Cerkvene zadeve. Pridiga premilostljivega gospoda knezoškofa Mihaela o prilož- nosti blagoslovitve vogeljnega kamena za novo farno cerkev v Gadramu na praznik obletnice cerkvenpga po- svečevanja dne 20. oktobra 1895. (DaJje.) V (JDalje.) Gospodu pobožno zbrani kristijani! Kader moli sv. cerkev, kakor smo molili rai < Kader moli sv. cerkev, kakor smo molili rai duhovniki danes pri blagoslovitvi podzidja in vogeljnika za novo farno cerkev: Veni creator Spiritus. Pridi vstvarniksvetiDuh, tedaj nas hoče ona spominjati sv. Duha ne le kot vstvarnika vesoljnega sveta, kot delavca v vidnih stvareh, temveč kot posvečevalca naših duš. Zato ga prosi nadalje: »Pridi sv. Duh vstvarnik, pa obišči dušesvojih, in napolni s s vojo milostjo srca, katera si vstvaril.« Zares, sv. Duh je stavitelj duhovnega tempelja, je zidavec naše duše. On jo posveti pri svetem krstu, pa jo potrdi pri sv. birmi in jo povzdigne pri vseh drugih sv. zakramentih. Zato piše sv. apostol Pavel: »Ali ne veste, da so vaši udje terapelj svetega Duha, k ateri je v vas, katerega imate od Boga, in da ni8tesvoji?Zakajkuplienistezadragoceno. Častite in nosite Boga v svojem telesu.« (I. Kor. 6, 19. 20). Sv. Bernard klaravalski je enkrat na god cerkvenega posvečevanja svojo pridigo začel tako le: »Kristijani, danešnji god je tudi naš god, ker zadeva tudi nas; zakaj tudi mi smo duhovni tempelji božji«. Pae prav primerno je govoril medeni učitelj cerkveni. Zakaj po sv. krstu smo bili posvečeni v žive tempelje božje, v katerih prebiva Bog sv. Duh. In to posvečenje pri sv. krstu se vrši skoro tako slovesno, kakor se opravlja posvetitev hiše božje ali cerkve iz kamenja, opeke in lesa. Kar se na cerkvenern zidovju godi vidno, kakor se bote prepričali, če včakate posvetitev nove cerkve, kar Vam vsem prav iskreno -želim, to se godi v duši duhovno ali nevidno. Cerkveno posvečenje se vrši s škropIjenjem z blagoslovljeno vodo, z zaznamovanjem s sv. križem, z maziljenjem in razsvetljenjem. In vse to se ponavlja duhovno v našik dušah pri sv. krstu. Zato je povsem opravičeno Pavlovo vprašanje do Korinčanov: »Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da sv. Duh v vas prebiva? In tempelj, ki ste vi, ta je svet« (I. Kor. 3, 16. 17). Sedaj umejemo tudi besede Kristusove: »Ako me kdo ljubi, bode moje besede izpolnjeval. In moj Oče ga bode ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala.« (Jan. 14, 23). Ker smo tempelj božji, zato govori božji Vzveličar: »Glej, Jaz stojim pri vratih in trkam. Ako kdo moj glas posluša in mi odpre vrata, vstopil bom k njemu in bom ž njim večerjal in on z menoj.«- (Apok. 3, 20). Ker je krščeni človek terapelj sv. Duha, kaj čuda potem, da je sv. mučenec Leonida svojega sinka, poznejšega učenega Origena, ko so ga prinesli od krsta, poljubil na prsifa,, rekjoč: »Zakaj ne bi čislal te palače sv. Duha!" In ko so sv. devico Lucijo vjeli in hoteli odpeljati na nesramen kraj, da bi ji oskrunili deviško telo, klicala je glasno: »Jaz sem tempelj sv. Duha, ne oskrunjajte tega svetišča!« 1. Sedaj pa prispodobimo, kristijani predragi, vidni tempelj nevidnemu, prispodobimo duhovni tempelj telesnemu tempelju. Vi bote sedaj zidali novo cerkev. Začeli bote s Lundamentom ali temeljem, in bote postavili prav močen in trden zid, ki bode obkroževal ves notranji prostor in bode nosil vse poslopje. Moč in krepkost cerkve bo odvisna od moči in krepkosti podzidja. Cim močnejši bode temeljni zid, tera močneje bode stala cerkev stoletja in stoletja. Moder mož, pravi sv. Pismo, zida svojo hišo na skalo. In če se ulije ploha, in pridejo vode, in pihajo vetrovi in se vprejo v hišo, ne pade ta, ker je postavljena na skalo. (Mat. 7, 24. 25). Zares, temelj za Vašo novo hišo božjo je, kolikor smo danes sami videli, prav močen in držen. Toda kaj je pri duhovnem tempelju temelj in zid, ki nosi in vzdržuje vso duhovno stavbo? To je živa sveta vera. Vera v troedinega Boga in v nauke sv. katoliške cerkve je podlaga krščanskemu življenju. »Brez vere je nemogočeBogu dopadati. Zakaj kdor hoček Bogu pristopiti, mora verovati, da je, in dajetistim, kigaiščejo, plačnik.« (Hebr. 11, 6). Kolikega pomena je sv. vera za kristijana, opisuje sv. apostol Pavel v znamenitem ednajstem in deloma tudi v dvanajstem poglavju svojega duhovitega lista do Hebrejcev. Tu hvali in slavi živo vero svetih očakov, kakor Abelja, Henoha, Noeta, Abrahama, Izaka, Jakoba, Jožefa, potem Mozesa, Gedeona, Baraka, Davida, Samuela in drugih pravičnikov, »ki so v veri premagovali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, levom mašili žrela, ki so moč ognja topili, osti meča vhajali, v boleznih ozdravljali, junaki v boju postajali. Drugi pa so bili mučeni, so izkušali zasramovanje in bičanje, vezi jn ječe. Bili so kamenjani, žagani, z mečem morjeni, hodili so v ovčjih in v kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah, svet jih ni bil vreden; tavali so po puščavah in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah. Vrzimo torej tudi mi raz sebe vsako breme in vsaki greh in .bijmo stanovitno naloženo nam borbo.« Pravični živi iz vere. (Hebr. 10, 38). Stojmo torej trdno in črstvo v veri! (I. Kor. 16, 13). Tako sv. Pavel. Sedaj menda umejete globoki pomen sv. vere. Sedaj menda sprevidite, zakaj sem pri blagoslovitvi in vložitvi vogeljnega kamena molil in prosil Boga, naj bi na tem svetem mestu cvetla prava vera. Pa preljubi moji poslušalci, vera ne sme biti mrtva, ona mora biti živa, ona se mora kazati v dobrih delih. Živa mora biti, to pomenja, mi raoramo živeti tako, kakor ona zapoveduje. »Kaj pomaga, čekdopravi, da ima vero, del pa nima. Vera ga vendar rešiti ne more ... Kakor je namrečtelobrez duše rartvo, tako je tudi vera brez del mrtva.« (Jak. 2, 14. 26). 0 kaj premore vse sv. vera, kader nas prešine in napolni! Božji Vzveličar je navadno rekel bolniku, katerega je ozdravil: »Vera tvoja ti je pomagala.« (Mat. 9, 22). In prvak evangelistov sv. Janez je opisal mogočnost sv. vere, kojedejal: »Zmaga pa, ki premaga svet, to je naša vera.« (I. Jan. 5, 4). In preizvrstni tolmač božjih skrivnostij sv. apostel Pavel je označil posvečevalno moč sv. vere, ko je pisal Kološanom, češ, da nas dela Kristus svete, neomadežane in negrajivne pred seboj, če le ostanemo v veri vtemeljeni. (Kol. 1, 22, 23). Sedaj bote imeli lepo priložnost, kazati svojo vero v dejanjih, ko bote pomagali zidati hram božji. Eden tako, drugi drugače. To zidanje bode nedvomno pripomoglo veliko, da se v fari vzbudi, da se pomnoži in vkrepi versko življenie. Saj se to povsodi dogaja, kjer zidajo cerkve. Zatorej pa se z veseljem in z druženimi močmi lotite vzvišenega dela. Ge bodete skrbno pomagali staviti vidni tempelj, bodete tudi svoje nevidne tempelje, svoje duSe, bogatili z dobrimi deli in jih bodete okrasili v vredna prebivališča Boga sv. Duha. (Dalje prih.) Mili darovi za družbo vednega češčenja: Teharje 4 11. 10 kr., Sv. Janž na Dravskem polju 9 fl. 40 kr., Sv. Ana na Krembergu 15 fl., Sv. Florijan na Boču 3 11., cerkev sv. Alojzija v Mariboru 28 11.. Sv. Jurij pod Taborom 90 fl., č. g. Fr. Repolusk, kaplan v Lučah 2 fl. 40 kr., g. Srabotnik v Mariboru 1 fl.