slovenskega župana kaznovati radi slovenske vkige. ali našega Končnika, kateremu se zdi le nemško ubožno spričevalo pravo. Deželni odbor štajerski najbrže dobi včasih od slovenske občine na Štajerskem slovensko vlogo, katero skoro gotovo vselej nemško reši. Še se mu dozdeva, da se nemška rešitev akivenske vloge ne vjema z njegovo vestjo (če tudi je kosmata v tej točkil in s postavami. Za to se je pa obrnil letos do cele zbornice deželne, da bi to njegovo postopsnje potrdite I>ru gače si mi tega koraka deželnega odbora ne moremo razlagati: kajti s vsemi nemškimi ob činami je on got/ivo že zdaj nemški dopisoval in bode tudi v bodoče — in če mn je slovenska občins poslala nemški dopis, gotovo ga ni v koš vrgel, marveč nemškj rešil. Mi si torej ne moremo tega predloga drugače razlagati, kakor da hočejo s pomočjo deželnega zbora nemščino našim slovenskim občinsm. našim slovenskim kmetom vsiliti. Zoper ta napad na našo narodnost, zoper to nasilstvo, da bi naši slovenski tnpani, ki nemško ne znajo, vendar le nemško detelnemn odboru dopisovati morali — zoper tako krivico se morsjo naši slovenski poslanci vpretl s vso odločnostjo, z vso močjo.
(Prsmemba iolshsgs sakoaai — piše se nam iz šolskih krogov — kakoršno predlaga vlada štaj. dežiL.»mu zbora, bi res olajšala delo c. kr. okrajnim g'avaijem in nadzornikom, toda na korist ne bi bilo našemu narodu in učiteljem sploh ne. niti »lovenskim niti nemškim. Okrajni šolski sveti bi potem obsegali celo okr. glavarstvo, v njih ne bi bilo tako mnogobrujno zastopano in tadi nčiteljstvo bi v njih imelo k večjemu dva zastopnika. Ves predlog je pač mala centralizacija, katere nikakor ne moremo priporočati slovenskim poslanoem. da bi zanjo glasovali.
(Prsaasssbs pri natstjstvn.) G J Benko, učitelj v Prihovi. je šel k sv. Juriju na ščavnici. Na njegovo mesto je prišla gospica učiteljica J. Poglič iz Koroškega, ki ni izprašana iz slovenščine. čadno' V pokoj sta stopite gg. učitelja J. Majer v Pernicah in J. Škoflek na Dizelj-skem. I'mrl je g. K. Škorjanec, nadučitelj v Mak. lah.
i Ormoško ntiteljako drnštvol zboruje ti t m. v Ormožu.
(Železnica od Sp Dravbsrga do I^nbljans i
Kakor ksžejo obravnave štajervke dežele z vlado, vtegne se zidati najprvo železniška proga od Velenja do Kamnika, potlej pa še od Velenja do Sp. I »ravberga. Morebiti postane ta proga državna, kakor se je te dni že podriavite kamniška železnica.
(Konje bodo sa vojaščino i kupovali 6. t m. v Ormoža, 7. t. m. v Maribora
iT Podsrcdii je bil obilno obiskovsni sv. misijon.
(Edinost,i katol. politiško društvo v Voj-niku. napravi v nedeljo dne £1 aprila t. leta društven shod in veselico Igrala ?-e bode tudi veseloigra .Župan*. Podroben načrt objavimo prihodnjič.
< T Vojnikui umrl je dnt: 24. marca t I g. M. Kircbma>er. posestnik in če I log da zadnji nemški načelnik kraj. šol. sveta vojniškrga IV»-lehal je skoro dve leti za vodenico ter mu je moral zdravnik v tem časa 27 isedein in dvajsetkrat) vodo odcediti! — Mož je bil rojen Neme«-
toda obnašal se j« nasproti Slovencem dosti lepše in boljše, kskor pa to zna kakov .posili nemec* ali nemftkutarček — Naj v mira počiva!
'Jndsševik grsševi st« lačni šoli pri sv
Petru pri Rsdgoni in pri sv. Duha v I.očah, ki ste nedavno d<bill od .šulferajna" nekaj mi-lo-tne podpore. Ali jima bode to kaj zaleglo? Dvomimo
lfa Ojstrein pri Trbovljnki dogod i se je pomemln-n slučaj Dne 23 marca prišti »o na Ojstro figani-godi-i Oni dtn popival y doma kovač I (iovejiek Ko za.Meda cigine veli jim naj zagodejo kako okroglo, da bode on plesal s ciganko. Ciganka se brani, da ne gre. ker je post in je prepovedano plenat , a kovač rt norčuje: Kaj post. post je za tistega, ki nuna novcev v žepu. jaz pa imam cvenk in me ne briga post. Res se je začel vrteti s ciganko, a mahoma se mn zvrti v glavi in telebi mrtev ra tla.
(Čndna enakopravnost.i Trbovlje so gotovo jedna največjih občin na Spodnjem štajerskem. Spodobilo bi se. da bi bite ta občina trg. Uvideli so to potrebo poprej vsi mogotci te občine. A občina je bite poprej v nemškutarskih rokah, kar pa se je letos preobrnilo. Napravite se je poprej prošnja do presvitlega cesarja, da bi naklonil to prednost občini. Podpisali sn to prošnjo vsi odborniki občine Med temi je bil tadi rsv natelj Terpotitz in vitez 0<*slet Pn»šnja izročite se je c. kr. okr. glavarstvu v Celji. da se od-(tošlje na pristojno mesto čakalo se je dolgo v nsjboljši misli, da bode prošnja vališana. ker ni nobenih zaprek. Pa kaj se vse na sveta ne prigodi Sedajni gospod župan FVrdinad Roš skoraj svojim očem ni mogel verjeti, ko je zagledal i mesto odloka to prošnjo pri okrajnem zastopu na Iraškem. kteri se vpraša po mnenji glede te zadeve. Poprej za to stvar tako navdušeni gosp. ravnatelj Trpotitz vstal je prvi. ter je jel odgovarjati. di- bi se sploh predložile presv. cesarju. Gospod župan H oš zavrnil ga je prav temeljito in mu povedal, da obžaluje, da je gospod ravnatelj tako kratkih misli in da bi se vsak pošten mož sramoval, to kar je pred nekoliko časa podpisal kot najno potrebo, potem preklicevati in se tako smešiti. Gospod ravnatelj je sicer molčal, a vsakdo je v ganil, da se gospod Terpotitz niti sedaj še ne more prar zavesti, da je občina kar hkrati se tako temeljito predragačite, ko je on in (»prejšnji župan vendar sanjal, da to nikdar ne bode mogoče. — čudno je le to pri vsem tem, da je prošnja prišla mesto na Dunaj v I.aški trg. Radovedni smo zelo. kaj se bode vkrenik). o čemer hočemo izvestno poročati.
(T Isjhenbnrgm snujejo gasilno draštvo. kar je zelo hvalevredno, toda z nemško komando. Ali snovatelji potrebnega društva ne vedo. da ss dobi poduk za slovenske ognjegaailce ie v slovenskem jeziku? Že nekaj let je. odkar je tako knjiiico izdal g. Mrhar v Dolenjivasi pri Ribnici na Kranjskem. Drago spisaje ravnokar g. Ahčin v Ljubljani
iDršavai jenik na rsjkenbešks- br*da. I Ts brod je letoa dobro prenovljen: todi od vlade potrjen <-enik je lično spisan v slovenskem in nemškem jeziku. Pa čeravno je na njem slo-venščina na prvem mesta, vendar je potrdilo tega cenika spisalo c. kr. okrajno glavarstvo krško le v — prihodnjem državnem jeziku
(Častno oMnnstvo.i Veleočeni naš rojak, preč. g. dr. Jožef Muršec. lav. in sekov. kon*i*tori-jalni svetovalec, imenovan je častnim občanom v občini Trnovci zarad njegovih obilnih zaslug za cerkev, šolo in žapnijo Sv. 11 Ift-nka v Slov. goricah. - Krasno diplomo izdelala je tiskarna g D. Hribarja v Celji.
i Ljubno i Daleč okrog je znana in sloveča božja pot sv Frančiška Kvaverija v gora«-savinjski dolini pri Gornjemgradu Znana po širokem je j lepa cerkev sv Frančiška Ksaveri|a na Stražkem priči, ki po rn«-savinjsko dolino krasno lepša, in ne popotniku naitnrji. kateri iz rečičkega polja proti oni« njenemu kraju (><• okrajni cesti potuje Tudi inene je priložnost doletela. «la sem bil v h-tošnjrm zimskem času v imenovani cerkvi pri ne<leljaki slu »bi božji ker me je močno za nunalo to svetišče božje. viw je. kakor bolj Veličastno biti ne m<»re. n«-kaj pa me p- vendar med službo božj«- motilo, to je slabo petje in slabo
igranje orgel Želeti bi bilo, da bi se to slabo igranje orgel in slabo petje v kratkem časa na boljše obrnilo.
iSndjersjsks draštvo sa lillujiH skaaji
ima dne 9 aprila t I. ob H. ari popoludne v čitalničnih prostorih v Šoštnnji svojo glavno zborovanje se s'« d«-čim dnevnim redom •) Pozdrav predsednika M Poročilo tajnika, r) Poročilo blagajnika rfi Votitev novega odbora. »I Pr«»la vanje <■ «<adjerejl /) Rtffll natveti. P.» dovršenem dnevnem redi bod ■ 'omboln z izkl j učno takšnimi d ib tki, koji inqo z« sidj«re)cn praktični pomen. Ker namerava to za <*li okraj tak«> važno draštvo •■i todi pripr ivitl potr bno trtniro /a vzgoje vanje amerikansk h trt, treba mu js toraj sa to blago pod vzet je zdatn« gmotne podpore Prijatelji sadje-in vinorej-' podpirajte draštvo po mogočnosti; kar pa v prvi vrsti s tem pokalete, da se tepi zborovanje v prav mnogobrojnem številu vdeležite in todi vaše sosede za to važno reč spodbujate, navdušujete in pridobit«
iHaJdtns pri Ptnjl. poštnin je radi rimskih izkopin zelo imenitna Pri kapelici sv. Roka našli so mnogo grobov in dva krasna mozaik tlaka, katera sta služite v »ežiganje mrliče* Kopiji« se »e nadalje in očeni prof., ceaaraki svetli'« Szombathv pričakuje mnogo lepih reči l/kopine so iz časa < laudioM-a.
.Žid H. Pvledriski ni bode sprejet kot oh čan v občino Brstje pri Ptaji. C. kr okr. jris-varstvo uvidelo je. da so bili župan in odborniki zapeljani po tajnika kateri je brž ko ne. užival posebno naklonjenost Žida. ki se je hotel vriniti v občino in vsled tega 29 marca sklep razveljavilo Tajnik prinesel je spisan zapisnik k seji in ga med drugim dal podpisati obč. odbornikom. Poizvedel* so se še drage .lepe" stvari O Žida
Drage slovenske novice.
sojilnicn v V i tanj i. ki deluje še le 3 leta, je imela lani že 142.»« gld. prometa, izkazala 4.79 gld čistega dobička in ima že 1SfiS gld. rezerve. To kaže. da je zavod v spretnih rokah. — Obširno je poročilo mariborske posojilnice, ki dete za celjsko posojilnico največje kupčije; kajti imela j* lani že blizo 1 milijon prometa. Zato je pa izkazala tadi 11.186 gld čistega dobička. Njen društveni fond znaša že čez 33.000 gld. Ta posojilnica ima razen velikega števila hranilnih vlog 121 OHO gld. testnega premoženja s katerim razpolaga. — Tadi od dveh koroških posojilnic, ki se morsjo boriti z raznimi neprilikami in ovirami, dobili smo todi že letne račune Od teh kaže račun posojilnice v Olinjah 77.979 gld. prometa. 190 gld. čistega dobička in prihranjena zaloga 008 gld. — Posojilnica v Djekšah je imela skoro 70.000 gld. prometa in 292 gld. čistega dobička ter 9H0 gld. rezervnega fonda. I .epi vspehi za zavoda ki delujeta le v prostih vaseh in mali njnni okolici.
i jHevsaski Narod") naš prvi slovenski dnevnik, praznoval je 1. aprila petindvajsetletnioo. Ta dan L IHtiM je začel namreč v Maribora izhajati po 3krat na teden pod uredništvom ranjkega Tomšiča
i Dražb a sv Cirila ia Metoda) najmlajši podružnici, navdušenih rodoljnbkinj in vrlih rodoljubov v Tolmina, sta pričele svoje delovanje tako vspešno. da sta prav posnemanja vreden vzgled požrtovalnega domoljubja vsem prijateljem slovenske mladine Ženska podružnica iprvo-meMtnica g. Alojzija Ivančič. btegajničarica g. Josipina Vrtoveci nam je za I. 1H9:I poslala :MMl gkl. možka podružnica iprv..mestnik v. č. g. d.-kan Kragelj. blagajnik g. A. Vrtoveci pa
H« gkl tadi za L 1H9:1 — Pokroviteljici sta po-tale ženska podružnica v Kamnika in
.Narodna čitalnicn* v Kranji. 100 gld. po-kn.viteljine za žensko kamniško podružnico je bilo nabranih pri zadnji veselici olieh naših vnetih tarnošnjih p«*lni>nic. in prejeli smo jih po bla gajničarici g Kristini Janežičevi. 1«0 gld. pokrovit«Qise za kranjsko čitalnico je pa poslal predsednik g notar Viktor Glohočnik. l»alje so nam še naklonili: č. g. Ivan Cotelj. kaplan
v Kanfanara v Istri, za pirate* »»gfcl. kmetaki posojilnici v Ljubljani in na Vrhniki po 2" gld.. okrsjna posojilnica v Kamniku
10 gld, g. A. Virant v Novem Mestu O gld. 10 kr . nabranih v veseli družbi v Mirni peči pri godo-vanji g. Josipa Rusa. posojilnici v Olinjah in na Suhi na KoroSkem po 5 gld.. g. Bayr, tajnik, in g. V. Jenko, kontrolor ljubljanske kmetske posojilnice, po 5 gld.. g. M. Hrovatin v Vipavi 4 gld.. nabrane v veseli dražbi pri Dobra včevih. g. J. Hahovec. knj gotržni komptoirist v Ljubljani. 4 gld.. nabrane v gostilni F. Rozmana na sv. Jakoba trgu. vesela družba v Olševku 3 gld. in č. g. F. Boncelj. župnik v Dražgošah. 1 gld.
, na Dunaj, da bi se posvetoval z zdravniki glede na svoje daljno zdravljenje.
i »Slovansko bralno in podporno drnitvo
t Gorici" i bo imel j v nedeljo 1». aprila ob 2. po-po kine občni zbor v spodnji dvoranici Marzinijeve gostilne.
i Slovanski klnb ns Dunsjii ima v soboto K. aprila t. I. svoj iesti večer v dvorani .ziim alten Scbottenthor*. I.. Schottengaase T z berilom goap. dr. Janka 1'ajka. c. kr. profesorja na Do-naji: .Spomini na župnika Davorina Trstenjaka".
iMadjarii se zopet zaganjajo v scdinogra.«ke K u in une. in so nedavno urednika romunskega lista v ječo obsodili. Madjari, ki govor.1 toliko o svobodi, je za m-madjarake narode ne poznajo
Ogled po širokem svetu.
) kr. kot dar tamoSnjih Moboijanov. g. Peter Začetek ob uri zvečer. K temu večeru vabijo Milk. knjigovodja iz Žalca pa 1 gld. čast. ae na Dunaji živeči Slovenci, rodoljubkinjam in rodoljubom ob biatri S^či, pod ponosnimi kamniškimi planinami in v starodavnem Kranji. našim lepo napredt^jočim posojilnicam in vsem drugim darovalcem iskrena zahvala! Naj njihov vzgled navdušuje po domovini, da bode družba av. Cirila in Metoda pravi žrtvenik. kamor polagajmo darove v ime av. vere in naroda! Vodatvo dražbe sv. Cirila in Metoda.
t, V Ljnb|jani i so imeli 30. marca posveto-
Druge avstrijske novice.
iDsftslai zbori i so sklicani čeiki in Štajerski na 6. april, tirolski na 12.. galiSki na 24.. spod. avstrijski, kranjski, bukovinski predarel ski in goriSki na 20 aprila.
(Pri Celovca i je na svojem malem posestvu umrl vsem avstrijskim naredom pravičen politik vanje stalni odbor deželne učiteljske konferencije i* ' 184*. dr. Fischhof. ki se je od tega leta in c. kr. okrajni šolski nadzorniki pod pred naprej skozi 40 let z besedo in peresom potego-sedstvom c kr deželnega šolskega nadzornika val za pravo svoliodo in resnično enakopravnost Šumana. Posvetovali so se o izdaji slo- vseh narodov v Avstriji, kateri naj bi si svoje
venskega berila za nadaljevalne šole in o drugih zadevah: posvetovanje se je vršilo Žalibog le bolj v nemškem jeziku
<0. K. Golja c. kr sodnik v Trebnjem, imenovan je c. kr. deželnim svetnikom pri okrožni sodniji v Novem mestu Čestitamo vrlemu domoljubu '
(Is Dolskega pri Lsrsh se nam poroča:
narodne in jezikovne razmere po vzgledu Švice pravično uredili četavno Nemec, se je vendar tudi za Slovane večkrat odločno potegnil. Mož ! je bil redka prikazen med avojiui rojaki, ki za- ' peljani po svojem judovskem časopisji navadno j napačno o svojih slovanskih s«dižavl]anih sodijo.
i Madjari' se v RudapeSti kar javno razgo-varjajo. da bi ae Og-rska popolnoma od Avstrje
Med Savo in Moravčami leži hrib Morovc na "f* ™da fe lastno anmuk, Kam pride
južni atrani pa je župnija sv. Helena, h kateri spada ^oga A " ^	^ Mjubt.. MjuJjj|ri ____in_____ X__— __________bl tudi ljudsko Šolstvo radi spravili pod državno
vas Klopce. Tu pripetila se je velika nesreča. Od hriba Morovc odtrgala se je velika skala, katera se je drvila nizdol. Z velikim truščom priletela je v neko hišo. ter predrla steno in podsula ženo s tremi otroci. Jeden otrok bil je takoj mrtev in žena zelo ranjena. Vender pa se je zavedla in z veliko težo rešila Se živeča otroka, da se nista zadušila Prihitela je tudi pomoč od sosedov, ki je rešila nesrečne strašnega položaja.
Iz Krškega > Občina je letos postavila kacih 4000 gld. v proračun za razne stroške, posebno za šel? in za reveže: naklada za leto 18!'3. znaša „. Nove občinske volitve se v kratkem razpišejo.
Trtno ni) bede v svojih vinegradih preganjal Ittos g. poslanec Ptvifer v Krškem z žve-plenim ogljencem. To sredstvo je baje najbolje, a tudi najdražje: na Dolenjskem se menda še s tem sredstvom ni poskušalo.
iV Logatcu i je bilo velikonočni pondeljek posvetovanje upravnega odbora .Zaveze slover skih učiteljskih društev" o diuštvenih zadevi-h. osobito o bodočemo občnem zboru v Ma.iboru
• Podpor« za nasad novih vinogradov* deli kranjski deželni odbor pod tem pogojem, da se prosilec s potrjenjem županstva izkaže o tem. kar je storil. Za m> nasada daje po 3 kr.: vendar več kakor 20 gld. podpore ne dobi noben vinogradnik.
(Koroiks poštne razmer« i so tu in tam
tako čudne, kakor šolske in narodne. Slovensko pisana pisma, naj si bodo navadna ali celo priporočena ne pridejo z lepa na določeno pošto. Izvedeli smo že o nekaterih takih slučajih. katere hočemo vse poštnemu ravnateljstvu naznaniti.
< Katoliško politično drnitvo sa Slovane« na Koroškem > najuljudneje vabi k papeževi slav-nosti. katero priredi v sredo po Veliki noči dnj o. aprila 1893 v Celovcu v veliki dvorani gostilne .Masslgarten*. Začetek ob 7. uri zvečer.
Slavnostni odbor. <0 koroških razmerah i. ker okrajni glavarji Slovencem pot zapirajo v urade, interpeloval je dr. Feijančič in drugi poslanci že zopet min: sterstvo v državnem zboru. Saj ne bode nič pomagalo-!
(▼ Trstu i se Slovenci pridno pripravljajo za volitve v mestni in deželni zastop. Tako je prav! Ako se zjedinimo. postanemo močni in uplivni. — Bog «laj *re<\)-
iDr. A. Gregorčič,, državni poslan«-c j- že toliko okreval, da je po nasvetu svojega zdravnika dr. AL Hojca kc-noem prejšnjega tedna šel
oblast, da bi lože vs- pomadjarili.
Politična velika noči je letos, kskor že več let sem. za avstrijske Slovane bolj žalostna, kakor vesela in podobna tihemu tednu, v katerem se prepevanje .ms-rere" bolje prilega kakor ,aleluje". Slovani, dasiravno ao v Avstriji v ve čini ne morejo niti odločevati v politiki niti imeti dovolj upliva na :azvoj avstrijske politike. Krivični volilni red. ki ne privošči Slovanom z ozirom na njih število primernega broja poslancev. .stara nenaklor.j-nost višjih krogov do Slovanov in slovanska needinost sploh — to so vzrok, da smo Slovani še vedno na slabem, da naše pravice še vedno v grobu počivajo. Nemška levica, ta skrita pa najbolj zagrizena in zdaj le nekoliko pohuljena neprijatelj'ca Slovanov za-dobila je žalibog baš pred veliko nočjo nekoliko nove moči. Pri vladi je že prej več veljala, kakor je po svojem vedenji od nekdaj zaslužila: zdaj ima pa še v zbornici predsednika, ki je meso od njenega mesa in kri od njene krvi. Ta bode še na tem uplivnem mestu napeljeval vodo na mlin svoje stranke in tako bode rastla moč vseh Nemcev in neuiškutarjev. Slovani bodo pa vse to mirno gledali in pritrjevali molče in roke križem držeč vsem činom z vlado združene liberalne levice. Ko bi se vsaj drugi Slovani združili, če tudi se Poljaki na strani pusti? in pustiti morajo: iT kronah) utegnejo davkarije izplačevati od 1. julija naprej Državni poslanci so že bili dobili pred veliko nočjo nekaj svojih dijet v kronah izplačane.
(Driavne podpor* i se bode letos na Kranjskem i>o okrajnih glavarjih lo.OOO gld. med podpore potrebne razdelilo.
(Zvezni tolarji) po 1 gld 50 kr. bodo vzeti iz prometa.
(Nov drobiii. vinarji iz brona, in desetič« iz nikeljna bode v kratkem začel krožiti.
(Na Tirolskem i bode letos deželna razstava katero bode v jeseni obiskal tudi naš presvetli cesar.
iNa Tirolskem) bodo v jeseni postavili Andreju Hoferjn spomenik.
«Čshi) se zdaj potegujejo, da bi dobili v Pragi svoje najvišje sodišč*. Napotilo jih je k temu največ to. da se je hotelo pri najvišjem sodišču na Dunaji nenemške jezike ob prejšnjo veljavo spraviti Vsaj je o tej zadevi tudi poslanec Klun v državnun zboru vlad- vprašal, zakaj »•• je hotelo slovanskim jezikom škodovati (V Badapeiti je umrl imenitni general Kdelshe m Gynlai iŽulaji
., .. kjer se vsled revščine ljudje tudi tako zeM v Ameriko preseljujejo, da primanjkuje poljskih delavcev, prišel je v neki skupščini čuden govornik na to misel, da je nasvetoval naselitev arrikanskih zamorcev v Evropi za polj ska dela
i Italijanska krakovska dvojica) bode praz novala areberno poroko; pri tej priliki ju bode obiskal tudi nemški cesar.
(T Moskvi) je nekdo vatrelil novega župana tisti dan. ko je bil izvoljen in slovesno vpeljan.
iNa Kitajskem* ao zopet v nekem kraju kristijane preganjali.
(T Braziliji, je bila zopet vstaja
Dopisi
b Starala fnrfa iNa veliko soboto.. (Izv. dop.i Gospod urednik! Torej tovariša sem dobil, puščavnika na Šmiklavškem hr.bu Nič prav ne zaupam temu sosedu. Zdi se mi. da je le zato oblekel puščavniško raševino. da bode mene Užje dreg«| Naj mu bo. Saj veste, da beseda besedo prinese, pes pa kost. Morebiti bova oba v«; upe vendar včasi pogodila
Pomladansko aolnce izvabilo je pretekle dni zopet mene iz brloga. Odložil sem kučmo in kožušček in na razvalinah Urhovega gradu dal sem si pregrevati stare svoje kosti. Z veseljem sem gledal po lepi naši savinjski dolini, ki je ležala pod menoj prijazna, kakor bi se smejala. Je pa tudi lep razgled to. Savinja ki se vleče kakor srebern trak dekletu od vrha pa do tal. pribiti iz slovenskih gornjih krajev in zdi s* mi. da se ji mimo .nemškega* Celja posebno modi: Se le tam pri vaši .Dijani* se zopet malo oddahne in apočije. Kako prisrčen bi bil ta božji kraj. če ne bi tu pod menoj atalo nesrečno Celje, ki ae mi zdi. kakor kutnik petelinov.
Gospod urednik' Rad imam Savinjčane Zato pa me je pri srcu bolelo, ko sem videl, da je požrešni požar tako onesrečil ub jge št Ru-perčane Dobro srce imam. velita bolje srce. kakor vaši mestni odborniki. Izvedel sem namreč, da ste hoteli celjski Slovenci tudi v gledišču zt pogorelce napraviti tako nekakšno slovesnost, pri kteri bi se bilo mnogo denarja nabralo. Izvedel aera tudi. da ste še prav ponižno prosili. Nemci pa so vam tako rekoč vrata pokazali in so rekli, da nočejo slišati slovenske besede.
Vidite tako so ti .nemški" Celjani. Pa kaj pravim .nemški4. Kakšen Nemec je. da le enega zgrabim, tisti Lojzek Balant. ki tako rad Slovencem zabavlja. Tam v Žužemberku je mati nje^ in njegov okrogli trebušček povila v Novem mestu ae js učil kose in motike prodajati in zdaj ga preživlja Savinjska dolina. 0 Lojzek. I«ojzek'
Ali naj Vam še kterega druzega izberem. Nikari me ne silite' Če le malo vrhno kožo tem .nemškim* Celjanom postržem se svojim pipčem. pa najdem takoj pod kožo pravega Slovencs. Sam Julče in Pepi Rakuž. ki bi rada medvedove kože po gošči nosila, čutita da se jima še slovenska kri po žilah preceja.
Ali kaj ta dva: pomislite, da je še -M. j liul-ček »ter Ki pIo»e, k<> veter-namreč Peter Končnik začel nekaj renegatiti. odkar mu je deželni šolski nadzornik Zilndler pravo luč prižgal in odkar Kniittel naše fante manere uči. Saj veate beseda Knflttel pomeni po slovensko cepec Toda upanja Se nisem izgubil Iz pa jona sem izvedel te dni. da je Peter svojega gosp<da trikrat zatajil in trikrat v tem letu je tudi moj pozemeljski Peter že svoj nar.^1 zatajil. Pričakujem pa. da bode enkrat v ae šel in se bo /jokal nad svojimi grehi
Vidite gospod urednik jaz mnogo in še več vem Tujci in Celjani prhajajo na moj stari Grad in mlekarice prenašajo avoje kofe mim<> mojega brloga in mi mnogo povedo Motijo me tudi pri mojem .laljn.gl.du, zato ga nič tako z veseljem ne obračam. Ali ke.br bote začeli ko-
pati za vaš Narodni dom. takrat ga bom naslonil na cesarja Jožefa trg in nobenega kamna ne bo pritožil udar brez mene. Kedar pa bode te odprli tisto veliko hišo, takrat bom tudi jaz prikrevsal iz Starega grada, če me ne bojo poprej poslali t je v fiaberje z nosom zemljo podpirat. Hog dnj, da Ae očaka tiste čase nadošljiva krtača. Vaš odani	puščavnik.
Is ftalMk V nedeljo dne 5. t m. predstavljala so je v prostorih gospoda J. Haosenbichlerja v Žalci, v prid lolake bokvarnice, otročja gleda-liščna igra .Star vojak in njegova rejenka
Gospod Petriček .star vojak', je kakor zmirom izvrstno igral, a tndi otroci: Aaika Žuža, in Anika I/>rber, Jog Klokočovnik ia dr. ao prav dobro igrali ter moremo gospodo Petričekn na tem lepem uspehu čestitati.
Po igri pel je na* mešani zbor več pesmi izvrstno.
Navdušeno občinstvo js z burnim ptoskom po vsaki pesmi se zahvaljevalo za ta izboren prijeten užitek. —
Pri veaelici sodeloval je iz prijaznosti todi gospod baron Orutachreiber. kateri naa je s svojim izvrstnim igranjem na glaeovira razveseljeval
Cela veselica je izvrstno todi v gmotnem ozira izpala in naj bode vsem sodelovalcem tukaj izrečena presrčna zahvala
Dne 25. marca pa so priredili žalski dile-tantje s prijaznim sodelovanjem gospoda barona Grutsclireiberja, pevcev celjske čitalnice in tam boraškega zbora .Celjskega Sokola* v pod ubogim pogorelcera šentrapertskim v gostilni g J. Haosenbichlerja v Žalci .Besedo* Igra .Star vojak* proizvajala se je v popolno zadovoljnost navzočih. 0 igranju sploh, govoriti nam je še enkrat že poprej rečeno Isto tako žel je borno pohvalo gospod baron Grat schreiber za svoje izvrstno igranje na glasoviiu — Povsem nekaj novega pa je bilo za Žalec tamboraški zbor .Celjskega Sokola* Kolikega upliva je ta slovanska godba na Slovence, pokazalo ss je pri vsaki točki. — Da pevci celjske čitalnice niso zaostali za dragimi točkami ni nam potreba omenjati. Posebno lepo je pope val solist g Bela Stohec. Deklamacija .Stara Bolgarka*, katero je prednašal s finim okusom in prav premišljenim |>oudarkora gosp. Auton Petriček ganila je marsikoga do solz. Igra .Blaznic«. v prvem nadstropji* pro-vzročila je mnogo smeha ter so vsi predstavljala bili na svojem mestu.
Da je bil pri takem programa gmotni vspeh povoljen je umevno. Nabralo se je nad 150 gld., kateri se bodo po odbitku stroškov izročili ponesrečencem.
Žalec pa je zopet pokazal svoje narodno lice. in prebivalci njega pa dobro srce in ljubezen do bližnjega
Za TrnorelJ pri 0*l)t Sprejmite gospod urednik nekaj vrstic tudi iz naše občine v cenjeni svoj list .Domovino*. Vedno kadar prejmem ta list, se posebno radujem Le to sem silno pogrešal, da od nas nikdar kaj ne poročate. Spomnil me je pa paščavnik iz starega grada, da je morda krivda to, ker nimate tu dopisnika. Ponodim se Vam jaz. Okorna je sicer roka a srce je navdušeno za lepo našo narodno stvar in to Vara naj bode itovelj. .Domovina* pa naj nese širom sveta med vse Slovence naše želje.
Zadnji dopis Vašega prijatelja, stare grče, tam na starem grada, me je kar privzdigoval. Ti presneta para. Da iinamo take .kerice' me<l očaki, to l>i si ne bil mislil. Pa soliti jih zna. da kar šegeče Kad bi bil lil. svečana pri njem, da bi mu bil |>oinagal sokati .rešpetlin*. ker revež se je gotovo mučil pri tolikem delu. Pa dobro je opravil. Ker vidi do naa. prosil bi ga. da bi tudi k nam malo pokukal, povedal bi potem marsikaj. Jaz pa mu povem, da so jo celjski nemčurji par dni pred volitvijo v celjski okrajni zastop sukali proti Vojauu iu dalje, potera proti Lubečni in Smiklavžu t-r Razgorl A jo poVtoJ popihali z dolgim n' ? 'm n«zaj proti Celju. Pri nas ti .picelpajzarj.* ne opravijo nič več Mi sino p"išteni Slovenci pa tudi zavedni možje in tudi tohko vemo kolik* g »tovi Pepeti.
vstrašite. saj Vam bode znano, da tudi konj bije z nogami, kadar ma že sspe primanknje. Poučili zadnjič, kako jih spoštujemo in mislim, da so ozdravljeni, če pa pridejo še katerikrat potem obrnite se in pokažite jim hrbet, dragi rojaki, kajti Traoveljčan se ne uda in pred se bode kamen zmehčal, kakor Traoveljčan zataji! svoj narod in vero.
poskusili se bodemo leto* pri občinskih volitvah Kar nas je. smo korenine. Kukavice pa bodemo spoznali, če se je katera vrinila med naa, kar pa upam, da ne. — Gospoda župana pa prosimo, da bode tje do majnika popravil dobro ceste proti Šmarjeti in Akofjivasi. Kajti vozili se bodemo skoro gotovo z godbo in hudo bi bilo, če bi se mogli voziti čez Spodnjo Hodiajo. znalo bi komo počiti srce.
Toliko za danes gospod urednik. — šs to Vas prosim Povejte gospodu Petra Majdiču, vrlemu narodnjaku, da se mo prav lepo zahvaljujemo za one iztiee .Domovine*, katere prejemamo po njegovi naklonjenosti. Bog ga ohrani srečnega — za drugo bodemo pa mi skrbeli.
0. M.
Is ▼•JaidkafU okraja. Sedanje razmere.
Z št. 6. .Domovine* se je aopet malo posvetilo proti Vojniku Cisto se je te tema delala ker Zottlnovi nemčurji - pa Zottl ni aemčur oa je .Nemec* vssj je is Žalca doma. njegova mati
po domače je nekdo v .Domovini* malo pobožal. Pa gosp. urednik' vsaj veste da Vi ae morete povsod biti. pa todi zadnji dopisnik .Domovine* as. ki je ss le peljal ia tadi čssi hodil skos nemčurski Vojnik. Midva sva si soseda, sato sva si bolj znana Dovolite da še jaz kaj spregovorim. Pssaa, nemčurski zvonec, ki že neki tako počeno m glasi še na kak klin. ali pa četo v .cigelnco* obesi da se stali — ter zopet postane pravi Slovenec, kakor ga je mati povila in vzredila dokler ni prišel med nemčursko celjsko in vojniško godljo, ki že od daleč smrdi. Na čast bratrancu J. Kožuh-u / Pristavi, ta je možak, se Slovenci je volil, mlajši je, pa ima več pameti, Janez kakor Jaka. če je tudi .cehmešter" slavne vojni £ke fare. ki bo novo cerkev delala, da bodo tudi neki tržani potem lahko šli v cerkev, ker zdaj nočejo dragim nadlege delati, ker je premajhna cerkev. Kar je bolj nemčurske robe ti imajo kurje oči na nogah pa m bojijo da bi jim kateri Slovenec v cerkvi na nogo stopiL Da se pa v krčmo ne bojijo, to pa te ve tudi I .apel no v Miha. Pa še g. Peaan, ki se Koschuch pišete, prašam Vas kaj Vam le nemčurstvo nese? Vi niste nemčur. Bog obvari, da bi Vam jaz to rekel — le podrednik ste nekaterh celjskih in vojniških nemčurjev Tudi Vaš sosed, nekdanji župan je bil prav okoren pri zadnjih volitvah. Se še kaj Okoren spomni, kaj je govoril prejšnjemu gosp kaplanu pri Vengošta. da je Slovenec in hoče tak ostati. — K^ko imamo take može, ki svoje besede ne držijo - ime figa-mol je za Okorna premalo, če bi bil .šikan" da! Ker je pa okoren naj se vprežeta s Pesanom v jeden jarem in naj vlečeta s celjskimi in vojniškimi nemčurji — ploh nemčurski in na zadnje, kaj bosta V Povem Vam drugokrat.
Is St Pavla t Savlajakl dollat (Raznoterosti.) — Zapustila nas j* mrzla zima ter nastopila zopet mila pomlad, ki nam je prinesla novo življenje. — Predramila ni le samo spečo naravo iz zimskega spanja, ampak vzbudila je tudi St Pavlske zaspance, kakor so nas že davno po časnikih imenovali, iz narodnega spanja. Da bi se toraj te sramote otresli, vzbodili smo se tudi mi iz tega zimskega spanja in sicer Se malo p-pred. kakor letošnja pomlad. Živo smo se vspeli po konci, čvrsto pogledali za drugimi ter storili mogočen korak, da bi tudi mi ne ostali med zadnjimi.
Nočemo biti zaspanci, ainpak krepko hočemo stopiti tudi mi z drugimi — naprej tje, kjer j- zastava Slave — naša omika.
Pristopili smo k .Stov. Matici* in slavni odbor nam je dovolil .la se v St. I^vlu ust.v
krasne .Matične* knjige ki nam in vsakteremu zelo do padejo —
A to še ni vse, to bi bila še malenkost m St. Pavel. Ustanovili smo si tadi bralno društvo Že v teku pretekle zime ss js iz tukajšnjih domačih mož in fantov sestavil osnovala! odbor ca ustanovljen je nam toli potrebnga bralnega društva. Vse priprave in potrjene društvenih pravil dognale ao ae tihim, mirnim potom in dae 25. marca t 1. popoldne ob 4. uri bilo je prvo občno zborovanje v gostilni pri Kovaču ftribsijn v St Pavla, pri kojem ss je volil draštveai odbor ia sicer gg.: Janea Šribar. kovač la gostilničar kot prod-sodnik. Anton Oojzaiksr. kmet v Msgdaleai, pod predsednikom, Anton Kocuvan trgovski kaPfO vodja tajnikom, Valeat TrnovSek. delavski uad zornik v fabriki, blagajnikom ia Fraac PrMaa kot odbornik in namestnik Društvo šteje sedaj ože 37 udov ia pristopilo jih bodo šo amo«o. Sklenilo as j* aaročiti a prvi začetek ia z osi-rora aa prvotno stanje društvene blagajas ceasjs liste ia sicer: .Domovino* v Ce#i, .Mir" v Ce-lovci. .Slovanski gospodu* v Mariboru. .Kmsto-valec" v Ljubljani. .Dom ia svet* ia .LjoNjaodki zvon* oba v Ljubljaai. ter da pristopi društvo kot od k Slovenski Matici v Ljubljani ia dražbi sv. Mohorja v Celovcu. Ko ae bode društvo bolj oJtoreninito ia bode bisgsjaa v gmotnejšem stanu naročili se bodo še dragi slov. listi ia nakupilo več drugih knjig -
Zborovanje vršilo ss je lepo dostojno z jako velikim zanimanjem in navdušenjem terja opati, da hode društvo krepko brez vsakega napora in v lepi edinosti vepevato ia delovalo vprid ljudstva
Kadar nastopi lepi letni čas vršilo se bode slavnostno otvoijenje h kojim ss bodo povabili nnanji prijatelji bralaega društva, ter tadi apemo in se nadejamo innogobrojne udeležbe. — Bog podpiraj to naše novo ustanovljeno bralno društvo, ki nam bodi za St Pavel druga ljudska šola n odrasle. Ker sem ravno prišel do šole, na) še omenim o lepi napravi pri naši ljudski javni šoli in sicer o šolarski kuhinji posebej.
Kakor uže poprej skozi osem let tako je v tukajšnji občini todi preteklo zimo s pomočjo dobrosrčnih Ijodi bila odprta Solarska kuhinja za revno šolsko mladino. Nabralo se js v to svrbo 63 gld. gotovega denarja ia naturalij v vrednosti 15 gld. 28 kr., tedaj skupaj «8 gld. 28 kr. Vele-tržec, gosp. Zanier, daroval je vsako leto 50 riža Ker je pa gospa Ana Vidic, soproga tukaj šnjega g. nad učitelja vse delo pri tej kohinji iz dobrotljivosti do revne šolske mladine brezplačno in to že skozi vseh osem let oskrbovala in vsak dan do 60 lačnih, če tudi majhnih želodcev potolažila in je ona s tem dobrodelni napravi največ žrtvovala, izreče se omenjeni gospej kakor tadi vsem dragim dobrotnikom in darovateljem tem potom najlepša zahvala in najprisrčnejši Bog plati1 Vzbodili smo se torej Št. Pavelski zaspanci ter postali probojeni. da nam ne bodo več zabavljali; a zabavljali bomo lahko zdaj drugim zaspancem — mi. Da ste mi zdravi vsi čitatelji .Domovine*.
Književnost
poverjen i št vo — Sedem nas je »lov — Jaho*l"*I«ojžeti. itd Si gospodovali in nas pri res malo še. a nadejamo «e. .la nas l*»le ačaatna tiskali ti kramarji in mešetani ter si polnil' »v-je več. saj iz malega raste velik" Poverjen k'-m ž.-]*, pa če Bog la. bod • j m kmalo odzvonito. imenoval je slavni odbor našega mnogo/a^lnžnega Si g-cer brcajo po C Iji p« tegt se kar nič ne g nadočitelja Josipa Vklica p-, kojem sprejemamo
(„Lspa Vida") je naslov najrovejši gleda-l.ščni igri. katero je spisal naš odlični pisatelj, g. dr. Vošnjak, predstavljana pa je bila 22. t m. v ljubljanskem gledališči, ki je bilo do zad njega prostora napolnjeno Občinstvo je bilo od dejanja do dejanja bolj navdušeno in pozdravljalo z gromovitirni t. vioklici g pisatelja. .SI. Narod" ocenjujoč predstavo, pravi med drugim: .Gosp dr. Vošnjak je brez dvoma najboljši in najplodo-vitejši slovenski dramatični pisatelj, a nobeno njegovih del se ne more primerjati .I^epi Vidi*, ki je pri smočni predstavi tako lepo ospela. Dejanje je dremat ično živahno, zanimivo in i zborno, psihološko veroj-tno razplet eno. vse je motivirano. vse se razvija logično in neprisiljeno. Hvalno pa moramo pristaviti, da je sk»venski kolorit v ceh igri skrbno varovan. Gosp. dru Vošajaku čestitamo prav od srca na s nočnem. zanj in za s!ovensko dramatiko tako ča*tn> m uspehu in le želimo, da bi obogitil našo literaturo še z mnogimi jednakimi deli Radi bi dali zanje vse moderne nemške igre. kar smo jih videli na našem
odru." Pri tej priliki naznanjamo, da bode društvena tiskarna Drag. Hribarja v Celji že tekoin tega leta začela izdavati zbrane dramatične in pripovedne apiae g. dr. J. VoSnjaka in da se drama .Lepa Vida" že tiska.
i Jsvsatja" muzejskega druitva ia Kranjsko.) Urejuje Anton Koblar. — Prvi aeSitek tega dela .Izveatij", ki izliajajo vaaki drugi mesec, imamo pred seboj. Vsebina je jako zanimiva, uredništvo v spretnih rokah g. A Koblarja. List se bode oziral v prvej vrsti na domoznanstvo Kranjske. potem pa tudi na ono sosednih dežel, kjer bivajo Slovenci. Gotovo je naSa domovina lepa. vredna, da jo bolj in bolj spoznavamo; vreden
pa tudi strogo znanski list .lzvestja". da ga podpiramo. kajti on nam bode kazal znamenitosti naSe lepe domovine. Člani muzejskega druStva, ki plačajo na leto gld.. dobivajo .lzvestja" in dva zvezka nemSkih .Mittheilungen" brezplačno. Kedor pa ae naroči na sama .lzvestja". plača dva goldinarja. Denar se poSilja .Muzejskemu druStvu" za Kranjsko.
Loterijske številke
iz.-rečkane .Ine :*>. mariija INKI.
Trat H«. 76. 34. 33, 37. Line: 21. 20, 57. 1«. 10.
-Vabilo
k
občnemu iboru
„KatoliSkega podpornega droitva i Celji"
kateri bode
v nedeljo dne 16. aprila 1803 popoldne
v hotelu
„pri volu" (Koscheri v Celji.
Natančni vspored priol>člmo prihodnji«
Južno - 6tajerslce tiranilnic?© v Celji
za čel rio poslovno leto 1892.
Pasiva
«ld.	kr.
Posojila izplačana 120* strankam ■i. na zemljtSča h, ol>činani .
• i na menjii-e.....
Zaostale obresti od posojil Pri raznih zavodih naložen denar
•i> kapitala.........
b) obresti.........
V	postni hranilnici naloženega
•a kapitala h obresti ... Inventar po odbitku 10*,
V	realnost knjižic in tiskovin
Vredn listine po stanju dne 31.grudna 1802 Vrednost kuponov 31. grudna 1*02 Xepovrr\jena požarna odškodnina Gotovina 31. grudna 1M«2 . .
Ml 4.">11 55 24052 2*
61050 20 31015
Hranilne vlog.- od 1*1» vlagateljev Kapitnhzovane obresti I. semestra
H
Leta |M»2 za I. 1*0:« predplačilne ob
od po«ojil ........
Kez-rvni zaklad Prebitek
<i> kot kurzni dobiček I., kot čisti dobiček IV p-slov leta.........
1UH740 t M" , 15017 85',
Skiimj
(i li 11 '.>•> M*W 72'
V Celji. dne 31. grudna IM'.«2.
Posojilnica v Soštanji
za upravno leto 1892.
BILANCA.
	B!«L	kr.		SM.	
Gotovina dne 31 decembra 1802	3300	16	Cstanovna rezerva . .	5020	—
Predplačila .......	8280	—	Obresti od te ....		—
	176070	73	1 stanoval deleži . . .	3<X»	
Zaostale obresti......	17 JO	j4	Obresti za te.....	240	—
Aktivne vloge......	4100		Zadružni deleži ....	03SS	70
Obresti od teh......	ID	—	Naprej plačane obresti	1351	73
Vrednostne listine.....	583	80	Hranilne vloge ....	. 16H200	88
Obresti za te.....	81	O.J	Kapitalizovane obresti .	7208	51
Konto posestva......	10825	40	Rezerv.i za izgube . . .	8620	13
Inventar........	871	67	Čisti prebitek.....	660	
	205075	20		205075	20
			40) 1		
*7 polovnjaJto-v
livritnsga vina
za botelke iz leta 1885 proda
Anton Grogrorie a-l	v Ptujt iPettau).
Štefan Boncon,
stolar
Graika cesta itev. 23, Celje
vsakovrstne}?ii v njegovo strok. .
ne priporoča za naj>i upadajočega dela Pi iico pletene in drage in trajno ter hitra po«trcil>a
tudi v popri
Cene ruske. del" soli.
13" 12


i:: it-* Iuh m
siiiFj 'mu r-*
u «>&if;t-i*i*J* iasi.' 4iHjj MI čs^^illli ■ kialli t nI l»i»s S?i
;f k »i J5! iS l| iPi=
a j'-i
oo S