PoSlutna plačana ▼ zoKH
Leto X, $t. 252
Lfublfana, nedelja 27 oktobra 1929
Cena 2 Din
UredntttvM
L T«
ilM, Ml »H Ji28 ta »126.
lifcBirtmTi M«u U. TctelM «t «40
•i ftocemn i. t. T«W» ttm. I*
tt M'
fc. 1132. IIA 1124. I12V H2«. •tfddeki Uohttaot
4 Teleta« fc M9i
»t U T deta* fc 46*
CeQ*i Kcocom a Telefa* fc 190
prt pofc tek — idii fc II.M2; Prste fitab 7SJ80i Wta* Nr. IfiftJ«
Ljubljana, 36. oktobra.
Ze ▼ večjem delu današnje »Jutrove« •aklade smo poročali o najnovejši italijanski akciji, naperjeni proti ugledu naše države v inozemstvu.
Prekrasno so v Rimu uvideli, kako rek) je škodila pred vsem kulturnim svetom Italiji in fašističnemu režimu krvava poljska sodba. Evropska javnost je jasno izražala svoje mučno začudenje nad puljskim dogodkom in pokazala polno umevanje za razburjenje, ki se je lotilo vsega jugoslovenskega naroda. Da, mnogi ugledni inozemski listi so reagirali na obsodbo in usmrtitev v Pulju še vse drugače kakor jugoslovensko časopisje.
Umevno je, da je bilo ra fašistično vodstvo vse to zelo neprijetno. Da bi se popravil mučni vtis v inozemstvu in se simpatije obrnile zopet na italijansko stran, je začelo fašistično časopisje novo kampanjo proti Jugoslaviji. Obenem je italijanski poslanik v Beogradu interveniral pri naši vladi zaradi demonstracij po naših mestih in zaradi pisanja našega časopisja, češ da piše preostro oroti Italiji in da vznemirja in hujska prebivalstvo. Dasi je bila ta intervencija neutemeljena, bi vendar ne bila ničesar izrednega, ako je ne bi proti vsem običajem diplomatskega občevanja italijanske poročevalske agenture razširile predčasno po Evropi. Na ta način je dobila intervencija značaj male senzaciie. a »vžgala^ kljub temu ni. Evropska javnost je ostala hladna in je v polni meri ohranila svoje simpatije do Jugoslavije.
V Rimu so zato sklenili poseči po močnejšem sredstvu. Včeraj so italijanska poslaništva po evropskih prestolnicah objavila komunikeje, ki opravičujejo usmrtitev Vladimiria Gortana s tem, da je bil ta mladenič »znan terorist. ki ie bil v službi jugoslovenske Or-june«. Dalje trdijo komiwr'keii. da je prebivalstvo Istre sprejelo obsodbo z velikim zadovoljstvom, v Jueoslaviji pa da so bile organizirane velike demonstracije in časopisje da je začelo žaliti Italijo rn bujskati prebivalstvo. Posledica je bil napad na italijanske mornarje v Gružu.
Kulminacija komunikeja Italijanskih poslaništev je vsekakor v njegovem zaključnem delu. Ta se namreč glasi: »V zvezi s tem je umestno konstatirati. da je bilo v času od junija 1928 do oktobra 1929 v provinci Juliiske Krajine izvršenih 46 umorov, 7 poskusov umora, pri čenrer je bilo 17 oseb ranjenih, in dva roparska napada, vse to od organizacije jugoslovenske Orjune. V Istri vlada že mesece neverieten strah zaradi teh pojavov, o katerih se more z mirno vestjo trditi, da so v zvezi z akcijo Orjune«.
Te navedbe naj bi znova podkrepile tezo, s katero nas skuša italijanska propaganda še dolgo blatiti v inozemstvu, da je namreč Jugoslavija gnezdo nemira in nereda, ki ne da miru svojim sosedom. U ver jeni smo, da tudi ta nova obrekovanja ne bodo zalegla. Evropa nas pozna danes že mnogo bo-lje kakor pred leti in pozna že tudi predobro metode fašistične propagande, da bi iim nasedia*
Z merodajne strani v Beogradu so bila najnovejša natolcevanja že sinoči kratko, a učinkovito zavrnjena. Naše časopisje se je kljub umevni boli zaradi usmrtitve mladega Jugoslovena držalo z občudovanja vrednim samozatajeva-njem tako dostojno, da bi bili veseli, ako bi s} nas vzelo za vzor italijansko časopisje, kadar piše o jugoslovenskih zadevah. Žalne manifestacije so povsod pokazale vzorno discipliniranost, gruški mcidemt pa se je po uradni preiskavi izkazal za običajen, malenkosten pretep med mornarji, ki so bili pogledali malo pregloboko v čaše.
In akcije Orjune? Ne glede na to, da Orjune ni več in da tudi našemu prebi-. valstvu o<b itaiV^mtsfkih mejah o kakih njenih akcijah ni znano prav ničesar, kdo bi mogel verjeti, da bi italijanski poslanik g. Galli v svoji beograjski intervenciji ne bil protestiral tudi radi teh dozdevnih akcij, ako bi imeli v Italiji le najmanjše dokaze za svojo trditev?
Zato je umevno, da tudi včerajšnji fašistični očitki v inozemstvu niso vzbudili zaželjenega odmeva in da ne bodo omajali prepričanja evropske javnosti, da si Jugoslavija ne želi ničesar bolj kakor miru za neoviran razvoj.
Osm| rofsrtel dam nnmmskega kralja
prt im i 28. oktobra. e- Krs< MIha«! h
<v#	srM osna rotetnd (ten. Ob tej priHIri
■o m nSHe raane svečanosti, katerih so se ud-e-faž« rosen Banov brrafgervske nodtome btxfi Stani rageartslkega sveta in poSjsIka vananft nrinftsteir Zafcsiat Zvečer se }e vrSNa slavnostna preidstaiv« r Nanmtitem
Kongres franco^kUh radffka&ov
Retms. 36. otototora. o. Kongres radrkaflme sfrram-ftt )e raapiraivfliai o ateaSkem vprašarfa ln ra«mSi «oci1a*rnSi sadenroh. Natto se }e vrStla znimanie-poJitiSna defoafta, " kaite-rf se Je fereflcel Herrrrt m feKforaofto eivranslcfti dnžanr io za po<dtxiian-je Brtaodote mnenje poletiike.
Delno podaljšanje stanovanjskega zakona
Zaščitena ostanejo se eno- in dvosobna stanovanja ter državni nameščenci, upokojenci in njih vdove. Ta zaščita
velja do 30. aprila 1930.
Beograd, 26. oktobra. AA. Danes ob 11.30 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade generala Petra Živkoviča. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri razen ministra vojske in mornarice generala Stevana Hadžiča in ministra prosvete Bože Maksimoviča, ki sta šla v Štip na odkritje spomenika, ministra brez port-felja dr. Kumanudija in ministra financ dr. Stanka Švrljuge. ki sta v Parizu, in ministra za javna dela inž. Savkoviča, ki je bolan.
Ministrski svet je sprejel poročilo ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drinkoviča, o stanovanjskem zakonu, ki poteče 31. oktobra t 1. Ministrski svet Je podaljšal veljavo tega zakona za nadaljnjih 6 mesecev in sicer samo za stanovanja ©ne do dveh sob, v katerih stanujejo uradniki in upokojenci aH niihove vdove. Ta stanovanjska zaščita bo trajala do 30. aprila 1930.
*
Po tem slluabenem komunike.fin tt se torej na sedaj veljavnem zakonu od
27. aprila 1929. spremenile sledeče določbe: stanovanja iz treh ali več sob sploh ne bodo več zaščitena; krog najemnikov, za katere velja stanovanjska zaščita, se zoži: zaščiteni ostanejo 1. državni uradniki, častniki, podčastniki, uslužbenci, služitelji, njih vdove. izvzemši uradnike in častnike, ki so zdravniki, inženjerji, zobni zdravniki, veterinarji in arhitekti, če izvršujejo svobodno prakso; 2. upokojenci, upokojenke, vdove upokojencev in njih rodbine, izvzemši upokojence, ki so advokati, zdravniki zobni zdravniki, arhitekti, če izvršujejo prakso. Do sedaj so bili zaščiteni tudi vojni invalidi in njihove rodbine, vojne vdove in rodbine padlih ter fizični delavci, njih vdove in rodbne in' nesamostojni obrtniki pod gotovimi pogoji. Teh oseb komunike ne omenja in bi bilo torej smatrati, da se nanje stanovanjska zaščita ne nanaša več.
Vse druge določbe stanovanjskega zakona ostanejo v veljavi, "'^sti odredba o višini najemnine.
Uredba o organizaciji banskih uprav
Izšla bo še tekom prihodnjega tedna ~ Kot posvetovalni organi banov bodo imenovani posebni banski sveti iz vseh krogov prebivalstva
Beograd, 26. oktobra. AA. Na današnji seji ministrskega sveta je minister pravde dr. Milan Srškič poročal o delovanju komisije za organizacijo ban-sikih uprav. Ministrski svet je daj zadnja navodila glede vprašanj, o katerih je bila komisija razdvojena.
Beograd, 26. oktobra, p. Na šefi ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se delo na uredbi o organizaciji bansikilh uprav pospeši tako, da bo uredba mogla biti razglašena že tekom prSiodnjega tedna. Takoj nato bodo bani s svojimi pomočniki pristopili k organizacij banskih uprav.
V zvezi z novimi banskiini m>rava-
rni bodo ustanovljeni v vsaki banovini posebni banski sveti, sestoje« iz 20 do 30 zastopnikov vseh sloj$y prebivalstva. v banovini. Člane bo imenovali kralj na predlog notranjega ministra, kateremu bodo bani dostavili svoje predloge. Banski sveti bodo imeli v zadevah gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja posvetovalno pravico.
Tekom prihodnjega tedna se bodo podali vsi bani in njihovi pomočniki na svoja službena mesta in se takoj prične z likvidacijo županij in oblastnih samouprav.
Imenovanja okrožnih inšpektorjev
Za okrožnega inšpektorja v Mariboru je imenovam dosedanji
veliki župan dr. Schaubach
v savski banovini: za oikrožnega inšpektorja v Osijeku v 12 Perkovič N. Anton, veliki župan osiješke oblasti v
Beograd, 26. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 25. oktobra t. 1. so imenovani naslednji okrožni inšpektorji: v vardarskj banovini: za okrožnega inšpektorja v Prizremu v V2 Filipoviič M. Mihajlo. doslej veliki župan kosovske oblasti, za okrožnega inšpektorja v Štipu Cvijovič V. Svetomir. veliki župan sremske oblasti, v Bitolju v F3a Momčilo A. Milo je. veliki župan zetske oblasti, vsi v isti kategoriji in skupini;
v vrbaski banovini: za okrožnega inšpektorja v Jajcu v 1/3 Srečkovič K. Mihajlo, veliki žucan vranjske oblasti, v Bihaču v P3 Gjorgjevič T. Gjorgje, veliki župan travniške oblasti, oba v isti kategoriji in skupini;
v dravski banovini: za okrožnega inšpektorja v Mariboru v 13 dr. Schaubach Franc, veliki župan mariborske oblasti, v isti kategoriji in skupini;
v drinski banovini: za okrožnega inšpektorja v Užicu v P3 Jeftič M. Vladimir. veliki župan užičke oblasti, v Šab-cu v V3 Ljubisavljevič Nemanja, veliki župan valjevske oblasti, v Tuzli v V4 Jakšič D. Milan, župani j ski svetnik somborske županije, vsi v isti kategoriji in skupini.
v dunavski banovini: za okrožnega inšpektorja v Velikem Bečkereku v 1/2 Antula J. Dragomir, veliki župan pod-rinske oblasti, v Kragujevcu v 1/3 Na-gulič Miljuti.n, veliki župan moravske oblasti, v Smederevu v 1/3 Tucakovič P. Peter, veliki župan šumadijske oblasti, vsi v isti kategoriji in skupini, za okrožnega inšpektorja v Som boru v 1/3 a pa Popovič J. Dušan, veliki župan dufbrovniške oblasti v P3;
v zetski banovini: za okrožnega inšpektorja v Belem Polju v 1/3 Popovi Lazar, polkovnik v pokoju iz Beograda, v Dubrovniku v 1/3 a Lukič Predrag, veliki župan timocke oblasti v 1/3, v Kosovski Mitrovici v 1/4 a Vasiljevič P. Radomir, županijski svetnik bitoljske županije v 1/4;
v moravski banovini: za okrožnega inspektoria v Zaječaru v 1/3 a Stevano-vič G. Borivoj. veliki župan podrinske oblasti, v isti skupini in kategoriji, v Kruševcu v 1/3 a dr. Petrovič M. Dušan, veliki župan kruševačke oblasti v 1/3;
v primorski banovini: za inšpektorja v Mostarju v F3a Sekulič L. Branko, veliki župan bihaške oblasti v 1/3;
isti kategoriji in skupini, v Ogulinu v 1/4 a Bejanovič S. Mile, županijski svetnik osiješke županije v V A. v Varaždinu v 1/4 a Dubenik J. Stjepan, županijski inšpektor mariborske županije s sedežem v Čakovcu, doslej 1/4
Kralj odpotoval v Topolo
Beograd, 26. oktobra AA. Nj. Vel. kralj je davi ob 11. odpotoval v Topolo.
350 letnica mesta Karlovca
Beograd, 26. otoobra. p. Za zastopnika vlade pri proslavi 350-detnice mesta Karlovca je bil določen minister trgovine g. Juraj Demetrovič, ki je nocoj odpotoval v Karlovac. (Glej članek o juiMeju na 3. steni.)
Razprave pred Državnim sodiščem
Beograd, 26. oktobra. AA. Pred državnim sodiščem za zaščito države so napovedane te-le naizprave:
28. oktobra proti Hakffu Hurnidu zaradi Spijomaže, kaznive po § &5. kazenskega zakona, 29. oktobra proti Miloradu Petroviču in tovarišem zarada komunistične propagande, 4. novembra zoper Pavla Kastrina in tovairiSem zaTadi komunistične propagande, 4. novembra piroti Valiniu Blabsi in tovarišem, obtoženim po zakonu o zaščiti države, 18. novembra zoper dr. Dragotina Jovanoviča, profesorja beograjske univerze, ki je obtožen po SL 3 in 4 zakona o zaščiti države, a 25. novembra proti Milanu Marinkoviču ki tovarišem zaradi razširjenja komunistične propagande.
Carroarmea v Karlovcu
Karlovac, 26. oktobra č. Z odlokom finančnega ministra bc v Karlovcu 28. L m. pričel poslovati oddelek zagrebške glavne carinarnice. Ta oddelek bo carinil uvozno blago hi vse vagonske pošiljke namenjene za Industrijo v Karlovcu hi okolici ter Izvozno blago, ki se natovarla v Karlovcu ali dospe tjakaj neocarinieno.
Rečni promet Beograd — Sisak
Beograd, 26. oktobra- AA. Ker fe Sava ponovno narasla, ie M v®po«s4avtiwi stalni blagovni m tjovorni promet na pno® Booigrai—Sisak in narobe.
Daladier sprejel nalog za sestavo vlade
Povabil je socijaliste na vstop v vlado - Desničarski listi obetajo Daladierjevi vladi kratko življenje
Pariš, 26. oktobra, o. Daladier je imel v Reimsu daljša posvetovanja t voditelji ra dikalne stranke glede sestave bodoče francoske vlade. Voditelji so svetovali, naj sprejme mandat za sestavo nove vlade, bi jo bodo podpirali tudi 6ocijalisti. Na današnji seji socijalistične frakcije je bilo opažati močno stremljenje proti vsaki udeležbi v Daladie-rovi vladi. Paul - Bonoourju se je končno posrečilo, da je svoje prijatelje pomiril ia pregovoril, naj zaenkrat počakajo z odločitvijo. V parlamentarnih krogih spremljajo taa-voj političnih dogodkov s precejšnjo akenso, ker menijo, da bo Daladierova vlada težko preživela prvi naval v zbornici. Bivalitete med radikali in eocijalieti za glavna ministrstva po splošnem naziranju najbrže ne bo mogoče premostiti.
Francoski tisk obširno komentira podelitev mandata za sestavo vlade predsedniku radikalne stranke Daladieru in napoveduje, da bo Daladier. pritegnil v svoj kabinet kot zunanjega ministra Brianda in kot finančnega ministra Chčrona kljub temu, da <se poteguje za to mesto radikalni poslanec Mon-tigny. ki je s svojo resolucijo povzročil padec Briandovega kabineta.
Desničarski listi »Echo de Pariš«, »Figa-ro< in drugi napovedujejo že sedaj, da bo vlada Daladiera le bolj prehodnega značaja in da bo morala prej ali slej odstopiti mesto koncentracijski vladi.
Pariz, 26. oktobra, g. Predsednik radikalne stranke Daladier je ob 15. odšel ▼ eli-
zejako palačo, katero Je zapustil ob 15.50 Novinarjem je izjavil naslednje: Sporoči} sem predsedniku republike, da sem pripravljen poskusiti, da sestavim vlado. Posetil bom sedaj predsednika senata in zbornice. Poleg tega bom stopil v stik s svojima političnimi prijatelji. V smislu sprejete resolucije radikalne stranke bo socijalistični zbornični frakciji po6lal pismo, v kateTem ji bom ponudil, naj sodeluje v vladi. Svoje razgovore bom nadaljeval mirno, ne da bi se prenaglit Jutri v nedeljo ob 11. dopoldne bom zopet cdšel t elizejsko palačo, da poročam predsednika republike o uspehu svojih pogajanj.
Pariz, 26. oktobra, g. Danes popoldne se je sestal izvršilni odbor »ocijalisfcične zbornične frakcije, da se posvetuje o moji ponudbi. Ponudil sem socijalistični frakciji enako razdelitev portfeljev. Ako se bo dosegel sporazum, se bo izvršilni odbor souija-listiene stranke sestal v nedeljo ab v ponedeljek, da sklepa o končnoveljavni oblika sodelovanja v vladi.
Berlin, 26. oktobra, d. V bertinskfh vladnih krogih spremljajo z veliko pozornostjo razvoj francoske viadne krize in se nadejajo, da bo nova vlada nadaljevala Briando-vo zunanjepolitično delo v dosedanjem praven. Posebno skrb jim povzroča sklicanje konference za izpraznitev Posarja, ki bi se imela pričeti v ponedeljek in sa katero Francija še ni določila delegatov.
Predlog socialistov za pomirjen je Avstrije
Socialisti se boje državnega udara in oktroaja ustavne reforme ~ Nov pododbor za posvetovanje o vladnem
ustavnem načrtu
Dona!, 26. oktobra, d. Na včerajšnji sej» ustavnega odbora je bala generalna debata o predlogu vlade za revizijo ustave nepričakovano naglo zaključena ter že izvoljen pododbor, ki bo pričel v ponedeljek poslovati. Domnevajo, da je ta nagli potek debate v ustavnem odboru pripisovati tihemu sporazumu med voditelji strank, ki bodo sedaj o njetn poročali svojim strankam.
Na sefl ustavnega odbora le vzbudila posebno pozornost izjava dr. Bauerja, ki je. predlagal v tmenu soci"aKstov večinskim strankam, da vse parlamentarne stranke skupno hi slovesno Izjavijo, da so odločene spor o reviziji ustave obravnavati izključno na način določen v ustavi in da bodo odklonile vsak poskus izvedbe revizije ustave potom državnega udara ali oktroa od zgoraj. V kolikor bi se v posameznih vprašanjih ne dosegel sporazum, naj se razpišejo volitve, pri katerih bo narod po. dal svoje končno mnenje. Socialnodemo-kratska stranka zahteva, da vlada z vso odločnostjo nastopi proti odporu, ki bi ga morda izzvala taka izjava pri fašističnih elementih ter da zatre z zakonitimi sredstvi vsak poskus prevrata. Dalje naj se sporazumejo vse stranke v toku pogajanj
o revtziii ustave o tem, da se Izvede brezpogojna notranja razorožitev in razpust vseh bojnih organizacij, katerekoli politične smeri. Vprašanje notranje razorožitve je v nerazdružljivi zvezi z uspehom revizije ustave; dokler bodo obstoiale te organizacije, ni upati na resnično oomirjenjo kljub najboljše izvedenim ustavnim reformam. Državm potreba zahteva, da se razpuste vse zasebne bojne organizacije, kar bo mogoče doseči le, ako bodo vse stranke to zahtevale.
Po govoru dr. Bauerja «o nekateri go-voraiki večinski« strank opozorili na to, da je razburjenje javnosti pripisovati baš pisanju levičarskega tiska hi govorom voditeljev socialističnih bojnih organizacij ter da bi bilo v državnem interesu, da socijalisti dado vzgled ter prvi razpuste svoje bojne organizacije. Nato je bil izvoljen pododbor za posvetovanje o predlogu vlade za revizijo ustave, v katerega so bili izvoljeni socijalisti dr. Bauer. dr. Danne-berg in Seitz, za krščanske socialiste dr. Buresch, Schmitz in dr. Schuschnigg, za velikonemce Clessin in za kmečko zvezo dr. Schonbauer. Predsednikom tega pododbora je bil izvoljen dr. Buresch.
Italijanske grožnje na naslov Francije
Fašistična Italija je mobilizirana vojska na vednem pohodu - Francija ne more prisiliti emigrantov, da bi ljubili fašizem - Fašistovski listi prete Franciji z vojno
Rim, 26. oktobra. Rimski teti smatrajo bruseljski atentat za povod, da nastopajo izredno ositro proti Franciji, češ, da je Francija zaradi svoje tolerance napram protifašističnim pokretom soodgovorna za zločinske čine emigrantov. »Tiraibuna« piše: »Ali gre Francija z ranega ti, aili s 40 milijoni Italijanov«. Pravico gostoljubnosti, ki jo uživajo izdajalci domovine v Francriji, ima svoje meiie, ki jih omejujejo dolžnosti vsake države. To se pravi, da je treba na svojem ozemlju zatreti visalko organizacijo, ki bi lahko ogrožala obstoj sosedne države.« — »Grornale d' Ita-lia« je sprožil vprašanje, kakšne korake bi storila Francija, če bi Italija do-vočida afcaškitm iredentistom pribežališče, da bi snovaM prevrat in atentate proti francoskim državnikom. Radikalni »L* Impero« govori celo o vojni, ki jo bo izzvala Francija, ker očividno ne namerava iztreflrti profifašitstičnih tolp v svoji državi. Ritntskio časopisje po-vda»rja v zvezi s tem dalekosežnost Mfutssollnijeve izjave v poslanici, ki jo je nasUovil na »orne srajce«, da gileda Italija lahko vsalkermu nenadnemu dogodku brez sforbi v obraiz.
Rim. 26. oktobra d. O priliki sedme obletnice fašistične »revolucije« je izdal ministrski predsednik Mlussolini poslanico na črnosrajčnike, v kateri pravi med drugim, da je danes položaj že tak, da mora vsak objektivni opazovalec priznati, da je fašistična Italija urejena po enotnem načrtu in da predstavlja mobilizirano vojsko, ki je na vednem pohodu.
Prihaiajoče osmo leto ofoeta. da ne bo nič mani bogato na usnehih, ki jih bo izvedel fašistični režim, Čigar ko-
renine segajo že ▼ globino narodnih mas. Fašistična Italija danes lahko nastopi enotno v vsakem nepredvidenem slučaju. Miličarske legije in mladi naraščaj, oddelki stranke in delavski sindikati ki stoje pod vrhovnim državnim nadzorstvom, predstavljajo tako silno moč. da bo ž& v naprej onemogočena vsaka notranja akcija neprija-teljev fašizma, kakor tudi vsaka zunanja nevarnost.
Pariz, 26. oktobra d. Francoski listi odgovarjajo v mirnem tonu na napade italijanskega tiska, ki očitajo Franciji, da podpira italijanske emigrante v njihovem rovarjenju proti fašizmu. Pri tem ugotavljajo, da julijanski emigranti s svojim ponašanjem ne dajejo povoda za intervencijo francoske policije, ki pazno bdi nad njihovim početjem. Vendar pa jih policija ne more prisiliti, da bi priznali in odobravali fašistični režim, pred katerim so prisiljeni zbežali z rodne grude, ki jo ljubijo gotovo vsaj toliko, kolikor fašisti. Končno opozarja francoski tisk italijansko vlado na pisanje fašističnih listov, ki groze Fran ciji .naravnost z vojno tgr ugotavljajo, da se s tem podirajo vsj uspehi dolgotrajnih in tru-dapolnih razgovorov med italijansko in francosko vlado za okrepitev prijateljskih odnošajev med obema državama. Namesto, da bi italijanski tis* podpiral stremljenje fašistične vlade, ki želi skupnega nastopa s Francijo na bližnji pomorski razorožitveni konferenci, še podtika Franciji namene, ki jih nj nikdar imela, ter ji grozi na način vse prej kakor primeren za ustvaritev latinskega sporazuma.
Zaleski o odnošajih Poljske do Male antante
Poljska odobrava politiko Male antante — Na Madžarsko Jo vežejo stare simpatije, toda je odločno proti reviziji meja
% njimi nimamo mkftkrti poaeboih pogodb «JJ drugih tesnejSih remi. Zlasti pa j« treba podčrtati, da je Poljska odločno proti vsaki re-viariji mirovnih pogodb. Za enkrat Poljska sicer ne namerava vstopiti ▼ Malo antanto, vendar pa naglaša, da r polnem obsegu odobrava njeno politiko in odnoSaji med Poljsko in državami Male antante ne bi mogli biti bolj prisrčne, kakor ao. Z Rusijo mir-žuje Poljska normalne odnošaje in v zadnjem času ni prišlo do nikakega incidenta. Odkar je bil podpisan takozvani Litvinov pakt, ki uveljavlja med Poljake in Rusijo vee glavne določbe Kelloggove pogodbe, so ee odnošaji med obema državama matao izboljšali
BnkareJta, 26. oktobra, r. Včeraj je bila t Bukarešti podpisana rassodiščna in arbi-tražna pogodba med Rumun i jo in Poljsko. Za Poljsko je podpisal pogodbo zunanji minister grof Zaleski, kri je posebej ▼ ta namen prispel v Bukarešto, kjer je gost rum umske vlade. Pri tej priliki je Zaleski sprejel tudi novinarje in odgovarjal na stavljena vprašanja. Glede poljske zunanje politike, slasti v kolikor se tiče odnošajev Poljske do Madžarske in Romunije, odnosno do Male antante, je Zaleski izjavil med drugim:
Z Rumunijo in Malo antanto naa družijo skupni interesi in pogodbe, ▼ katerih prihaja do izraza tesno prijateljstvo. Z Madžarsko naa vežejo samo stare simpatije, toda
Strog nadzor nad sovjetsko diplomacijo
Sovjetska poslaništva so podrejena čekistom — GFU čuva nad politično zanesljivostjo roških diplomatov
Pariš, 26. oktobra, r. Nocoj je odpotoval bi Pariza odposlanec GPU (Državna politična uprava) Roisenman, ki je po nalogu iz Moskve vodil preiskavo na pariškem poslaništvu sovjetske Rusije, o katerem se je v zvezi z afero poelaniškega svetnika Beeedov-■kega zatrjevalo, da vodi protikomunistično politiko. Za časa svojega bivanja v Parizu ie Roisenman zasliševal vse osobje sovjetskega poslaništva in sovjetske trgovinske misije. Vee osobje je moralo pred strogega gospoda iz Moskve, ki je otvoril svojo pisarno v sobi št 82 v sovjetskem poslaništvu. Pri-zanesel ni niti poslaniku Dovgalevskema, ki je moral odgovoriti na celo kopico vprašanj, nanašajočih se ne samo na njegovo potitič-no delovanje, marveč tudi na njegovo najintimnejše zasebno življenje.
Podoba je, da je poslanik Dovgalevekij dobro odgovarjal na očitke, ki so prihajali proti njemu iz moskovske centrale. Njegova Politična načela eo bila, kakor se zatrjuje, v
popolnem s3dada i ndnjhni luMkdjni
iz Moskve in tudi ni imel, kakor njegov predhodnik Rakovskij, osebnih zrvea s Francozi in tujci. Glede Besedovskega je poslanik Dovgalevskij izjavil, da i njim razen službenih odnošajev ni imel aikakih osebnih stikov in se je £ njim razgovarja! »"»o o tekočih službenih poslih. Zapisniki o zaslišanju Dovgalevskega in ostalega mobja pariškega zastopstva sovjetske Rusije, so bili s posebnim kurirjem poslani v Moskvo, kjer bo po svojem povratiku Roisenman osebno podal referat centralnemu odbora GPU o rezultatih svoje preiskave ▼ Pariza. Šele nato bo padla odločitev o končnem razfiiščenjn med sovjetskim diplomatskim osebjem ▼ Franciji.
Pariš, 26. oktobra, o. Francoski IM »Le
Matin< je objavil nov članek Besedovskega, ka pravi, da hoče Stalin zanetiti svetovno revolucijo in zrušiti angleški imperij.
Zaleski v Bukarešti
Zaleski, zunanji minister poljske republike, je prispel na službeni poset v Bukareštvo, da podpiše arbitražno pogodbo med Rumunijo in Poljsko.
Kakor se vidi, namen potovanja Za-leskega ni nikaka senzacijonalna zadeva, marveč je diplomatski akt, kakor so običajni v sodobni mednarodni politiki Vendar pomena tega poseta ni podcenjevati; take prilike prav gotovo služijo v to. da se odnošaji med državami otrdijo in da postane razmerje med njimi še intimnejše.
Med Rumunijo in Poljsko so odnošaji trajno dobri. Obeh držav ne veže samo prijateljstvo, marveč tudi zavezništvo, ki se je razvilo iz skupne nevarnosti pred možnostjo ofenzive od vzhoda. Obe državi sta bili namreč v precej sličnem odnošaju do sovjetske Rusije. Obe sta iimeli neurejene račune z njo, sta si prilastili dežele, ki so bile do revolucije deli Rusije, dežele, do katerih z etničnega stališča nista imeli pravic, vsaj ne v onem obsegu, v katerem so bile začrtane nove državne meje. Tu se je tedaj boljševiški socijalni ofenzivni duh družil z narodnostnimi argumenti in postal spričo tega še opasnejši. V oni dobi, ko stabilizacija evropskih odnošajev še ni toliko napredovala, kakor je že do danes, je bilo tako stanje močno neprijetno. Zato je bila politična in vojaška zveza med Rumunijo in Poljsko nekaj samo ob sebi umljivega in tudi to se ji mora priznati, da ni imela ofenzivnih namenov, marveč le defenzivne; ohraniti je hotela pridobitve srečnih osvojitev v toku ruske revolucije.
Vzhodni nenapadalni in protivojni pakt, ki ga je Moskva forsirala kot ekvivalent KeHoggovega pakta, je izdatno pomiril ozračje na ruskih zapad-nih mejah. Obe državi, posebno pa Ru-inunija. sta se ž njim iznebiJi skrbi radi možnih vojmfh zapletljajev in sta se mogli odslej z večjo sigurnostjo zanesti na vamost svoje posesti, kar se tiče vzhoda. Zato se je zdela odslej poljsko-nrmunska zveza nekoliko mani potrebna.
To priKko je porabila Madžarska za poskus, da si še v večji meri pridobi simpatije Poljske in jo polagoma odtuji Rumuniji. Madžarska si je iz svoje izolacije. ki je vanjo zapadla v prvi povojni dobi. pomagala samo deloma. Prijateljstvo in zaščita fašistične Italije sta 6ioer močno, morda premočno dvignila njeno izzivalno samozavest, toda iz neprijetne kontrole Male antante je vendarle nista mogla popolnoma rešiti. Mala- antanta je mogla slej ko prej budno paziti, da Madžarska ne krši določb mirovne pogodbe in da njena irendenti-sti&ia in reva-nžna politika ne dobi možnosti za praktično uveljavljenje.
V tej situaciji je Budimpešta smatrala pomirjenje na vzhodnem poljsko-ru-munskem mejnem območju za primerno priliko, da poskusi Poljsko pridobiti ca svoio stran. Z velikim pompom je pretiravala pomen poseta ministra Za-leskega, ki je padel ravno v oni čas. ko je v Beogradu zborovalo diplomatsko zastopstvo držav Male antante. Madžarska je skušala dati posetu značaj demonstracije zoper Malo antanto. kar bi ji seveda zelo dobro hodilo v račun, kar pa se ji ni posrečilo.
Tudi od onega poseta dalje se je ponovno pokazalo, da smatra Poljska sodelovanje z Malo antanto za zelo smiselno m koristno; mednarodna politika je več kot enkrat nudila prilike za manifestacijo teh teženj. Poset v Bukarešti in ž njim zvezani diplomatski razgovori bodo to interesno skupnost samo še bolj naglasih in pokazali, da je zveza Varšave in Bukarešte trdna kot doslej rn da ni v odnošajih med niima, prav tako kot pa tudi ne v odnošajih
med Mak) antanto in Poljsko nastopilo nič takega, kar bi moglo madžarske nade in intrige zadovoljiti.
Poljska se zaveda, da njeni interesi
ne morejo biti identični s stremljenji po reviziji današnjega stanja, marveč s stremljenji onih držav, ki hočejo mirno uživati sadove doseženih prizadevanj in budno čuvati nad nedotakljivostjo svoje svobode in svojih teritorijev.
Sanchez Guerra pred
• vi •	|«vv
vojaškim sodiscem
Madrid, 26. oktobra. AA. Pred vojaškim sodiščem v VaLenciiji se vrši razprava proti bivšemu konservativnemu predsedniku ministrskega sveta Sanchezu Guerra in njegovim sokrivcem, ki so letošnjo pomlad poskušali prevrat ter hoteli strmoglaviti španskega diktatorja Primo de Rivero. Obtožence branita dva bivša ministra. Sodni dvor je sestavljen iz samih generalov, a predseduje mu Berenquer, guverner pokrajine Alicante.
Madžarska gospodarska kriza
Budimpešta, 26. oktobra AA. Predstavniki poljedelskih organizacij in bančnih krogov so imeli skupno konferenco, na kateri so razpravljali o gospodarski krizi in o ukrepih za njeno ozdravljenje. Poljedelski predstavniki so opozorili na vprašanja racionalizacije proizvodnje in na standažr-diziranje proč izvodov, kar pa je mogoče rešiti samo s primernimi dolgoročnimi krediti, ki se naj stavijo poljedelstvu na razpolago Bančni krogi so odvrnili, da vlada veliko pomanjkanje kapitala, odobreni krediti pa se slabo izkoriščajo in često niti ne uporabljajo v produkcijske svrhe, marveč za Iuksusno potrošnjo. Letos je šlo iz Madžarske 8 milijonov pengov samo za radio-aparate iz inozemstva, za kar je morala Madžarska izvoziti četrt milijona meter-skih stotov koruze. Konference se bodo nadaljevale.
Ameriško oboroževanje
Washiagton, 26. oktobra. AA. Mmisier vojske ie naročil 66 letal za bombardiranje. Letata bodo stala 1.6 milijona dolarjev (okrog 90 milijonov dinarjev).
Arabski bofkoi proti angleškemu blagu
Jeruzalem, 26. ofctobra. r. Angleško sodišče Je obsodbo 12 Arabcev na dosmrtno ječo, ker so zažgali netoo hSo, v kateri so se skrivate židovske žene Zaradi te razsodbe Je Ba/vtadaJo met! Arabci vetiko raizburjemle in na krmifereocd arabske eksefourtive ie bilo sklenjeno, da se proglasi splošni bojkot amgle§k«ga blaga v Pttie-stiini.
Rumunski manevri
Bukarešta, 26. oktobra. AA. Danes so se priče® velika manevri ruimuniske vojsk« v ofcoiici mesta Buroea. Poveljstvo nad manevri Je v rokah bvvšega vojnega n»awstra, generala Angeie-sca. Mamerm bodo traja® do 1. novembra.
Demis^a predsednika romunske zbornice
Bukarešta, 36. oktobra, d. Danes 9e le podaj predsednik poslanske zbornic« Pop Dico k mina-strekamni predisedrjikm Manrja m mu naznanil, da podaja ostavko aaanesto predsednika zaradi •visoke starosti V poKtičnih krogih domnevajo, da bo postal n$e®o<v naslednik finančna nmšster Pcpovikš.
Za kooperacijo angleško govorečih narodov
Newyork, 26. oktobra. AA. Bivši aa*»lešW finančni minister Churchill je knel «a smočnijem svečanem banketu govor, v katerem Je naglasa!, da j« prihcdnijost odvisna od kooperacije angleško govorečih držav ki od oadaljnega razvoja tega sodetovaoja.
Občinske volitve v Angliji
London, 26. oktobra o. V kratkem se bodo vršile v Londonu in v drugih 343 mestfh občinske volitve. Vse stranke razvijajo nenavadno živahno volilno propagando. Posebno agilna ie delavska stranka, ki skuša doseči pri občinskih volitvah vsaj tako velik uspeh, kot ga ie dosegla pri parlamentarnih volitvah.
Sir Drammond v Jugoslaviji
LJubljana, 26. oktobra.
V prihodnjih dneh bo posetil našo državo visok in odličen gost, glavni tajnik Društva narodov, sir Eric James Drummond. Sir Eric Drummond je od prvega početka sodeloval pri organizaciji in ustanovitvi Društva narodov in si je stekel gotovo največ zaslug za to, da je ta mednarodna institucija postala najvažnejši činitelj v mednarodni politiki ki v učvrstitvi svetovnega miru. Drugič prihaja tokrat med nas. Prvič je posetil našo državo meseca oktobra 1922. toda takrat se je mudil samo v Beogradu, kjer je stopil v stike s takratnim zunanjim ministrom dr. Nirači-čem in drugimi službenimi faktorji. Tokrat pa ostane v naši državi več dni in bo prepotoval skoraj vse pokrajine.
Prihod sira Drummonda ni v zvezi z nikako posebno politično misijo. Kot glavni tajnik Društva narodov ima dolžnost, da od časa do časa poseča države, •ki so članice Društva narodov, da se informira o njihovih prilikah in potrebah. Tako je tudi njegov prihod v Jugoslavijo zgolj informativnega značaja. Prihaja iz Rima. kjer se je mudil par dni na poziv italijanske vlade, sedaj pa se je odzval vabilu naše vlade hi bo iz Rima krenil k nam. V Beogradu, kamor bo prispel 3. novembra, mu pripravljajo svečan sprejem tako s strani zunanjega ministrstva, kakor s strani Udru-ženj za Društvo narodov in za mednarodno pravo. Sir Drummond bo imel v Beogradu javno predavanje o ciljih in nalogah Društva narodov.
Iz Beograda bo odpotoval g. Drummond s svojim spremstvom preko Sarajeva v Dubrovnik, od tam pa vzdolž dalmatinske obale v Trst. od koder se vrne z vlakom v Ženevo. Na potovanju po naši državi ga bodo spremljali g. dx. Gjorgje Poipovič, član tajništva Društva narodov, dr. Montenach, član političnega oddelka Društva narodov in osebna tajnica miss Howard. G. dr. Popovič je že danes prispel v Ljubljano in potuje preko Zagreba v Beograd, kjer bo počakal na prihod g. Drummonda, nakar ga bo spremljal za časa bivanja v naši državi in na povratku v Ženevo. Kralj Aleksander bo sprejel g. Drummonda in njegovo spremstvo v posebni avdijencL
G. Eric James Drummond je roisp leta 1876 in poteka iz odlične, stare škotske aristokratske rodbine. Po končanih študijah se je posvetil diplomatski karijeri ter je bil v letih 1912 do 1919 pod ministrskimi predsedniki angleške vlade Lloydom Georgeom, Grey-jem in Balfourjem kabinetni šef. Ob ustanovitvi Društva narodov je bil izvoljen za generalnega tajnika Društva narodov in je njegovo imenovanje zabeleženo v samem tekstu pakta Društva narodov. Od takrat neprestano deluje na tem polju ter si je stekel za razvoj te najvišje mednarodne institucije neprecenljivih zaslug. Z njim vežejo tudi Jugoslavijo mnogi stiki. Zato nas njegov poset tem bolj veseli in mu v tem, ko ma izrekamo najprisronejšo dobrodošlico, obenem želimo, da bi odnesel od nas kar najprijetnejše spomine in kar najugodnejše vtise v zavesti, da ima v Jugoslaviji vselej zvesto pobornico za ideje miru, ki so tudi njemu najvažnejši in najvišji cilj.
Na 3. strani današnje številke prinašamo sliki gg. Erica Drummonda in dr. Gjorgja Popoviča. >
Kitajci se opravičujejo
Šanghaj, 26. oktobra. AA Listi priobču-jejo besedilo kitajske note vsem državam, ki so podpisale KeHoggov pakt. Po tej noti je Kitajska sprejela nemški predlog glede pogajanj 9 sovjetsko Rusiio, ki pa ga je le-ta odklonila. Sovjetska Rusija noče glasom te note slišati o izmenjavi ujetnikov ter odklanja razgovore s kitajsko nacionalistično vlado. Rusija odbija nadalje tudi vsako posredovanje
'+aiska vlada zanika poročila o vpadSh kitajskih čet na sovjetsko ozemlje. Pač pa so sovjetske čete ponovno prestopile mejo. Zato slatra kitajska vlada sovjetsko Rusijo za odgovorno za vse izgube in vso škodo kitajskih državljanov. To naglasa zlasti zato, da bo moči pozvati na odgovor sovjetsko Rusijo, ako bi zaradi njenih neprestanih izzivanj prišlo do vojne med Kitajsko in sovjetsko Rusijo.
Komunistični nemiri na Dunaju
Dunaj, 26. oktobra Komunistična stranka je za noooj sklicala zborovanje na Helden-platzu. Policija pa je to zborovanje prepovedala. Kljub temu je komunistično glasilo »Die rote Fahne« pozvalo komuniste naj se zbero na Heldenplatzu. kar se je tudi zgodilo. Nekaj komunistični.! voditeljev ie imelo nagovore. Policija je aretirala približno 150 oseb. Komunisti so hoteli are-tirance iztrgati policiji, kar pa se jim ns posrečilo.
Angleški prestolonaslednik otvodil največji tempelj prostozidarjev
London, 26. oktobra, r. Angleški prestoiooa-sledniik princ WaSeSki j« včeraj ob veliki svečanosti otvoril novi tempelj prostozidarjev v Man-cbesitm. Tempelj je stal 5 mB&jojwv fantov šter-'Ičngov in je saeir&Tat naijveljčastmej&a pataiča prostozidarjev v Amaliji. Prekašala jo bo samo Se palača londonske velike lože, ki bo takisto iksnatn dograjema.
' Elektrifikacija angleških železnic
London, 26. oktobra, o. SimoH ie %ne! prometni minister Mor rasen govor o železniškem problemu v AngKS šl ornem:!, da )c pozvala vlada vse 2e.le®naSk.e družbe, noj podajo predloge o izboljšanju prometa. Vlada ima v načrtu obširno elek^rif:k.aciV) gihrvrfli želerarSMJi zrvez in v tn sr/irho je imeinorvatla odbor, ki bo pronKSl to vprašanje.
Koncert slovaških učiteljev v Mariboru
Maribor, 26. oktobra
SnoC! ob 20. se je v Unionski dvorani zbralo naše mariborsko občinstvo h koncertni prireditvi Peli so slovaški učitelji ki smo lih že včeraj popoldne prav toplo sprejeli. Koncert le bil za naše razmere izredno lepo obiskan hi le tako moralno kakor tudi gmotno prav dobro uspel. Koncert so posetiU poleg velikega župana m drugih zastopnikov dTžavnih ter samoupravnih oblasti zelo mnogoštevilno zlasti zastopniki učiteljstva, dijaštva in tudi ostala publika. Navzoč je bil tudi češkoslovaški konzul t. dr. Resi iz Ljubljane, ki je po odpetju češkoslovaške državne himne in slovaške himne ▼ slovenskem nagovoru izrekel zahvalo mariborski JCL, ki je omogočila koncert ki le obenem praznik svobode CSR. V slovaškem iez3ca je vrlim slovaškim kulturnim pijonirjem izrekel istotako toplo zahvalo in Jim čestital k uspehom slovaške pesmi v Jugoslaviji. G-učitelj Šušteršič je pred nadaljevanjem kon certa podal v kratkih besedah zgodovino zbora slovaških učiteljev. Zbor le neizmerno mnogo pripomogel k probuji nacionalne zavesti Slovakov predvsem z goienjem narodnih pesmi, na katerih je slovaški narod izredno boeat. Zbor pa goji tudi umetno pesem. Priredil je doslej eno turnejo po CSR. dve po Poljskem in eno sedaj po Jugoslaviji ter je povsod žel velike uspehe.
54 mož broječi zbor je odpel z eleganco, sigurnostjo in disciplino 13 deloma narodnih deloma umetnih pesmi ob velikem navdušenju publike. O. Ruppeldt, dirigent društva, ki le profesor koservatorila v Bratislavi in odličen slovaški glasbeni delavec, je bil z zborom vred deležen burnih ovacij.
Po koncert« so »e Podali slovaški učitelji z Mariborčani na glavni kolodvor, kjer se je vršila v kolodvorski restavraciji skupna večerja. Udeležil se je le tudi češkoslovaški konzul g. dr. Resi, odborniki lige s predsednikom t. dr. Pivkom. številni učitelji in kot zastopnik mestne občine šolski upravitelj in obč. svetnik g. Grčar, ter češka kolonija s predsednikom g. Fr. Burešem ln podpredsednikom g. dr. Kno-pom. Imenom JCL je pozdravil goste g. dr. Reisman ter poudaril zlasti važnost Maribora za številne češkoslovaške ekspe-diciie. ki obiskujejo Jugoslavijo. Napil je predsedniku Masarvku. ki so mu navzoči navdušeno vzklikali. Spregovoril ie še konzul g. dr. Resi. V imenn učiteljstva in mestne občine Pa obč. sv. g. Grčar. Predsednik pevskega zbora slovaških učiteljev g. Dutko se je iskreno zahvalil za navdušeni sprejem v Maribora ter poudaril, da se vračajo pevci izredno zadovoljni s svoio turneio po Jugoslaviji, oosebno pa so bili presenečeni nad gostoljubnim sprejemom in številnim obiskom koncertov ▼ Ljublianl in Mariboru.
Ob enih ponoči so se slovaški gostje ob ponovnih Iskrenih ovacijah odpeljali z brzovlakom proti Dunaju.
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so: uradnik L kategorije 7. skupine: inž. Novak Stanislav, tehnični uradnik, progovna sekcija Ptuj, za šefa progovne sekcije Užice, direkcija Sarajevo: uradnik II. kategorije 2a skupine: Karel Šircelj, administrativni uradnik, obče odelenje, za v. d. referenta k strojnemu odelenju: 3. skupine: Zobemc* Bogdan, šef postaje Ponikva, za komercialnega uradnika v odelenju kontrole dohodkov G. D. v Beogradu: uradnik III. kategorije 4 skupine: Klopčar Izidor, Medvode, za prometnega uradnika v Kotoribo: zvaničnik I. kategorije 1. skupine: Ferenčak Mihael, prometno komercialno odelenje, za administrativnega zvaničnika v Maribor gL kol.: zva-ničniki II. kategorije 1. skupine: Batoošek Ivan. Krajšek Henrik, Kert Jakob, prometno komercialno odelenje, za pisarniške sluge v Maribor gL kol.: Starec Franc, prometno komercialno odelenje, za nakladni-ka v Maribor gL koL: 2. skupine: Roškar Ivan, prometno komercialno odelenje, za pisarniško slugo v Maribor gl. kol.: služi-teij 2. skupine: Windisch Rudolf, prometno komercialno odelenje, za čuvaja ▼ Mari-lor glav. koL
Nameščeni so v II. kategoriji zvanlčni-kov 3. skupine: Babnik Anton za skupmo-vodjo k progovni sekciji LJubljana gor. goL proga; Satler Anton za progervnega čuvaja k progovni sekciji Maribor gl. proga: Kobold Simon za skupinovodjo k progovni sekciji Maribor kor. proga; Peškar Anton za progovnega čuvaja k progovni sekciji Zidani most: Gregorič Frančišek za kretnika n« Rakek: Majerle Ivan za progovnega čuvaja k progovni sekciji Novo mesto: Muster Franc za progovnega čuvaja k progovni sekciji Maribor gL proga: Babuder Peter za nakladnika v Maribor glav. koJ.: Stvarnik Franc za progovnega čuvaja k progovni sekciji Celje; Jamnikar Feliks za kretnika v E^ihenburg; Žerak Ivan za skupinovodjo k progovni sekciji Maribor kor. proga: Hraste!j Anton za progovnega čuvaja k progovni sekciji Zidani most: Zaletel Jernej za kretnika v Trebnje; Lotrič Mihael za progovnega čuvaja k progovni sekciji Jesenice: Šilar Alojzij za progovnega čuvaja k progovni sekciji Jesenice: Kovačič Franc za skupinovodjo k progovni sekciji Novo mesto: Tučič Matej ja progovnega čuvaja k progovni sekciji Maribor glav. proga: Novak Ivan za progovnega čuvaja k progovnj	Zidarji most: Skerbec Franc z, skupinovodlo k progovni sekciji Zidani most: Habjan Mihael za progovnega čuvaja k progovni sekciji Novo mesto: Mlakar Franc za progovnega čuva i a k progovni sekciji Celje: Ha-laš Ludovik za kretnika v Dolnjo Lendarvo; Lužar Janez za progovnega čuvaja k progovni sekciji Novo mesto: Langus Franc za progovnega čuvaja k progovni sekciji Jesenice: Lukek Jožef sprevodnika tovornih vlakov na Rakek: Omahenl Pavel za progovnega čuvaja k progovni sekciji Ljubljana gl. proga; Petek Alojzij za progovnega čuvala k progovni sekciji Ljub-Ljan„ glav. proga.
Za dnevničarje so sprejeti: Zftterschla-ger Stanislav v kurilnico Maribor; 2elez-nik Henrik v Vuhred-Marenberg in Korošec Karel v Videm-Krško.
Upokoieni so ukazni uradnik II. kategorije 2a skupine: Jacopig Evald, šef signalne sekcije LJubljana: uradniki III. kategorije 1. skupine: Buikeljc Alojzij, administrativni uradnik, prometno komercialno odelenje direkciie: Cernič Karel, nadesre-vodnik, Maribor glav. koL; Bricman Blaž,
nadsprevodnlk, Maribor glav. koL; Jago-dič Anton, nadsprevodnik. Maribor glav. koL: Štros Anton, progovni mojster, progovna sekcija Jesenice.
Nai novi komandant vojne mornarice
Imenovanja na važnih generalskih mestih.
Beograd, 26. oktobra, p. Na predlog vojnega ministra je kralj podpisal večji ukaz o imenovanjih v generaliteti. Med drugimi 00 imenovani: sa komandanta celokupne vojne mornarice viceadmirai Viktor VVicker-hauser; za predsednika izpitne komisije za čin majorja divizijeki general Milosav Damjanovih; t» predsednika vojnodisciplinskega sodišča general Vojislav Nikolič, dosedanji pomočnik komandanta pete armije; za pomočnika komandanta pete armije divizijski general Panta Jurišič; za inšpektorja f-eša-dije general Gjorgje Radosavljevid; za vršdi-ca dolžnosti pomočnika komandanta zrakoplovstva general Miljutin Nedič, dosedanji vojni ataše ▼ Rimu (bivši šef generalnega štaba v Ljubljani); za vršilca dolžristi komandanta dunavske divizije general Drago-ljub Dačič; za vršilca dolžnosti komandanta kotorske divizije general Milan Plesničar; sa pomočnika komandanta dunavske divizije general Radiša Nikolič; za pomočnika komandanta vrbaske divizije general Dragutin Stamenkovič; za predsednika stalne izpitne komisije za čin podporočnika žandar-merije general Kosta Vujičdč.
Predsednik upravnega sodišča v Zagrebu
Boosnti, 26. oktobra. AA. Z sk^aotn Vel. je kncoomaa za predseidnika spravnega sodišča v Zagrebu dr Mitorvan Zori&tč, veliki žmpan za-CrebSk« oblasti
Češkoslovaško odlikovanje naših oficirjev
Skopfje, 26. oktobra č. Povodom današnjega češkoslovaškega narodnega praznika in pukovske slave 21. »češkoslovaškega« pefpolka r Skoplju so bila izročena oficirjem tega polka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval prezident češkoslovaške republike. Oficirji so bfli odlikovani x redom Belega orla I., IM. tn IV. stopn e, kar pomeni zelo visoko odlikovanje, ker obstoja v Češkoslovaški za ta red numerus dausus. Odlikovanja je Izročil odpravnik čeŠKOto-vaškega poslaništva r BeogTadu dr. Vokač
▼	navzočnosti češkoslovaškega vojnega atašeja podpolkovnika Rudolfa Vtaidala in češkoslovaškega konzula t Skoolju.
Boljševisko prekrščenje imen dnevov
Moskva, 26. okt r. Moskovska vlada Jo
▼	zvezi z reformo koledarja spremenila tudi nazive ra posamezne dneve v tednu. Teden nima več sedem dni kakor jih ima pri nas, marveč samo pet. Prvotno je obstojal načrt, da ostanejo nazivi aa dneve od ponedeljka do petka nespremenjeni in bi se imela spremeniti samo naziva za soboto in nedeljo, da bi se na ta način zabrisal religiozni značaj teh dveh dni. Centralni komun ističai o<IJ>or je končno sklenil, da se vsi dnevi preimenujejo in je predlagal po vrstnem redu te le nazive: Marx, Ljerain, Kominterna, Industrijalizacija in Komuna. Ta predlog pa se je očividno zdel celo boljševikom samim preveč grotesken m so zato končno določili naslednje nazive aa posamezne dneve ▼ tednu: zvezda, srp, kladivo, solne« in klas.
Incident na češkoslovaško-madžarski meji
Budimpešta, 26. oktobra AA. Madžarski dopisni urad poroča o obmejnem incidentu v Szobu. Češkoslovaški organ le zavrnil potni list madžarskega potnika, češ da ni v redn. Madžarski organ je ugotovil, da je ba potni list pravilen, nakar ie dovolil, da Je potnik prestopil mejo. Nato se je podal madžarski obmejni organ k češkoslovaškemu in zahteval potni list nazai, kar pa je ta odklonil, češ da ne razume madžarskL Kmalu zatem je odšel šef madžarske obmejne službe osebno k šefu češkoslovaške obmejne službe in ga vprašal za potni list ki ga Je končno prejeL V zvezi s tem poroča češkoslovaško časopisje, da je bil nastop madžarskega šefa aroganten.
Hiša se je porušila
Rn, 26. oktobra g. V Paiermu se Je danes zrušila trinadstropna hiša ter Je pokopala pod razvalinami vse stanovalce. R&. Sevalna akcija se je takoj pričela in so rešili razen ene žene, vse ponesrečence, od katerih le pa bilo več težko ranienfa.
Aretirana vlomilska tolpa v Beogradu
Beograd, 26. oktobra, p. PoRcfla Je prišla na sled nevarni vlomilski tolpi, ki je že delj časa »poslovala« v Beogradu m izvršila nešteto vlomov v stanovanja, pri čemur je bilo ukradenih vrednosti in gotovine za nad pol milijona dinarjev. Štiri glavne člane te družbe ima policija že pod ključem, ostaMm pa so na sledu.
Uboj v kmečkem prepira
Subotica. 26. oktobra č. Snoči se je ▼ Bajmoku zgodil grozen zločin. Seljaku Simonu je posodil sosed Masinger konja in voz, da je rvozil s polja koruzo domov. Ko je Simon voz vrnil, je Masinger zahteval 300 Din odškodnine, kar pa se je zdelo Simonu preveč. V prepiru je Masinger potegnil nož m ga zabodel Simonu v trebuh, tako da je par trenutkov nato umrl. Masinger se pred preiskovalnim sodnikom zagovarja, da je zločin izvršil v silobranu.
Hmeljski trg
Prava, 26. otetofora. h. Tendenca ftvrcta, povpraševanje aelo žhrahno. Dnevna pronve* v preteklem tedna Je znašal 150 do 800 met. stotov. Na debeli Je ostalo neprodanih še približno 15.000 met. stotov. Cene so bile od 600—775. Zaradi veiSJe pomudbe pa koncem tedna od 550—775.. Jaivni markacijisfci urad ie do petka zabeležil 65.000 rnefterskah sifotov fotiskc®a hmelja. Zaradi neremitabilmiih cen letošnje žeitve bodo zmanjšali brneljske nasade na žatskeim ozemSj-u vsaj za 15 odstotkov. Opusti® bodo pred vsem stare nasade.
BH---------------S3SZ^~;:t!?rftO« "sT. 252	i"	3	- ..	Nedelja, 27. X. 1929
na skorajšnjo veliko premijero
božanske zvezde,
vaše ljubljenke
ker Vas še nikoli ni kak firm tako navdušil, kakor Vas bo film
lepote, nežnosti in božanske ljubezni
Pride! Pride! Pride!
€litni k'no Jfutica
Draga Schwaba zadnja pot
Liubliana. 26. oktobra
Danes ob 16. se je vršil pogreb prerano, po nesrečnem naključju umrlega trgovca S-Drago Sclnvaba. Žalni sprevod je pokazal, v kako veliki meri ie bil nesrečni pokojnik priljubljen v vseh ljubljanskih slojih.
Na Stari poti za Leoniščem se je že mnogo pred napovedanim časom zbirala ogromna množica liudi. ki so prihajali po-sledniič počastit spomin Draga Schwaba. Ulica je bila skoro vsa napolnjena in so se postavile množice v špalir tudi še ob Zaloški cesti.
Ko so prenesli krsto iz kapelice v pogrebni voz in so duhovniki opravili ža'ne molitve, so stopili v krog pevci društva »Merk^; y in zapeli v srce segajočo žalo-stinko »Vigred <e povrne.« Takoj zatem se je razvila veličastna žalna povorka. Spredaj so korakali člani Sokola f. s praporom. ovitim v žalni flor, za njimi sta nosila dva prekrasna venca dva DOgreb.iika, nato pa so se vrstili številni člani pevskih društev. Za pevci so nosili ogromen venec nastavijenci tvrdke Sclrnab. Sledili so zopet nosilci vencev, ooklonjenih od raznih prijateljev in znancev simpatičnega pokojnika. Za vozom s krsto, na katero so bili zopet položeni krasni žalni venci popolnoma strte soproge, malega sinčka Mitka in hčerkice Tanje ter številnih sorodnikov ie korakala globoko užaloščena pokojnikova rodbina, nakar ie sledila do'ga vrsta ljubljanskih trgovcev in podjetnikov, zastopniki raznih društev, organizacij in korporacij, člani SK Ilirije in dalje ogromna žalna povorka ostalega občinstva. Sprevod ie krenil po Zaloški in Ahacljevi cesti na Kette-Murnovo cesto ter dalje proti pokopališču Sv. Križa, kjer so položili na tako tragičen način preminulega k večnemu počitku.
Slovenci v Kragujevcu
Kragujevac, 23. oktobra.
Slovenci, ki prebivajo v Kragujevcu in okolici, so si ustanovili kulturno društvo »Triglav". To društvo i:na svoie lokale v predmestju Palilule v hotelu Novi Sad. Tekom poletja društvo ni imelo posebnih prireditev, na jesen pa se je delovanje oživelo. Člani društva so zbirali dinar za dinarjem in nabrali so toliko, da so si la.iko nabavili tamburaške instrumente ter ustanovili popoln tamburaški odsek. Ta odsek lepo napreduje, ima pa tudi agilne člane primorske Hrvate, ljubitelje tamburic. Društvo je priredilo tradicijonalno vinsko trgatev. ki je vzbujala simpatično pozornost pri bratih Srbih in ie prinesla društvu tudi materijalno pomoč.
Ko so obiskali Kragujevac gosti iz Češkoslovaške, je na banketu v oficirskem domu nastopil tudi pevski odsek »Triglava«, ki je ob veliki pozornosti in odobravanjem navzočih zapel venček slovenskih narodnih pesmi. Pevski odsek društva zanje povsod najboljše uspehe, ki so v glavnem pripisati neumornemu delu pevovodie g. Kuštrinu, ki ie prišel v Kragujevac iz; Kanala ob Soči.
Na praznik Vseh svetnikov poseti društvo vojaško pokopališče Šumarico, kjer bo pri zadušnici nastopil njegov pevski odsek.
Društvena čitalnica se živahno poseča, šc boli pa knjižnica, kateri ie konzorcij »Jutra« naklonil bogat knj iževni dar in ka-
jfaše suknje,
dežni plašči in toplo trikot perilo so ne-
nadikriljivi v kvaliteti in najnižji v cenah.
Oglejte povsod in pridite k nam.
A. PRESKER, na Sv. Petra cesti. i ——■—■——— l ———————g
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice prebavne
organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovaitjaška iz-vedenja povdarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
ljudje
Sir Eric Drummond
generalni sekretar Društva Narodov
(Glej članek »a 2. straon.)
Zopet izplačana „Jutrova" zavarovalnina
MotocikMstične nesreče so bile v le tošnM poletni sezoni izredno številne. Kot žrtev nezgode z motornim kolesom je pred dobrim mesecem, premice! t«di mladi g. Milko Škexlec, po-
10.000 Din so prejeli starši pok. Milka Škerleca
štar in posestnik pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. O tragični smrti simpatičnega mladega moža smo takrat obširneje poročali. Pokojnik je bil vnet prijatelj naših listov in seveda že dolgo zvest naročnik »Jutra«. Njegovim zakonitim dedičem je zatorej takoj po izvršenih formalnostih bila izplačana vsota 10.000 Din. za katero je pri zavarovalnici »Triglav« zavarovan vsak 2-Jutrov« naročnik.
Priobčujemo sliko pokojnega in na željo njegovega očeta g. Frana Škerleca naslednjo zahvalo:
»Moj sin Milko Škerlec, poštar in posestnik pri Sv. Tomažu se ie smrtno ponesrečil na motornem kolesu. Kot stalen naročnik »Jutra« in točen plačnik naročnine je bil zavarovan proti nezgodam pri zavarovalnici »Triglav«. Zavarovalnica je takoj po izvršenih formalnostih točno in brez vsega odbitka izplačala zavarovalno vsoto 10 tisoč dinarjev staršem ponesrečenca. Priporočamo imenovano zavarovalnico najtopleje.«
350 letnica mesta Karlovca
ICarlovec, naš bližnji, prijazni sosed praznuje 350-letnico svojega obstoja. Po datumu svojega postanka — 13. julija 1579. — je Karlovac napram ostalim hrvatskim mestom doka i mlad, a važno je pri njem deistvo, da je zrasel v času, ko se je Hrvatska omejila na majhen kos zemlje med morjem. kranjsko-štajersko mejo, Dravo in Gjtirgjevcem, Čazmo in Savo nekaj
a splošno blagostanje je bilo v Karlovcu takšno, da so prebivalci baje z bankovci zažigali pipe.
V vilikih vojnah na početku 19. stoletja je tudi Karlovac občutil težko krizo. Vendar je s prihodom maršala Maimonta zopet začel procvitati kakor druga mesta v ilirskih pokrajinah. S kakim navdušenjem je Karlovac sprejel ilirsko idejo Ljudevita Gaja,
nižje pod Siskom ter Kolpo in planino Kapelo. Niegov pri rodni položaj med štirimi rekami je vsekakor zelo ugoden, vendar pa Karlovac ni zrastel prirodnim potem marveč je bil sezidan na pobudo nadvojvode Karla, upravitelja Štajerske, Koroške, Kranjske in Gorice, iz strategičnih razlogov. Grof Zri rajski je odstopil zemljišče in hrvatski velikaši so gradnjo lojalno podpirali. Vendar Ra so bili prav različnih mnenj o potrebi mesta m trdnjave, ki so jo gradili skoro sami slovenski delavci.
Kot trdnjava proti turškim napadom je bil Karlovac zgrajen na šestih ba-stiljah krščenih z imeni pokrajin, ki so podpirale gradnjo, in slavnih vojskovodij z Zrinjskim na čelu. Okopi, zidovi in jame okrog gradu, so bile zgrajeni pozneje, dočim je temelj mestu bil položen 1739. Šele velika svetovna vojna je zbrisala poslednje ostanke nekdanjega mestnega o-bzidja.
Med prebivalstvom, ki se je naselilo v novem mestu, so se začele lepo razvijati razni obrti. Poleg domačinov so se v trgovini zlasti uveljavili tudi Židje, ki so vtovarjali prevozno robo iz Posavja in Podon.ayja za gornjo hrvatsko krajino in Primorje. Posebno lepo se je začel Karlovac razvijati vsied 'upravnih reform pod Marijo Terezijo. in še boJ.i pod cesarjem Jožefom II.. ki je Karlovac dvignil na stopnjo svobodnega in kraljevskega mesta. Karlovški trgovec Valentin Golnar je prvi od Hrvatov odplul z la-gljq po Saivi in Dunavu do Carigrada.
najbolj dokazuje »Ilirsko društvo či-tanja«, ki* je bilo osnovano 1838. in se je nato prekrstilo v »Narodno čitaoni-co« ki je nad 50 let bila središče društvenega življenja v Karlovcu. Vsekakor je njena zasluga, da si je Karlovac med Hrvati pridobil ime najbolj rodoljubnega mesta. Sčasoma je Narodna čitaonica vendar zastarela in njeno vlogo so prevzela danes že številna karlovška prosvetna, gospodarska in humanitarna društva.
Nova doba je seveda zelo izpreme-nila lice starega Karlovca. Po trasira-
Dr. Gjuro Popovič
član glavnega sekretarijata Društva Narodov (Glej članeik na 2. s-trani.)
njn železniške proge od Zidanega mosta do Siska in od Zagreba do Oguli-na in Sušaka preko Karlovca, je me-stace, ki je do 1. 1903 komaj štelo kakih 6000 duš zrastlo_ s priključitvijo obeh okoliških občin Švarče in Banije ter z naglim, močni mrazvojem industrije po prevratu na 18.000 prebivalcev.
Jubilej prijaznega, tolikim Slovencem domačega mesta, spremljamo tudi pri nas s simpatijami. Karlovcu, ki postaja vsied priključitve črnomaljskega sreza Savski banovini, za nas kulturno in gospodarsko še posebno pomemben, želimo iskreno kar največjega nadaljnega razvoja in procvita.
Gdč. Blanche Dufour
Solistinji pariških simfoničnih koncertov gdč. Blanche Dufour in Marcelle Heuclin sodelujet, v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani pri predavanju o francoski pesmi, katero priredi ljubljanski Francoski institut. Predava lektor francoskega jezika na tukajšnji univerzi
prof. Marc Vey. V svojem govoru nam bo razložil zgodovino in razvoj francoske glasbe do današnjih dni s posebnim ozirom na program, ki ga bosta nato izvajali zgoraj navedeni umetnici. Gospodični umetnici. ena pevka, druga pianistka, potujeta Do nalogu francoske družbe za razširjenje francoske glasbe po vsei srednji Evropi in prirejata tu svoje koncerte. V ponedeljek jih bomo pozdravili Slovenci v svoji sredi. Predprodaiia vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži od 10 Din navzdol.
Merčin Novvak-Njecho-ruski
(O priliki njegove razstave v Kazini)
Upodabljajoča umetnost je uri lužiškf.i Srbih v prvih povojih. Ona se pojavlja v duševni kulturi najmanjšega slovanskega naroda šele z Merčinom Novvakom, prvim in danes še edinim reprezentantom luži-ško-srbske umetnosti.
Merčin Novvak se je rodil 13. junija 1900 v Njecbornu. prijazni srbski vasi, vzhodno od Budjširia. Obiskoval je samo nemško osnovno šolo v Worcynu (nem. VVurschen) kier se ni učil niti lužiško-srbskega pisanja, niti čitanja. Že v osnovni šoli ie kazal izreden slikarski talent in učitelj Ebert ga je zaposlil s tem. da mu je moral v času šolskega pouka v njegovem stanovanju slikat: šolske učne slike. Napravil jih ie okrog 100 in v zadnjih mesecih svojega šolskega obiskovanja je dobival za svoj trud mesečno 10 mark honorarja.
Ko je 1. 1914 zapustil osnovno šolo, je pomagal očetu na njegovem majhnem posestvu pri poljskem delu. Med tem je štu-ra| slikarsko umetnost po publikacijah neke dopisne šole. L. 1916. si je zaslužil svoj
Ali ste že posliišali radio-prenose z
Tehnična popolnost Mična oblika
Največja čistost in jakost glasu Umetniška izdelava
Te lastnosti delajo PHILIPSOVE FA-BR1KATE najpriljubljenejšim po vsem svetu ker oddajajo prijetno, naravno in glasovno močno godbo ter govorico.
prvi denar kot ilustrator nekaterih manjših revij, od 1. 1917. do 1918. pa ie b:i v Po-morcih (nem. Pommritz) nastavljen kot Pi-smonoša. Bil ie potrjen k vojakom, vojaške suknje pa ni oblekel, ker je bila med tem svetovna voina končana.
S posredovanjem profesorja Mullerjn v Lubiju, ki je Nowaka prav za prav odkril, se mu je v jeseni 1. 1919 posrečilo prvič razstaviti v Zhopelcu (nem. Gorlitz) Kritika je bila zelo laskava in prodal je štirideset slik. S' tako pridobljenim denarjem se je spomladi i. 1920. podal v Lipsko na akademijo grafičnih umetnosti, kjer je b!! brez sprejemnega izpita sprejet v mojster-ski razred profesorja Franca Heina. Toda denarna sredstva so mu kmalu pošla in zato je moral po prvem semestru študij prekiniti. Ostal ie leto dni doma in dovrši! večje število slik. s katerimi ie pomladi 1. 1921. priredil v Zhorjelcu svojo drugo razstavo, ki se je končala z enakim uspehom kot prva in mu omogočila nadaljevanje študija.
Nowak se je že prej bavil večinoma z motivi iz lužiško-srbskega narodnega življenja, toda svoi narod je vzljubil šele za časa svojega bivanja v Draždanih. ko se je zganila v njem srbska kri njegove matere ter se je začel zavedati svojega poslanstva. Umetnost je bila tista sila. ki ga je vrnila lužiško-srbski materi, narodu in do-
movini ter vzbudila v njem narodno zavest in narodni ponos. Šele sedai se je začel doma temeljito baviti z lužiško-srbskim jezikom, zgodovino in literaturo.
V jeseni 1. 1923 se je podal v Prago, napravil sprejemni izpit na akademik) ter se z vso vnemo poprijel učenja. Iz Prage je odšel jeseni I. 1927. v Varšavo, kjer se je posvetil popolnoma lesorezu. V Varšavi je ostal dve leti in končal svoie študije spomladi 1. 1929.
Nowak ie že večkrat razstavil in sicer v Z.iorjelcu, Bud.všinu in Draždanih. Vsako leto sodeluje pri lužiški umetnostni razstavi, ki io prireja društvo budvšinskih svobodnih umetnikov, kateremu pripada tudi on.
Letošnjo jesen prireja razstave tudi v Jugoslaviji. V Ljubljani je razstavil okrog 60 svo ih nove šib grafičnih del.
Njegove slike predstavljajo lužiško-srbski narod, predvsem njegovo mitologijo, v katero se je popolnoma vživel. Njegova dela so polna mistike in globine. V njih odkriva lužiško-srbsko narodno dušo. ki je čista, pobožna in debra. Njegove slike so polne poezi e; najlepše pa so one. ki predstavljajo vsebino lužiško-srbske narodne pesmi.
No\vak se tudi literarno udeistvuje in sicer kot pripovednik in pesnik. Odličen poznavalec je dolnjelužiškega narečja, ki ga izborno obvlada v pismu in govoru. Njegovi pripovedni spisi in pesmi so raztreseni po raznih lužiško-srbskih časopisin. revijah in koledarjih. V posebni knigi ie doslej izšel samo niegov prevod ruskih bilin. ki ga je okrasil z izvirnimi lesorezi. Na isti način namerava opremiti in izdati naše srbske narodne pesmi v kraljeviču Marku, ki iih sedaj prevaja.	Vekoslav Bučar.
in giaso\.._--------0--------„-------
Prepričajte se v lastnem interesu o pravilnosti gornjih navedb pri vsakem
trgovcu z radio potrebščinami.	I2794a j
Dvojni jubilej obhaja letos g. Franc Škafar, mizarski mojster, Rimska c. 16. Pred 25 leti je postal samostojen mojster ter ie odprl svojo delavnico v Prečni ulici. Te dni je dosegel 50 let starosti in v polnem zdravju in delavnosti vodi moderno strojno delavnico z lastnim parnim pogonom, kjer izvršuje stavbna in pohištvena dela. Specijaliziral se je posebno na pisarniško roletno pohištvo.
Pridnemu in zavednemu mojstru žehmo ob njegovem dvojnem jubileju še mnogo let velikega uspeha.
Kdor kupi, kupi dobro in po nizki ceni Novosti!	Velika izbira!
Priporoča se manufakturna trgovina
.JOS. S\O.J
LJUBLJANA 12819
v palači Mestne 1 ranilnice
Nepozabna Marija, pofcia ijubavnesra čara je Vaša nrrljenka
Vilma })anky
tero podpira po vseh močeh tudi tukajšnji
brigadni general g. Antonijevič. V soboto 26. t. m priredi »Triglav« družabni večer s predavanjem o Napoleonu in Iliriji, da bodo tako tudi tukajšnji Slovenci daleč od svoje ožje domovine deležni spominov za Slovence velike in važne dobe.
Podpredsednik »Triglava« g. Anton Varšek je. položil v Beogradu izpit za stavbenika in je začel v Kraguievcu že s svojim poklicnim delovanjem. Društvo se z vsemi svojimi odseki in ustanovami najboljše razvija in so njegovi dosedanji uspehi najboljši porok, da bo doseglo svoie prosvet-re cilje v dobrobit članstva in v čast naroda.
Jesen v Beogradu
Beograd, 23. oktobra.
Prerokovanja, da bo letošnja jesen v Beogradu prav tako blaga in mila kakor je bila lanska, se niso obnesla. Nepričakovano rano so obiskali letos našo metropolo mrzli predzimski severovzhodni vetrovi in po poslednjih deževnih dnevih je hlad še občutneje pritisnil. Tisti Beograj-5ani-Ietoviščarji. ki so se vrnili z dalmatinske rivijere domov nekoliko tosnaje nego običajno, so debelo pogleda/, ko na Te-razijah zunaj pred kavarnami ni bilo več ne miz ne stolov, kakor druge jeseni, ter so po ulicah mesto znojnih obrazov sre-čavali meščane zavite ne samo v jesenske plašče, nego tudi v zimske suknje . . .
Pa je vendar tudi letošnja jesen v Beogradu lepa. Po grozdju, slivah in paprikah, ki so jih seljaki v ogromnih množinah pripeljali na trge, diši metropola. Pre-lesten je Kalemegdan s požoltenim listjem svojih kostanjev: sinja vedrina neba izvablja liudi kljub hladu na sprehod na bele stezice cvetličnih teras ob trdnjavi nad Savo. Pod širokim horicontom onkraj voda tone v jesenski krasoti in melodiji sremska in banatska ravan . . .
Oživel ie spet beograjski korzo. Knez Mihajlova ulica nudi zvečer očesu pestro sliko vsakovrstnih jesenskih toalet dunajske in pariške mode. v katerih briljirajo naše nadebudne mlade Beograjčanke ognjevitih pogledov. Razne šole modernih plesov so v večernih urah polne plesaželj-ne moške in ženske mladine. Obiski varie-teiev in barov istotako pričajo, da se je poletje umaknilo jeseni.
Z jesenjo vred se ie pričelo tudi živahnejše življenje na področju umetnosti. V paviljonu na Malem Kalemegdanu so razstavili svoja dela najmlajši srbski slikarji in kiparji, med katerimi je nekoliko mnogo obetajočih talentov. Kar se tiče gledališča, smo letošnjo jesen s programi bolj zadovoljni nego lani. Mogoče je, da nas čaka-iio tudi marsikaka prijetna presenečenja. O novi drami Branislava Nušiča. postavim, se čujejo same pohvalne besede. Razen tega bo na kniiževnem trgu, kakor se govori. še pred Božičem povzročilo senzacijo nekoliko romanov in pesmi odličnejših srbskih književnikov.
Prihod moskovskih hudožestvenikov g. Masalitinova in ge. Krasnopol.iske je pozdravil Beograd z oduševljenjem. Daj bože. da bi tej dvojici sledili še drugi hudo-žestveniki-mojstri, ki so nas prejšnja leta tolikokrat očarali s svojo umetnostjo! Beograd na nje ni pozabil, a oni gotovo tudi re nanj.	K.—
Letošnji plesi
Ljubljana. 26. oktobra
Novi plesi letošnje sezone so vsi elegantni in nepretirani ter prevladuje v njih angleški stil. Na zadnjih svetovnih kongresih, tako n. pr. v Curihu in Parizu, se je to zelo poudarjalo in mi Slovenci smo imeli srečo, da smo bili na teh kongresih zastopani po Klubu plesovodij v Ljubljani, edini strokovni organizaciji v Sloveniji, ki pošilia svoje člane v inozemstvo v svrho študija plesnih novosti.
Sokol I., dobro se zavedajoč, da spada tudi elegantno kretanje — ples — v panogo telesne kulture, se je pctradil, da bo nudil obiskovalcem plesne šole na Taboru vse omenjeno iz prve roke po svojem priznanem mojstru. Pouk se je razdelil po vzorcu najboljših plesnih šol v inozemstvu, tako da se bosta vršila en in isti večer po dva tečaja, in sicer: od pol 8. do pol 9. zvečer pouk za začetnike po najboljšem sistemu, tako da si bo mogel prav vsakdo, tudi starejši neplesalec. osvojiti potrebne gibe. Od 9. do 10. zvečer pouk. namenjen predvsem onim. ki so že iz prejšnjih let prinesli s seboj nekaj plesneza znanja. Ker se vršita oba tečaia isti večer v času od pol S. do 10., moreio vsi začetniki in tudi že rutinirani plesalci prisostvovati pouku v obeh tečajih.
Poučevali se bodo izčrpno naslednji plesi: »Foxtrott«. »Tango«. »English Waltz«, »Slow Fox«, -»Passo double« ter izvirne novitete »Six Eight« in »Ouick Steep«. Poleg tega še sestavljeni plesi kot n. pr. če-tvorka in beseda. Ker se bo obširna tva-rin3 izčrpno obravnavala ter se bo .tudi predavalo o potrebnih družabnih formah, ki jih potrebuje človek za življenje, se vljudno vabiio vsi, da prisostvujejo od početka vsem vajam in tako ne zamudijo prilike, da se priučiio odnosno ponovijo vse ono, kar je potrebno za nravro-estetsko in tehnično dovršenega plesalca in družabnika.
Zasačena vlomilca
Ljubljana. 26. oktobra
Postopač Blaže je sedel na klopici na Taboru, zrl včasi pred se. včasi pa bistro motril mimoidoče, morda v veri, da zagleda koga, ki bi ga s prijaznim povabilom dvignil s klopi in ga povabil na ugodnejši kraj. morda celo v kako gostiinico na prijetno okrepčilo. Dobrotnika pa ni hotelo biti od nikoder in se ie Blaže baš sam odpravljal na izprehod po mestu, ko .'e nekdo stopil za njegov hrbet in ga potrepljal po rami.
»Oho. Janez!«
»No. no, saj sem vedel, da si pravi, Bla-?e!«
»I. kako ti Pa kaj gre?«
Prebujenje
Velefilm, najlepši od vseh kar st« jft kdaj gteda.fi!
»Nu ja, že gre že. Čakai no Blaže, ti, ki veš za vse v Ljubljani, boš morda tudi vedel, kje bi se spravilo v denar nekaj boljše obleke.«
»Oh, menda! Kar prinesi jo in kar kmalu boš imel cvenk v žepih. Kaj sem hotel še vprašati? Morebiti bi io moral prodati takole po ovinkih . . .?«
»Mm . . .« je pomežiknil Janez, vzra-doščen, da ga njegov tovariš razume pravilno.
»•Dobiva se pred kolodvorom. Čez četrt ure pridem za teboj. Blaže, in potem . . .
»Drži,« se je odrezal ta in možakarja sta se ločila.
Blaže je zrl še nekaj časa za Janezom, ki io je rezal naglih korakov po Vidov-danski cesti, nato na se je okrenil počasi in važno ter jo mahnil za kasarno v smeri proti železnici. Na Masarvkovi cesti je srečal medpotoma znanca Jožeta, druga iz gruče postopačev okrog kolodvora. Smejal se mu ie že naprej, ga pozdravljal mahaje z rokami in mu prožil nasproti zelenkasto stekleničko.
»Na. tale te pogreje!« mu je zak'i;al gromko, da so se jeli ozirati mimoidoči. Blaže ie nastavil stekleničko, po'okal njeno vsebino in odvrgel prazno steklenico v travo.
»Haidi. greva še na četrt vina!« je vabi' Jože.
»I, zakaj pa ne,« se je odrezal Blaže. V gostilni je razodel prijatelju, da čaka na Janeza in je bil Jože prav radoveden, kdo bi to bil. Vmes sta si ga bratca privoščila kozarec za kozarcem in je postaj.il njun pogled čedalje živahnejši, dokler se Jože ni spomnil, da Janeza prav dobro pozna.
»Mislim, da je pravi,« je pripominjal nekam hudobno.
»Tak, pa ga oojdiva iskat,« je predlagal slednjič Blaže.
Prijatelja sta se dvignila in sta na cesti takoj naletela na Janeza, oblečenega sedaj v novo suknjo in z velikim zavojem pod pazduho. Jožetu so se zaiskrilfe oči:
»Primoj . . . pravi si, ja! Ti si oni. ki mi je kradel cigarete v zaporu! Janez je odrevenel. Blaže je gledal preplašeno. Jože pa se je kar hitro zasukal in odhitel ves jezen proti kolodvoru.
»Slišiš Janez, kar hitro jo poberiva!« se je prvi zbrihtal Janez. »Po policaja ie šel.«
Kakor na komando je zacepetalo dva para nog v blatu in hitela sta, kar se ie dalo.
Prispela sta že skoro do Dunajske ceste, ko se je nenadoma začul odločen poziv, da obstaneta. V naslednjem trenutku sta že prihitela do njiju dva detektiva in jima napovedala aretacijo.
»Vraga taka nekolegijalnost!« je klel Blaže in preklinjal muhastega Jožeta.
»Da sem mu jaz kradel cigarete v kehi?« si je spraševal vest Janez.
Na policiji je moral Janez oddati cble-ko. ki jo je imel v zavoju, nekai parov hlač, več suknjičev, nikelnasto uro. več srajc in spodnjih hlač, nazadnje celo milo in ščetko za zobe. ki so io našli pri njem. Sleči je moral seve tudi leno novo suknjo. Ko sta stala Ptiča pred zasliševalnim uradnikom v »vsakdanji« obleki, sta lahko odšla s stražnikom, ki je čakal na nju, da ju odvede v zapor.
Tako se je zgodilo, da sta prišla Anton Zibert ter Franjo Andolič spet do svoje nad 3000 Din vredne obleke, ki iima je bila ukradena povodom vloma v hišo Dra-gotina Korbaria v Zagorju, ki ga je izvršil te dni prosluli vlomilec 31-letni Janez Bar-tol, ki so ga varnostne oblasti tudi zaradi drugih grehov iskale že nekai mesecev.
Perpetuum mobile
Kočevie, 21. oktobra
Ideja večno delujočega stroja je že bila stara, pa še nikakor ne tako, da ne bi imela več liudi. ko bi se z njo resno bavill.
Novi breg (Neubacher) leži 17 km iz Kočevja skoraj ob vznožju Roga (Hormvald). Sredi prijazne, še dokaj čedne vasice stoji hišica z zelenimi okni. dom Ferdinanda Fritzla.
Ko ga obiščem, je ravno doma. Povem mu, kako in kaj. Možakar pri štiridesetih letih dvigne oči. Te oči sijejo nenavadno močno Takoj veš. da imaš opraviti s človekom polnim nezlomljive volje. Sicer Imaš občutek, da stoji pred teboj telepatik.
—	»Hm, tudi zadnjič je že bil neki gospod pri meni. V isti zadevi. Ste na stvari interesirani?« Govori v gladki nemščini in hiti. Od časa do časa poudari besedo, da izstopi iz celotnega glavna misel čisto jasna pred teboj.
—	»Torej iz vaše izpovedi že vemo. da ste sicer samouk, a da ste se izdajali v Rusiji kot vojni ujetnik za inženierja in ste tako dobili velik vpogled v konstrukcijo najrazličnejših strojev. Bili ste tudi v službi kot okultist pri kriminalistih in ste se zlasti kot zasledovalec zelo dobro obnesli V življenju ste popolen vegetarijanec in dosleden abstinent v vinu in tobaku. Hotel bi le vedeti, kako ustvarjate ali bolje izumljate in na kakšnem principu bazira vaš perpetuum mobile?«
Sloka postava se je sklonila. Obraz suh, skoraj koščen, se je nagubal, glavo si ie podprl z roko kakor v premišljevanje:
—	»Vse drži. gosnod. Sem popolen vegetarijanec po prepričanju. Vselej ko delam, rabim namreč silno mnogo volje in pred-vsem zbranost duha. Dognano pa je, da
Poziv!
Prosim p. n. orožniiške postaje, da takoj aretirajo Ferdo Pozeka rad'i sleparij, ki jiiih uganja s povečanimi slikami. Ovadba na državno pravdnlštvo vložena. K. STAUT, Ljubljana, Kolodvorska 18.
j mesna krana. kakor tudi tobak, alkohol in črna kava silno dražijo živčevje. Kadar sem pri stroju, moram po ves teden prej preživeti v miru. najraje v gozdu. Načrt mojega stroja nosim vedno v glavi. V tistih dnevih samote in miru komponiram teoretično. Natanko vem potem, kam naj pride ta vijak, kam pride kolo z neštetimi drugimi kolesci. Ko pridem k stroju, vložim in gotovo je. Stroj sva preizkusila z monterjem Percem že parkrat rn rečem vam. da sem s poizkusi nad vse zadovoljen. Stroja seveda principielno ne kažem. Hrani ga še vedno monter na svojem domu. O uresničitvi tega najtežjega problema na svetu, ki bi na mah vrgel iz dosedanje veljave vse stroje, sem trdno prepričan. Istotako moj monter. Perpetuum mobile bo gonil težak utež. ki bo poganjal z neenakomernim pospeševanem gibanju vse kolesje in s tem opravii ogromno delo, o katerem se marsikateremu niti ne sanja ne. Produkcija enega milijona konjskih sil bo igrača. Svet bo dobil izum, o katerem sanja že toliko časa.
»Z delom pri perpetuum mobile ste že gotovi. s čim se boste bavili v bodoče?«
»Sigurno ne bom počival. Z izumom tega stroja se odpre svetu nova era. Tehniki so sanjali že davno o stroju, ki bi reguliral padavine. Dežja bi lahko potem imeli, kadar bi si ga zaželeli. Možen bi bil tudi stroj za razprševanje oblakov in megle. Vse to in še drugo pa je možno le na podlagi mojega stroja.«
»Slišal sem. da stojite gmotno precej slabo. Se ne bojite, da bo šc! grunt prej, preden bo perpetuum izumljen.«
»V tem pogledu gre res slabo. Toda še imam gozda, še njive in polje. Nekaj vem, da bo ostalo, s čimer bom živel.«
Hotel sem na vsako ceno še do Perca in sem se poslovil.
Stari log je od Novega brega skozi Pu-gled dobro uro daleč. Perca nisem dobil doma. Hiša skoraj enake velikosti kakor Fritzljeva ie bila zaprta. Gledal sem skozi vsako okno. da bi kje zagledal čudoviti stroj. In posrečilo ^e mi je. Skozi ozko lino sem zagledal perpetuum. velik kakor miza. Ogrodje je štirioglato in iz litega železa. V kotu na kupu je ležalo polno železnih in jeklenih kolesc. Očividno je bil stroj demontiran. Nad štirioglatim ogrodjem je štrlel visoko v zrak železen drog, na katerega najbrže obeša Fritzel svojo utež. Vse pa ie imelo obliko decimalne tehtnice. Nebroj kolesc, ki bodo zvišali delovno silo stroja, ie zelo natančno izdelanih. Fritzel daje baje delati kolesje posamič pri najrazličnejših tvrdkah na Dunaiu, Gradcu, Berlinu in drugod. Boji se namreč, da ne bi tvrdka. ki bi izdelala sama vse kolesje, prišla na osnovo njegovega izuma. — B.
Kočevsko pismo
Kočevje. 24. oktobra.
Pretekli četrtek sit je vršila v gostilni g. Viktorja Pečeta prVa skupščina kočevskih intelektualcev, da sklepajo o svečani proslavi 600 letnice, odkar so se kočevski Nemci naselili na sedanjem ozemlju.
Zbor je vodil izdajatelj »Gottscheer Zci» tung« župnik Eppich iz Stare cerkve. Nai-prej so prečitaii povabilo na udeležbo pri mednarodni razstavi, ki se bo vršila od 1. decembra t 1. do 11. januarja 1930 v Haagu Akademski slikar g. Mihael Ruppe je takoj privolil, da razstavi eno izmed svojih umetnin. Nadalje se ie sklenilo, da se razstavijo znanstvena dela o Kočevski in poleg tega kočevski časopisi. Da se započne z akcijo za krajevni muzej, se je sklenilo pričeti takoj z zbiranjem. Za proslavo 600 letnice naj se pripravijo članki o kočevski zgodovini, nadalje o postanku kočevskih cerkva, o religioznem življenju Kočevcev, o krošnjarstvu itd. Za priprave izredne slovesnosti ob proslavi so bili določeni nekateri gospodje.
Plesna sezona se Je pričela tudi pri nas. Mladi pari pridno vežbajo pod vodstvom Plesnega učitelja g. Jeločr.ika iz Ljubljane.
Nadaljni obstoj kočevske gimnazije je z zakonom o redukciji gimnazij v naši državi zagotovljen. Kočevje bo imelo v svoji sredini med vsakim šolskim letom okrog 300 dijakov. Ker pa je življenje večine di-jaštva zelo bedno, bi bilo nujno potrebno, osnovati v Kočevju podporno dijaško ku.ii-n;o, ki bi po zmerni ceni mogla nuditi dija štvu zdravo preprosto hrano. Vprašanje take ustanove se še do danes ni nikjer sprožilo in razmotrivalo. dasi imamo slič-ne dijaške kuhinje že po vseh mestih Slovenije, kjer koli se nahaja diiaštvo. Take kuhinie sicer nj bilo pri nas tudi. ko ie bila gimnazija še nemška, vendar so bili takrat dijaki drugače dobro preskrbljeni. Dijaško podporno društvo je imelo namreč vsako leto seznam trgovcev, gostilničarjev in uradnikov, ki so bili voljni dafi na določene dneve v tednu kosilo ali večerjo. Tako ie bilo marsikateremu študentu, ki bj sploh ne mogel študirati, pomagano. Stvar glede kuhinje za dijake je nujna in resna ter zahteva rešitve.
Z dijaško kuhinjo bi se la^iko istočasno ustanovila delavska kuhinja. Kočevje postaja dan za dnevom bolj industrijalno ln število delavstva rapidno raste. Delavstvo je sedaj navezano na neredno hrano, ko ne more ob opoldanskem odmoru domov, ker je večina iz okolice. Na ta način propada delavna sila. Mestna občina, ki ji gre skrb za svoje prebivalstvo, bi morala stvar podpreti če že ne poduzeti!
Sadja je letos na Kočevskem veliko in mnogo prvovrstnega. Cena kilogramu jabolk varira po kvaliteti od 1—1.50 Din. Istotako je veliko krompirja in žganja. Ljudstvo bi rado blago prodalo, da bi si vsaj malo opomoglo od slabih letin, ki so fe nekai let ena ra drugo sledile, vendar ne more dobiti kupcev. Na to opozarjamo trgovce. Na trgu bi imelo sadie zaradi kvalitete gotovo prvo ceno.
Kočevskim ciganom ie šla zadnia zima
Prebujenje
irm6Svw, ki bo očaral vsakogar m o katerem se bo v Ljubljani še dc?so govorilo.
močno za nohte. Zgubili so namreč svojega poglavara Janeza in sedanjemu »staremu« Tonetu Hudoroviču je zima vzela ženo. Zato so sklenili, da prezimijo kje bolj na gorkem kakor so željnske jame. Letos so si zbrali Rajndol za svoje zimovališče. Najeli so si hišo, kamor bodo spravili vso svojo precej številno družino. Tone Hudo-rovič, poglavar kočevske ciganske družine bo čez zimo «uradoval» kot kovač.
V	Poljanah je umrl po kratki bolezni Matija Gramar, star 85 let. Pokojni je bil živahen starček in je kaj rad pripovedoval o svojih doživljajih. Bil je veteran in je služil še I. 1864. kot mornar v avstrijski mornarici. L. 1866. se je udeležil pomorske bitke med avstrijsko in italijansko zavezniško mornarico pri Lissi. Starček je bi! do zadnjega izredno žilav in krepak. Zadnji mraz pa mu jc škodi! na zdravju. Močno se je pre.iladil, kar je bilo vzrok hitre smrti.
Poročili so se tesarski mo ster g. Ivan Jonke iz Kočevja in gdč. Jožica Konig iz Šalke vasi, mizarski mojster g. Jože Kra-ker in gdč. Poldi Honigmann. Poročal je mestni župnik in dekan g. Ferdinand Erker.
Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval nadučitelj v p. g. Franc Češark. Jubilant je služboval dolgo let na mestni osnovni šoli in bil na glasu kot izboren pevec.
V	Mahovniku ie umrl v starosti 55 let Alojzij Verderbcr, orožniški stražmo"stcr v pokoju.
Zgradba železobetonskega mostu preko Hudinje
Celie. 26. oktobra
V	lepi okolici Celja se je dogradil žele-zobetonski most preko novo regulirane Hudinje. kar je lepa pridobitev ne le za sam kraj, temveč za vso pokrajino. Hudi-nja je do izliva v Voglajno regulirana v dolžini 3 in pol km. struga ie n-a gotovih mestih, kjer je prej bila šroka samo 4 m, zdaj v celotni regulirani dolžini široka 19 metrov. Regulacijsko delo se je izvrševalo pod pridnim in spretnim vodstvom g. Fr. Hrasta.
Novo zgrajeni most preko Hudinje, v katerem je 10.000 kg železa in 84 kubičnih metrov betona, je popolnoma gotov ter bo jutrišnjo nedeljo ob 14. blagoslovljen in slovesno izročen javnemu prometu. Kako je potekalo Delo? Dne 25. sept. lani je okrajni zastop pod vodstvom gerenta g. Levstika sklical anketo v salonu gostilne Koštomai v Busožlaku. Na tej anketi so obljubili prve prostovoljne prispevke k zgradbi gg. Peter Majdič. veleindustijec, Ivo Čater, Sodin Blaž. Sodin Franc. Roza Koštomai. Ludvik in Jakob Gajšek, Anton Planinšek ter občini okolica Celje in Teharje. seveda izrecno pod pogojem, da se zgradi betonski most. Bilo ie treba premagati še mnoge ovire — a vendar šlo je in most ie gotov. Celotna priprava in ru-štanje z lesom se ie vršilo pod strogim nadzorstvom delovodje g. Leopolda Veiks-lerja. Ko ie bila oriorava gotova, se je g. Veiksler odločil za betonsko delo, ki se je brez presledka izvrševalo 28 ur.
Dograjeni most v tei obliki in konstrukciji je pni v Jugoslaviji in drugi v Evropi. zato je Dravska banovina, zlasti pa Celse in okolica lahko ponosna na to gradbo. Leopoldu Veiksleriu pritiče vsestranska zahvala za njegovo mojstrsko delo. Za njegov kakor tudi njegovih delavcev trud nas veže dolžnost, da se jih ob priliki, ko se most izroči javnemu prometu, predvsem spominjamo in jim primerno izrazimo svoje priznanje. — I.—g.
Tri važne jeseniške zadeve
Povečanje občine in ustanovitev okrajnega sodišča ter sreskega poglavarstva.
Jesenice, 25. oktobra.
Vprašanje premestitve sodišča iz Kranjske gore na Jesenice, 6pojitev občin Jesenice in Koroška Bela ter priključitev vasi Blejska Dobrava k občini Jesenice, postaja z vsakim dnem aktualnejše in se tozadevne želie javljajo vedno pogosteje.
Za premestitev okrajnega sodišča iz Kranjske gore na Jesenice se jeseniška občina bori že nad 35 let in tudi na obč. zborih. sejah in zborovanjih raznih gospodarskih organizacij sc je ponovno povdarjala živa potreba po premestitvi sodišča na Jesenice ter so se storili že tozadevni koraki na merodajnih mestih.
Jesenice, kot velik industrijski kraj z preko 6000 prebivalci z vsakočaenimi ln vsestranskimi železniškimi zvezami je danes središče prave Gorenjske. Oddaljena na skrajnem koncu države ležeča Kranjska gora z neugodnimi želeniškimi zvezami ima komaj 696 prebivalcev. Na 6od;šču v Kranjski gori se obravnavajo več j klel zadeve z Jesenic in okolice: od leta 1925 obravnavano je bilo 1690 »lučajev iz Jesenic in le 436 iz ostalih krajev kranjskogorskega sodnega okraja. Kranjska gora se v zadnjih letih vedno intenzivneje razvija v mednarodno letovišče in glavno postojanko zimskega športa ter pri tem najde zadosti virov za ugoden obstoj. K sodnemu okraju Jesenice hi se potem eventuelno pritegnil še Bled, Gorje in Bohinjska dolina, ki mnogo bolj gravitira k Jesenicam, kakor Radovljici in ima z Jesenicami tudi ugodnejše železniške zveze.
Jeseniška občina je pripravljena dati na razpolago vse potrebne prostore v magi-stratnem poslopju, sama pa bo svoje urade premestila v novo poslopje carinarnice, ki ee bo začelo graditi pomladi. Za uradništvo pa bo dala zgraditi na mestu sedanje Pov-šenove hiše obširno dvonadstropno hišo.
Ravno tako važno pa ie vprašanje spojitve občin Jesenice in Koroška Bela v eno samo občino ter pridelitev vasi Dobrava k bodoči veliki občini Ako bi se to izvedlo, bi štela Jeseniška občina nad 11.000 prebivalcev. Ze naravna lega, še bolj pa industrijski značaj tega kraja govori temu v prilog in se da z lahkoto izvesti v korist vaem občanom, 060-bito na gospodarskim krogom.
Potrebno bi tudi bilo. da se sresko poglavarstvo iz neznatne Radovljice preseli v na-
ravni center okraja, na Jesenice. Radovljica leži 6ilno neugodno, iz Jesenic se zamudi najmanj pol dneva, stranke iz Kranjske gore in Bohinja pa kar cel dan. Ne glede na veliko število obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev itd., kateri imajo dnevne opravke pri sreskem poglavarju, so Jesenice zadnja obmejna postaja z Avstrijo, oziroma Koroško, kjer ima del prebivalstva intere.se in je poslovanje z raznimi legitimacijami in potnimi listi ogromno, kar bi se vse, kakor tudi mnoge druge zadeve, mnogo bolje uredile na Jesenicah nego v Radovljici.
Upamo trdno, da se bodo te tri važne zadeve in zahteve največjega gorenjskega mesta rešile kakor zahteva interes države in prebivalstva. Sreska izpostava po vzoru Škofje Loke bi bila res nujna neobhodna potreba in ta zadeva vsak dan pridobiva na važnosti.
Merodajni faktorji, predvsem kraljeva banska uprava, naj blagovoli ta, za naše gospodarstvo važna vprašanja vzeti temoljito v pretres in upoštevati upravičene želje večine prebivalstva in tukajšnjih gospodarskih krogov.
Velik vlom v Ribnici pri
\r v •
Kočevju
Kočevje, 26. oktobra.
Ko je v četrtek okrog 6. zjutraj vstala hčerka trgovca g. Josipa Divjaka, Dora, da bi se lotila gospodinjskih poslov, se je podala najprej v pritličje hiše, ki leži sredi trga Ribnice. Tu ie presenečena opazila, da je zapah pri hišnih vratih odtrgan in da se v ključavnici nahaia vitrih. Ker je zaslutila vlom, ie nemudoma stekla v I. nadstropje v spalnico in zbudila očeta. Nato sta se oba podala v pritlični trgovinski lokal in prestrašena ugotovila, da so v teku noči vlomili v trgovino tatovi, ki so odnesli veliko množino moškega blaga, ženskih svilenih šerp, moških srajc, kotenine in špecerijskega blaga, nekaj čokolade in eno steklenico konjaka. Vlomilci so se lotili tudi kontrolne blagajne, pri kateri so odprH predale in pobrali iz njih ves drobiž. S tem pa tatovi še niso zaključili svojega dela, nego so vdrli tudi v pisarno, kjer so vzeli trgovcu g. Divjaku popolnoma nov nahrbtnik, dočim se blagajne sistema Wertheiin niso lotili, ker očividno niso imeli s seboj potrebnega vlomilskega orodja. Nakradli so blaga v skupni vrednosti za kakih 60.000 Din.
Vlomilci so potem, kakor se sodi po raznih znakih, znosili vse ukradeno blago za hišo ter ga po poljski poti spravili pod kozolec gostilničarja g. Ceneta Podboja. Tam so ves plen pregledali ter manj vredne ženske rute in slabše moško blago odvrgli ter pokrili s senom. Izpod kozolca so zatem plen odpeljali % vozičkom neznsnokam.
Trgovec g. Divjak je takoj obvestil o vlomu orožniško postajo v Ribnici in telefonično poprosil ljubljansko policijo, naj pošlje v Ribnico policijskega psa.
Vest o velikem vlomu se je po trgu in okolici razširila z bliskovito naglico ter povzročila povsod veliko razburjenje. Govori se, da so vlomilci pri g. Divjaku in oni, ki so izvršili pred kakimi tremi tedni vlom v Mozliu, kjer so prišli z avtom in odpeljali tudi skoro samo ma-nufakturno blago, morda eni in isti. Zanimivo je, da je okradeni trgovec gosp. Divjak prejel dan pred vlomom anonimno .pismo, v katerem ga neznana oseba opominja, naj pazi na trgovino, iz katere mu nekdo krade blago. Obenem ga opozarja, naj se varuje, češ, da bo v nekaj dnevih pri njem izvršen vlom. Pisanje se zaključuje s svarilom, naj pisma ne pokaže nikomur, niti svojcem. Vsekakor so morali biti vlomilci bližnji domačini, ker vse kaže, da so bili o trgovčevih hišnih razmerah izredno dobro poučeni.
Dopisi
ČREŠNICE PRI FRANKOLOVEM. Dne
26. t. m. je umrl v Črešnici posestnik Gašper Krajnc Pokoinik ie bil dolgoletni občinski odbornik občine Bezovica, cerkveni ključar župne cerkva v Črešnicah in član načelstva Kmečke hranilnice in posojilnice na Frankolovem. Blag mu spomin!
KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Danes popoldne se poroči v župni cerkvi na Koroški Beli g. Anton Odar. livar v tovarni KID na Jesenicah, z gdč. Minko Vovkovo z Bohinjske Bele. Mlademu narodnemu paru naše iskrene čestitke! — Prijatelji lepih knjig v občini Koroška Bela se opozarjajo, da te dni poteče zadnji rok za priglasitev k Vodnikovi družbi, ki bo v najkrajšem času začela razpošiljati knjige še tudi vsem onim. ki bodo pravočasno pristopili k njej kot člani. Letošnje knjige bodo po svoji pestrosti nadkriljevale vse prejšnje izdaje, zato je v interesu vsakega posameznika. da čim prej prijavi svoj pristop. Prijave sprejema družbeni poverjenik g. Jože Svetlin.
Renertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja 27.: Naš gospod župnik. Izven. Ponedeljek 28.: Grob neznanega vojaka. A. Torek 29.: Zaprto.
Sreda 30.: Življenje je lepo. Premijera. Izv. Četrtek 31.: Zaprto.
Petek 1. novembra: Nevesta s krono. Izven. LJTULJ A VSK A OPPRA. Začetek ob pol 20. Nedelja 27.: ob 15. Mamzelle Nitouche. — Ljudska predstava p« znižanih cenah. Izv. Ob pol 20. Gorenjski slavček. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek 28.: Zaprto. Torek 29.: Evgenij Onjegin. C. Sreda 30.: Zaprto. Četrtek 31.: Car in tesar B.
MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Nedelja 27.: Morala gospe Dulske. Kuponi. Ponedeljek 28.: Zaprto. Torek 29.: Piskrovez. Premijera. B.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Nedelja 27-: ženitev.
Bomba Smeha! Publika vriska, cepeta Novo! Prvič! Novo!
in tolče od smeha!	Ob 3„ ^5., 6., ^8. in 9. uri.
DT PAT in PATACHON "m
med lfudožrcL
Telefon 2124.	Elitni kioo Matica.
^ ZIMSKE SUKNJE:
ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in po ceni samo pri tvrdki
FRAN LUE1C, Stritarjeva nliea
Domače vesti
*	Imenovanje. V predstavništvo Jugoslo-venskega obrtniškega oddelka mednarodne razstave t Haagu sta imenovani gospa dvoma dama dr. Tavčarjeva in soproga bana dravske banovine gospa inž. Serne-čeva.
*	Diplomski izpiti na filozofski fakulteti Na filoaofeki fakulteti v Ljubljani so t oktobrskem izpitnem terminu položili diplomski izpit ti-le kandidati in kandidatinje: Arka Ciril (nemščina in primerjalna književnost), Batušif-Draški< Ljubimka (francoščina io primerjalna romanska gramatika). Beg Dušan (fizikalna geografija in geologija ■ petrugrafijo), Bitenc Mirko (teoretična in uporabna matematika), Kosovel Anica (slovenska književnost in primerjalna književnost), Košir Miroslav (kemija in fizika), Kn-mer Ivaa (mineralogija s petrografijo in geologija a paleontologijo), Mali Albin (francoščina ki primerjalna književnost), Miknš Radi to j (francoščina in primerjalna romanska gramatika), Onič Franc (botanika in zx> ologija), Premm Vladimir (kemija in fizika), Šego ta Pero (6rbskohrvatska književnost in grbskohrvatski jezik), Šlebinger Ciril (geologija s paleontologijo in mineralogija « petrografijo), Tominšek Vlasta (francoščina ta primerjalna književnost), Turina Iran (erb6kohrvatska književnost in grbskohrvatski jezik), Uršič Milena (francoščina in primerjalna književnost) in Vogelnik Silva (francoščina in primerjalna književnost).
*	Jugoslovensko društvo t Rio de Ja-oeiro. Končno se je posrečilo v glavnem braziljskem mestu Rio de Janeiro ustano-Titi »Jugoslovenski centar« v katerem so se zbrali Jugosloveni, ki se nahajajo v glavnem mestu Brazilije Na orvi sestanek je prišlo 24 naših ljudi, čeravno doslej niti eden ni vedel za drugega. Gotovo je v tem dvamilijonskem mestu še več naših ljudi. ki pa ne vedo, da že imajo svoje društvo. Jugoslovaenski centar (kojega naslov se glasi: Centro Yougoslavo«. Rua Carioca 41-20 Rio de Janeiro) je vsakomur na aslugo, če potrebuie kake informacije.
*	Bivši češkoslov. gen. konzul v LJubljani dr. Beueš je premeščen, kakor javljajo češki Hsti, rz Bombaya v ministrstvo zunanjih del t Pragi. G dr. Beneš je bil
▼	Indiji tri leta.
*	Slovenske čipke ▼ Haaga V začetku novembra se otvori ▼ Haagu na Nizozem-ffcetn razstava jugoslovenskih ročnih del. Kolekcija izbranih čipk naših čipkaric prekaša po lepoti ta tehnični dovršenosti ono, ki je razstavljena v Barceloni. Ob priliki razstave poklonijo slovenske čipkarice Nj. Visočanstvu pricesi Julijam Nizozemski lepo garnituro našta čipk. Vso organizacijo slovenskega dela je poveril generalni konzulat v Rotterdamu državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljub-ljani. Zavod je svojo nalogo izvršil y polni meri.
*	Italijanski Usti groze dr. štangerjn.
Reški dnevnik »Vedetta« napada bivšega istrskega narodnega poslanca ▼ italijanskem parlamentu dr. Uliksa Štanogerja zaradi njegovega pozdravnega govora mu-čeniku Vladimiru Gortanu. ki le bil prečt-tan na nekem patrijotičr.em sestanku v Splitu. »Vedetta« pravi, da je dr. š:ange» pred dvema mesecema prostovoljno zapusti! Opatijo, kjer je mirno živel, ter mu grozi, da je on še danes italijanski državljan in ga bodo dosegli italijanski zakoni in »zaslužena« kazen.
*	Naš ePiskopat in zakon za srednje Sole. Izvršilni odbor katoliškega episkopa-ta se bo 4. novembra sestal v Zagrebu. Razpravljal bo o zakonu za srednje šole ter določil svoje stališče napram tenra zakonu.
*	Dre novi podmornici Naš matični brod »Sitnica< je svojedobno prispel v Toulon z nalogo, da naši novi podmornici »Osv jetnik« ta »Smjeli« spremi v domače vode. Prvotno je bilo določeno, da novi podmornici ostaneta do konca leta v Franciji, ker se je domnevalo, da bo njuna posadka potrebovala toliko časa za vežba-nje. Manevri naših podmornic z našo posadko pa so pokazali tako sijajne rezultate, da bosta novi podmornici že v kratkem lahko odplovili na naš Jadran. Ze dne 5. novembra bosta novi podmornici zapustili Toulon ter z matično ladjo »Sitnico« krenili v Boko Kotorsko.
*	Vojaška godba Iz Šibenlka premeščena na Sušak. Po odredbi vojnega ministra bo šibeniška vojaška godba v najkrajšem času premeščena na Sušak. Namesto nje dobi Šibenik kot sedež komande H. pomorske obalne komande mornariško godbo. V zvezi s to odredbo je prispel v šibenik komandant godbe kraljeve garde podpolkovnik Pokomy.
*	Pripravljalni odbor Centrale organizacij jugoslovenskih emigrantov (ORJEM)
▼	Ljubljani opozarja vse krajevne organi-zaciie. pripravljalne odbore, zaupništva hi ostalo članstvo, da bo imel dne 3. novembra t. I ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za delegate In zaupnike )e prisotnost strogo obvezna.
*	Določitev vrednosti Izpričeval Ministrstvo prosvete dobiva mnogo prošenj zlasti od državnfa uslužbencev, ki prosijo
za ngtovitev, do katerih kategorij, oziroma služb zakona o civilnih uradnikih m ostalih državnih uslužbencih iih upraviču:e njihova šolska izobrazba (določitev enakovrednosti šolskih izpričeval v primeri z dovršenimi razredi srednjih šol.) Da bi se take prošnje aitreje ta lažje reševale, je ministrstvo odredilo, da v bodoče neposredno predloženih prošenj ne bo več reševalo, temveč samo one, ki mu bodo poslane s posredovanjem državnih, samoupravnih ali občinskih oblastev. V vsaki prošnji mora biti kratek pregled šolanja in priložena morajo biti v izvirniku vsa šolska izpričevala, o čijih vrednosti ss prosi odločitve. Ako so izpričevala napravljena v tujem jeziku, se mora poleg izvirnika priložiti tudi od ministrstva za zunanje zadeve overjen prevod.
*	Francoska deca srbski deci. Francoski poslanik na našem dvoru g. Dard ie gospe Ani Marinkovičevi poslal zaboj obleke, ki jo je kot dar »malim Srbom« lastnoročno izdelala francoska mladina. Gospa Ana Marinkovičeva je poslane stvari izročila Materinskemu udruženju. Materinsko udruženje je g. Dardu v imenu obdarovanih otrok poslalo pismo s prošnjo, da francoski deci sporoči zahvalo za divni dokaz bratske pozornosti in ljubezni.
*	Sejem v Studenca pri Krškem. Županstvo občine Studenec pri Krškem javlja, da bo v sredo 30. tm. v Studencu velik konjski, goveji, svinjski in kramarski sejem. Vabljeni so kupci in prodajalci.
fi Premijera I
Popo lne ima novo I
S. o. s.
(Ladja v op?cnosti)
Senzacionalna dram* ftobavne strasti
Liana Haid
ln
Alomz Fryland
Ob 3„	6„ X8. jm 9. tiri
KINO inFAL.
Jazz! Jazz) Jazz!
(Der Jazz^anger)
*	»Naša Domovina«. Ferijalnl Savez, organizacija jugoslovenske srednješolske in visokošolske omladine, ki ie uod 'isokim pokrovi telstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, bo izdal za desetletnico (S9J0 do 1930) svojega kulturno - nacionalnega delovanja svečano izdajo svoie ilustrirane revije »Naša Domovina«. Uredništvo bo tej publikaciji zbralo obsežen materijal o kulturnem razvoju ta napredku našega naroda v prvem deceni'u našega nacionalne ga uedinjenja v pogledu prosvete. umetnosti, socialnih ustanov, gospodarstva, turizma, itd. Poleg tega je uredništvo sklenilo, da ta publikaciia prinese kolekc.jt« slik lepot in zanimivosti naše domovine, dalje reprodukcijo našta noš. vezenin, pletenin, (uredništvo te rubrike, ki bo v večbarvnem tisku, je prevzel znani prosvetni delavec, direktor muzeja za narodne noše gospod Danilo Popovič). Ziradi ogron-nega dela ie uredništvo že sedaj začelo zbirati tozadevni materijal. Sama publikacija, ki se urejuje po siste <iu velikih inozemskih Ilustrovanih albumov, bo v večbarvnem tisku na okoli 160 srraneh ta bo edinstvena v tem pogledu v naši državi. Zaradi več!ega efekta v inozji.stvu bo imela pod vsako sliko poieg sicvenščine ali srbohrvaščine tudi kratek ojis v francoščini.
*	Sadni sejem t Ljubljani. Na željo mnogih interesentov, ki preko tedna niso mogli obiskati sadnega sejma, da se zalo-že z zimskim sadjem, se bo vršil sadni sejem na ljubljanskem velesjemu tudi še da-sne v nedeljo od K9. ure nepretrgoma do pol 17. popoldne. Prodajalo se bo prvovrstno žlahtno štajersko sadje po zelo ugodnih cenan. Vstop prost.
*	Stari Anglež se hoče ▼ Novem Sadu pomladiti. Kakor smo svojedobno poročali, sta bili v sanatoriju dr. Uzelca v Novem Sadu v početku preteklega meseca izvršeni dve operaciji za pomladitev s spolnimi žlezami justificiranega vojaka. Rezultati izvršenih operacij doslei niso znani. Te dni se je informiral, kakor posnemamo po listih, neki bogati Anglež, ali bi se mogla tudi na njem izvršiti podobna ope racija. Lastnik sanatorija je baje našel mladega človeka, ki Je proti dobri odškodnini priprj vljen dati v to svrho na razpolago svoje spolne žleze. Anglež je bil o tem obveščen ta je brzojavno priglasil svoj prihod v Novi Sad.
*	Huda železniška nesreča pri Sabcn.
Pišejo nam: Na progi ŠabaC - Loznica se je dogodila 22. tm. huda železniška nesreča. Na krata. kjer državna cesta paska progo, niso bile v času, ko je tu manevriral tovorni vlak, rampe spuščene. V istem času se je v diru peljala iz Šabca z vozom družba kmetov, ki se je vozila čez progo. V tistem hipu je zgrabil voz stroi. ga vlekel 15 m daleč po progi ter ga popolnoma zdrobil. Nepoškodovani, oziroma z malenkostnimi ranami so se rešili konii in štirje kmeti, medtem ko je lokomotiva dve ženski strašno razmesarila. Od ene je meso kar odpadlo ter so ji izstopila čreva. Ne-srečnica je čez 1 uro v bolnici v Sabcu umrla, drugi pa bodo morali v primeru, da ostane pri življenju, amputirati nogo.
*	Mož. ki Je hotel živeti od požiganja svojih hiš. V Ivancu pri Križevc?h je te dni nastal požar v hiši kovača Tomeka.
Ogenj se Je Mtro razširil; pogoreli so hiša, delavnica ta hlev. Par dni pozneje je Tomek prijavil požar žandarmerijski postaji v Križevcih. Ker Je bil to že četrti požar pri tem posestniku, je padel nanj sum, da je sam zanetil ogenj. Žandarmerijski podnarednik Mačarol je našel na pogorišču samo nekoliko starih klešeč ta kladiv; pač pa je dobil v gospodarskem poslopju kovačevega očeta v slami skritih šest vreč žita. tri zaboje kovaškega orodja, kuhinjske posode in drugih stvari. Zavarovan je bil pri »Savi« za 200.000 di-narev. Tomek je bil takoj aretiran ter izročen sodišču.
*	Vlak odrezal glavo neznanemu kmetovalcu. Na postaji v Semizovcu blizu Sarajeva se je v petek zjutraj pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ko se je vlak, ki je vozil proti Sarajevu, že začel pomikati, je pohitel za n im neki kmetovalec ter se skušal popeti na vlak. Pri tem pa mu je spodletelo ta je padel tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala glavo. Identiteta ponesrečenca se ni mogla ugotoviti, ker je glava popolnoma zdrobljena.
ITO — zobna pasta najboljša I
*	Specijallst za ženske bolezni 'n porodništvo, dr. Benjamin Ivav;c Maribor, Gosposka ul. 46. zopet redno ordijira o<? 9.30 do 11.30 in od 15. do 16	1345
*	Obleke barva In kemično čisti Potočnik. Kranj.	1343
*	Darujte Podpornemu društvu slepih LJubHana. Ključavničarska ulica 3-II.
*	Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna Jos. Relch.
*	Ciril Metodova podrjžnlca ▼ Borovnici je poslala glavni Družsi 380 Din članarine. Iskrena hvala!	1949
Iz LmMjane
n— Diplomski Izpit sta položila na ke-mi skem oddelku ljubljanske tehnične fakultete gg. Gjorgje Maširevič iz Sremskih Karlovcev in Jole Karadjole iz Šibenika.
u— Zborovanje učltefstva meščanskih šoL Ob veliki udeležbi se je včeraj vršilo v čitalnici šentakobske šole zborovanje učiteljstva meščanskih šol ljubljanske oblasti. Obravnavalo se je vprašanje zakona o meščanskih šolan, likvidirali so se odbori za proslavo 10-letnice meščanskih šol in storjeni so bili razni važni sklepi, tako glede zapostavljanja absolventov meščanskih šol pri sprejemu na učiteljišče ta slično.
ATELJE T
ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. AR H. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA " ULICA ST. 28111
Specialna trgovina za otroke M. KRIŠTOFfČ-BUČAR
LJubljana	St-ri trg 9
ma srdno ogato zalogo ot oških plaščkov, oblekce ka*or t d zlič ih šclsk n p« ed pasn kov.	12791
Plesne vaj« priredi družabni klufo obrtnikov v Ljubljani za bodočo sezono. Pri teti priliki vabimo občinstvo in njih dražlne, kateri se hočejo teh plesnih vaj udeleževati, da se do 7. novembra t. 1. prijavijo pismeno ali ustmemo v pisarni Zveze obrtnih zadrug (Beethovnova ulica št 10) od 2. do 6. ure popoldne.
OPOZARJAMO NA REKLAMNE CENE, M J&
trudi od 6. novembra vsesn svojimi odjemalcem tok. tvrdlka A. Šmfoovec nas! K. Soss. V vašo korist bo, če prečiita«e današnji inserat.
DIŠAVE SLON
Kdor kupa, kupi dobro in po nizki ceni!
Novosti!
Velika Izbira!
Priporoča se manufakturaa tvrdka
Jos. Snoj
Ljubljana
▼ palači Mestne hranilnic« 12819
P etene vestie
in puloverje za dame, gospode ia deco v velibi izbiri priporoča L URBAN ClC, Miklošičeva ulica 20
Cene konkurenčne I
Vse cita Kari Mayeve spise
Izšli so v Cirilovi tiskarni Maribor, dozdaj 3 zvezki po Din 13'—
9. in 10. novembra se vrše v Liiubljam v veliki dvorani hotela Union
velke r< koborbe
za prvenstvo Jugoslavije. Predprodaja vstopnic od 1. nov. dalje.
Najmodernejši damski plašči
zimski zelo trpežni ia topli . od Din 350 naprej modni vehir m kasha s koiža-
tacviaio ......od Din 480 naprej
Sni fips, svilena podlaga, z
vate trnom ... od Don 780 naprej otroška od 2 let dalje v vseh
velikostih .....od Dia 120 naprej
Predno se odločite za nakup a oglejte blago in
cene v izložbah pri: F. In I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Lastna izdelava po dunads&ih modelni!
TEL. 2 73O
TUBLJANSKI
DVOR
Vsa Ljubljana eovori o kolosabera uspeha vetefima
„V službi žene"
ADOLPH MENJOU je neprekosljiv kavalir lepili dam!
Pridite! Saano Se dames in jutri! Nizke cene! Ob XII. dop.. 3„ X5., 6., X8. m 9. uri.
o— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika Konzulat CSR v Ljubi ani nam poroča, da se bo v ponedeljek 28. tm. vršila v uradnih prostorih konzulata na Bleaweisovi cesti 18-1. ob 11. recepcija v proslavo narodnega praznika češkoslovaške republike. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike ta prijatelje češkoslovaškega naroda
u— iz gledališča. Drama uprizori dievi kot izven predstavo dramo »rsaš gotpod župnik«; opera uprizori popoldne ob 15. »Mamzelle Nitouche« z go. Poličevo v naslovni vlogi, zvečer pa se poje ob po! 20 »Gorenjski slavček« z gostom go. Jerma-nova v partiji Minon. Obe predstavi sta Izven abonmaja Po znižanta lenal.
u— Štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetih se bo vršilo na naslednji način: Na primernem kraju vsake donodne poti do pokopališča bo postavilo društvo »Skrb za mladino« mize s steklenimi nabiralniki. Vsak pasant bo vrgel * tak nabiralnik en komad poljubnega novca. Skozi steklo se bo videlo kako narašča kup denarja. Zvečer se bo nabrani denar prešteJ in ker se bodo posebej šteli tudi oni maloštevilni posetniki, ki ne bodo ničesar da* rovali, bo mogoče število obiskovalcev natančno ugotovitL
u— Prošnja. Prosilec Alojzij Ambrož sem bil pred tedni deložiran iz stanovanja na Glincah. Imam 6 otrok in sem na cesti. Bliža se zima, zato sem primoran ograditi barako na zemljišču, ki mi ga nudi občina Vič. Ker pa nimam sam zadosti sredstev na razpolago, prosim usmiljena srca, da mi v stiski priskočijo na pomoč ter podarijo les. da si zgradim zasilno barako.
n— Sprejem in odpust Iz DečJega doma. Predstojništvo zavoda naznanja da se iz Doma odpuščajo matere ta otroci šele takrat, če jim je življenjska eksistenca zago-tovl ena. drugače ostanejo toliko časa notri, dokler jim vodstvo ne najde strehe in možnosti življenja. Ker Je predstojništvo ugotovilo, da nekatere žene z otroci in brez otrok po hišah beračijo, češ. da so iz Dečjega doma odpuščene m nimajo strehe, prosi občinstvo, da ne naseda tem neresničnim beračicam ter jih zavrne.
o— Zadnji dnevi Pompejev. Samo Se danes ob 11. uri bo predvaiala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice grandijozni hlstorijskl velefilm »Zadnji dnevi Pompejev«. Film je posnet po slovitem istoimenskem roenanu Bulwerja. Ne zamudite prilike In oglejte si ta spored! Zgodovinsko razlago bo podal profesor g. Rado Pavlič.
— K poročila • Pevskem zbora slovaških učiteljev pripominjamo, da je slovaške goste v imenu učiteljstva pozdrava poverjenik UJU g. Andrej ŠkulJ in da sta pri koncertu poklonila pevcem ve^ce poverjeništvo UJU ta Učiteljski pevski zbor. Sploh je treba ugotoviti, da je naše učitellstvo po svojih zastopnikih odlično sodelovalo v sprejemnem odboru ta tudi gmotno mnogo pripomoglo k temu. da so se slovaški gostje počutili kakor domai
o— Gledališki abonma za posetnlke izven Ljubljane. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani Je razpisala za prebivalce onih kra:ev bližnje ta tudi daljnie ljubljanske okolice, ki imajo avtobusne zveze, nov gledališki abonma, ki ima 15 dramskih ta 15 opernih in operetnih predstav, katere se bodo odigravale večinoma ob sobotah od novembra do maja Abonma se plača v šestih mesečnta obrokih. Državni uradniki in diletanti podeželskih gledaliških od-ov imajo znaten popust Abonma je izredno ugoden in uprava sprejema usfcnene ta pismene prijave do druge nedelje, t J. do 3 novembra. Ta abonma se bo vpeljal le, če bo dovolj Interesentov.
a— Akcijski odbor za ustanovitev ljubljanske podružnice Hrvatskega trgovskega društva »Merknr« v Zagrebu sklicuje sestanek privatnih nameščencev za ponedeljek ob 20. v prostorih hotela štrukelj z dnevnim redom. Socijalno zavarovanje ta privatni nameščenci; 2. Eventualije.
u— Sokolska slavnost Za danji napovedana maša in blagoslov v frančiškanski cerkvi po razvitju zastave L čete je z vso prireditvijo preložena na prihodnjo nedeljo 3. novembra t 1.
u_ šentjakobski oder ponovi danes rusko tridejansko komedijo »Ženitev«, pri kateri se je snoči občinstvo temeljito zabavalo. Vstopnice se dobe od 7. zvečer pri gledališki blagajni.
u— Esnerantskl tečai za srednješolce se bo otvori! jutri, v ponedeljek, ob 17. na 3. državni realni gimnaziji v Beethovnovi uL Dijaki, zglasite se v 4. razredu.
u— Aprilsko vreme. Navzlic pozni Jeseni imamo še vedno izredno toplo vreme, ki pa seveda ni ka' stanovitno in se menjava kakor v aprilu. Ponoči se navadno zjasni, dočim se zjutraj nakopičilo pod nebom zopet oblaki. Prične rositi. pa se oblaki kmalu zopet razženejo ta zašije nam solnce. Pri vsem tem pa temperatura ne pada preveč občutno in imamo v LJubljani okrog poldeva navadno še vedno do 20 stopinj toplote.
u— Plesna šola Trgovskega društva »Merkur, se vrši vsak torek ob 8. zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti pod vodstvom Priznano prvovrstnega plesnega učitelja. Vstopnina 10 Din za osebo in večer. Vabimo članstvo
na obilen obisk, zlasti naše dame ter prijatelje društva z rodbinami.
u— Šolska vodstva opozarjamo, da bo lužiško-srbska razstava umetnika g. M. No-waka v mali dvorani Kazine in ne v Jakopičevem paviljonu, kakor je bilo javlje-no.
n— šahovski klub »Triglav« v Ljubljani
naznanja svojim članom, da se bo vršil 27. oktobra ob 10. v Narodni kavarni V. redni letni občni zbor.	1347
o— Izgubljen dežnik. Nekdo le v restavraciji »Zvezda« na večer slovaškega koncerta pomotoma vzel s seboj t okna verande dežnik. Odda naj ga v restavracij L
n— Reven dijak Je včeraj popoldne na poti iz Rožne doline do čada izgubil za-pestno uro. Pošten najditelj nai jo odda proti primerni nagradi v upravi »Slovenskega Naroda«.
o— Še nove aretacije vlomilcev. Včeraj ponoči je bilo aretiranih zopet par vlomilcev iz družbe Čebele ta V„ ki sta oila kolovodji vlom. tolpe, strahuj-oče LiuDljino že več mesecev. Dočim se nahalata Virant in Čebela v zaporu že od 17. L m-, se ie posrečilo policiji spraviti še tri niune tovariše na varno včerajšnjo noč. Z aretacijo zadnjih treh pa vlomilska tolpa še ni popolnoma iztrebi ena. Zunaj se nahaja še par skrajno nevarnih svedrovcev, ki pa se najbrže ne zadržujejo več v Ljublani, marveč so jo skoro gotovo pobrali ven na deželo, kjer bodo morda prišli v pest orožnikom.
Moje gospodinje^
ako Želite imeti v »rojem stanovanju pozimi prijetno toplota ia prihraniti mnogo kuriva, tedaj kupite
• ZEPHIR PEČ «-\ 10 greje eno sobo 24
kg. drva	nr
Večji dpi grejejo S do 4 tobe enako. Na sahtevt
brezplačni popis:
Zephir tvornica peči d. (L, Subotica
Samoprodaja za Ljubljano:
BREZNIK & FRITSCH
Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH
Samoprodaja za Maribor:
_PINTER 1 LENARD_
a— Uro ma )e akradeL Kurjač Lnka Dermota, stanujoč na (tlincah. zaposlen pa pri Stavbni druibi na Vrtači, je obesil ▼ kovačnici na Vrtači svojo nikljasto žepno uro na steno. Po končanem delu pa je opazil, da se je ure polastil neznan tat. ki jo bo morda skušal prodati. Ukradena ura ima na pokrovu vdelano sliko jezdeca.
a— Voziček so Ji odpeljali. Dekla Elizabeta Zagarieva z Rašice nad Gameljnami je pripeljala včeraj zjutraj na ljubljanski trg mleko. Ko je mleko razprodala, je odšla po drugia opravkih, pustivši voziček brez nadzorstva Zadoščalo pa ie samo nekaj minut n ene odsotnosti in že se je polastil vozička neki tat in ga odpeljal. Voziček je bil še skoro nov, brez začetnic lastnika ta črno pleskan.
n— Tatinski drobiž. Pred par dnevf se I«
vtihotapil neznan tat v stanovanje natakarja Franceta Vebra v Floriianski ulici in mu ukradel kompletno črno obleko. Te dni je odnesel neki tat služkinji Antoniji Kraljevi iz neke hiše v Kotnikovi ulici košaro obleke. — V tovarni pletenin ie nekdo ukradel Frančiški Šparovčevi skoro nor dežnik
o— Promenadnl koncert godbe dravske dlv. oblasti ,utri ob 11 v »Zvezdi«: 1.) Če-rin: »Rasti rožmarin«, marš 2.) Flotow: »Stradella«, uvertura 3.) Gounod Fantazija Iz opere »Faust« 4.) Wagner: Žalna glasba iz muzikalne drame »Bož i somrak« 5.) Hruby: Potpuri iz »Leharjevih« del. 6.) Pokornv »Iz Beograda in okolice«. 7.) Al-lier: »Francoska kri«, marš. Dirigent: višji kapelnik dr. Josip Čerin.
o— Posredovalnica za službe In siašS-čarna Novotnv Ima teleion št 32-85.
u— Opozarjamo na današnji oglas preselitve vrtnarskega podjetja Ivan Šimenc.
Jazz! Jazz! Jazz!
(Der Jazzsanger)
Iz Celja
e— Seja mestnega občinskega sveta Je preložena na sredo 30. t ra. ker v petek cvečer zaradi opravičila večega števila danskih odbornikov ni bila sklepčna.
e— Predavanje univ. prof. dr. Vebra v Celju. Jutri v ponedeljek ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici na tukašnjem Ljudskem vseučilišču ljubljanski vseučiliški profesor dr. France Veber o filozofiji in človeku.
e— Današnji šport v Celin. Danes ob 15. popoldne bo na igrišču SK Atletikov pri Skalni kleti v Zavodrri nogometna tekma med reprezentancama mesta Celja in Gaber j a pri Celju.
e— Prisega novega občinskega odbornika Golčerja. V petek zvečer ob 17.45 je položil novoemenovani občinski odbornik v celjskem mestnem občinskem svetu g. Jernej Golčer, sodarski mojster v Zavodni pri Celjn, v roke mestnega načelnika dr. Gori-čana predpisano prisego.
e— Francoski krožek v Celin priredi danes 27. t m. ob 11. dopoldne v dvorani Mestnega kina klavirski in pevski koncert Pariški umetnici pevka Blanche Dufour in virtuozka na klavirju Marcelle Heuclin bosta prednašali izbrane točke iz zaklada francoskih skladb ki pesmi. Vstopnice pri blaga :ni.
Lep Soka
oa prometnem kraju v Gaberju se odda. Pripraven za pisarno, brivnico, modno aii manufakturno trgovino. — Istotam se sprejme sostanovalec. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju.
12778
e— Nenavadna igra narave. Včeraj je oddal v naši podružnici v Celin znam celjski turist m prijatelj našega lista g. A. F. krasen šopek popolnoma dozorelih rdečih iagod, borovnic in malin, katere je nabral v petek na izletu, v Hudičevem grabnu pod Celjsko kočo. Na povratku je opazil g. A. F. v nastopajočem mraku na hribu Vipoti več spreletavajočih se kresnic. Pač izredna igra narave ob koncu oktobra!
e— Umri Je v cel ski javni bolnici 67 letni dninar Jurij Kočij až iz Vojnika pri Celjn.
e— Celjski plesni krožek bo imel svojo prvo plesno vajo danes ob 3. popoldne v mali dvorani Celjskega doma ood vodstvom g. Černeta iz Ljubljane. Istotam bo tudi vpisovanje in se dobijo potrebne informacije.
e— Najdena ročna torbica. Pod nekim grmom ob poti, vodeči od Skalne kleti na Stari grad, je bila najdena ženska ročna torbica z majhno vsoto denarja in različno drugo vsebino Izgubitel ica io dobi na policijskem oddelku celjskega sreskega na-čelstva.
e— Ukradena motorna svetiUka. Trgovcu W. Stiegerju je neznan tat ukradel v četrtek zvečer pred kavarno »Evropo« na Krekovem trgu z motornega kolesa električno svetiljko.
e— Okradena starka. Policiji ie prijavila 70 letna popularna celjska snažilka čevljev pred kolodvorom Antonija Kuglerjeva, da ji ie neznan tat ukradel iz ročne torbice v njenem »stanovanju* v drvarnici hiše Št. 1 v Razlagovi ulici, ko se je nahajala na delu okrog 250 Din denarja. Ni pa izključeno, da ie denar tudi kam založila.
Iz Maribora
a— Novi slovenski priseljenci iz Italije.
V zadnem času je prišlo v Maribor in okolico zopet večje število slovenskin priseljencev z Goriškega. Nekateri so si že kupili posestva, drugi jih pa še kupujejo. Obenem :e prišlo tudi več slovenskih deklet, predilniških delavk bivše predilnice v Ajdovščini, ki so našle delo v naših mariborskih predilnicah. Ker so odšle čez mejo večinoma brez potflih listov, so jih Italijani obsodili in contumaciam vsako na šest mesecev zapora.
a— Prva letošnja operetna predstava na mariborskem odru. V torek. 29. t m. se bo vršila prva letošnja predstava in sicer se uprizori Leharjev »Piskrovez«. »Piskro-vez« je zelo melodiiozna in učinkovita opereta iz meščanskega deloma iz vojaškega življenja. Nastopi ves operetni ansambel in otroški zbor. Režira g. Harastovič. dirigira g. Herzog, prvič nastopi na njej na novo angažiranj tenor g. Ivelja. Predstava se vtsb za ab. B.
a— Propagandni polet nad Mariborom. Srečni posestniki ob tej priliki ulovljenih letakov naj se poslužiio ugodnosti, ki jim jih nudi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, pri nakupu vsega blaga, kakor ie v letakih navedeno.
a— Gospa Berta Bukšekova v bolnici.
Naša znana in priljubljena igralka gospa Berta Bukšekova, je nevarno zbolela in je že dalj časa v splošni bolnici na internem oddelku. Njeno stanje je precej nevarno in je le malo upanja, da bi mogla še kdaj nastopiti.
a— Umrl je v svojem rojstnem kraju Za-bukovje pri Sevnici g. Anton Ivnik, oče g. Toneta Ivrtika, poštnega uradnika v Mariboru, bivši posestnik in trgovec na Bučah pri Kozjem. Včerai so ga noložili k večnemu počitku. Naj počiva v miru. preostalim naše sožalje!
a— Mestno kopališče bo danes ves dan odprto. Prihodnji teden pa bo zaradi čiščenja parnega kotla zaprto 3—4 dni.
a— Nevoija našib spiavarjev. ki imajo sedaj visoko sezono spravljanja drv na naša tržišča, se očituje na našem Pristanu zaradi izredno nizkega stanja Drave. Včeraj sta dva težko natovorjena splava z bukovimi drvmj obtičala v dravskem toku in se je splavarjem le z velikim trudom posrečilo, da so s pomočjo .več Darov konj potegnili vsaj za silo splav blizu brega. Drava nedvomno že dolga leta ni bala v Mariboru tako plitva kakor letos, kar dela splavarjem seveda velike neprllike.
(pouk fe$i6o*
francoščine, angleščine, nemščine, itafijan-ščkie, španščine v skupinah io za posameznike. Vpisovanje vsak dan (razen sobote) ob 6. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje, levo. Vodstvo: Prof. S. J. Jeras-Guinot.
a— Tolstojevi večeri v Grajskem kina.
V torek, 29. prično ob 6.30 zvečer izvajati v Grajskem kina Tolstojeve večere. Predvajala se bo »Ana Karenina« z Greto Gar-bo bi Johnom Gilbertom v glavnf.i vlogah ter spremljevamem ruske godbe in pesmi. Obeta se izreden užitek. Zanimanje je že sedaj veliko.
a— Avtobusni promet na letališče. Z Glavnega trga bo vozilo danes na letališče na Teznu 7 avtobusov, vsied česar bo na progi 2 vozil samo 1 avtobus, toda le do Glavnega trga. Tudi na progi 5 bo ukinen 1 avtobus, proga 1 pa bo podaljšana do Nove vasi in Lajtersperka.
a— Nezgode. 38-letnega pomožnega delavca na blagovnem kolodvoru, Ivana Ma-roha iz Peker, le neki tovorni voz s tako silo zadel ob desni bok, da je dobil težje poškodbe. — Na opolzkem tlaku je padla včerai na Slomškovem trgu 29-letna Alojzija Murko ter se ranila pri tem n, desni kolenici. — Na Glavnem trgu se je zgrudil brezposelni pomožni delavec Franc Sla-ček. ki ga ie napadla božiast. Po padcu na trdi tlak je bil v hipu ves v krvi. Rešilna postaji ie nudila vsem prvo pomoč in jih odpremila potem v bolnico.
Iz Šl™fie Loke
SI— Nogomet. Danes ob 15. se bo ob vsakem vremenu oddgrala na igrišču za mestno klavnico nogometna tekma med športnim klubom Krakovo iz Ljubljane in sokolski m nogometnim moštvom iz Škofje Loke. Prostovoljni prispevki se v kritje stroškov hvaležno sprejemajo
šl— Atena, teiesnovzgojna organizacija * sedežem v Ljubljani, bo izdala po zgledu književnih diružb tri literarna dela za 20 dinarjev. Prigiase in članarino sprejema po-verjenica ga Vida Ho-rvatova
SI— Lep primer varčnosti. Davčni izterjevalec g. Franc Suša. ki je bil nedavno upokojen, si je s svojo skromnostjo prihranil lep znesek in si kupil v Spodnjem Kar-lovou prijazno stanovanjsko hišico, v katero pravkar napeljuje vodovod. G. Suši želimo še mnogo prijetnih let v lastnem domu.
Iz Krania
r— Današnji nogomet. Danes ob pol treh popoldne se bo vršila nogometna tekma med prvim domačim moštvom in prvim moštvom SK Bleda. Tekma bo brez dvoma zanimiva, ker bosta oba nasprotnika nastopna z najjačjimi garniturami
r— Zanimivo predavanje Prosvetni odsek domačega Sokola priredi v torek 29. t m. ob 20. v telovadnici Narodnega doma predavanje o Lužiških Srbih. Predavanje, ki ga bo imel br. Vekoslav RučaT. bo pojasnjevalo 70 skioptičnih slik Predavanja se bo udeležili tudi slikar Merčin No-waik, Lužiški Srb, lri se sedaj nahaja na potovanju no Jugoslaviji, ter bo recitiral pesni v lužiškosrbskem jeziku.
-— V Narodnem domu se bo predvajal danes nrvi zvočni film »Wings«.
r— Požar v V ogljem Pretekli četrtek ie nastal v Vogljem pri Kranju večji požar. Okrog 14. je pričelo goreti pri županu gospodu Francu Molu Ogeni se }e hitro razširil in zavzel oreceišen obseg. Županu so zgorela do tal vsa gospodarska noslopja. ®o bila sicer lesena, toda z opeko krita Skoda je na se tem večia. ker je ogenj uničil velike shrambe poljskih pridelkov. Požarne hrambe, ki so prihitele tudi iz sosednih vasi, so rešiie stanovanjsko hišo. Kakor se je kmalu ugotovili o. je ogenj povzročila neka deklica, ki se ie igrala z vžigalicami tik za skedniom Mol trpi skoro 100 000 Din škode- zavarovan pa je le za 30.000 Dm.
r— Informacijska pisarna. Znani avtobusni podjetnik g. Paar je otvoril v prostorih hotela »S+ara pošta« informacijsko pisarno. Tu se bodo da iale informacije v avtobusnih zvezah iz Krania in sprejemali a naročila za nosebne avtobusne vožnie. V mriretku prihodnjega meseca ho dobila družba Avtobusni promet nov komforten avtobus za progo Kran i-L jubljana.
I* T
v« v
5— Poverjeništvo Vodnikove družbe je po odhodu učitelja g. Štefeta prevzel gospod Jože Mršnak, preglednik finančne kontrole v pokoju, stanujoč pri Bafftlju. Pozivamo člane, ki so se letos naročili na knjige, kakor tudi one. ki jih žele še dobiti, da se zplase pri novem poverjeniku.
o— Zanimiv film. PTOsvetar Sokolskega društva naiznanja, dla se bo predvajal v torek 5. novembra v dvorani kina pri Bast-Iju film »Svetovna vojn««: popoldne ob 5. za mladino, zvečer ob 8. za odrasle ob navadni vstopnini.
č— Razpisana služba. Na meščanski šoli je razpmno mesto Šolskega sluge. Službeni nas*op bo 1. decembra. ProSnje je vlagati do 1. novembra pri ravnateljstvu: naslovljene nai so na upravm odbor Natančnejše oodatke dobe interesenti pwi ravnateljstvu.
5— Prva vaja plesne Ide Športnega kluba v Tržiču se bo vršila v torek 29 t. m. v dlvoratni Krnsumnega društva v Tržiču. Začetek ob 8 zvečer. Posebna vabila se ne brvV> nošiljaJa. Za Številno udeležbo prosi SKT.	1350
s— Pomlad v Jeseni. Gospod Franc Bar loh, posestnik in gostilničar na Jesenicah, nam je poslal šopek zrelih jagod, katere je v r>etek natrgal na svoji gozdni parceli pod Golico. Vsekakor zanimiva igra narave.
s— Prebivalstvo Jesenic in bližnje oko-lice. ki si želi nabaviti lepih knjig, se opozarja, da te dni poteče zadnji rok za priglasitev k Vodnikovi družbi, ki bo tudi letos dala svojim čl*wiom fep kniiževrei dar v obliki	krasnih knjig bodo no svoji
oestri vsebini presegale vse dosedanje te-daje. Prfgfase rorelemaio dntSbeni oover-!°wki «<». BavdpV Vflk+or. HVbanja Franc, Potrata Ivan in S^bonwetter Tvan.
s— Pozor pred nakupom blaea pri teroš-narlih Po našem indirstrijskem revirju zelo radi proda jaio blago za obleke razni kuy>šn<iTii ki prihataio z vseh kraifer ter misJiio, da ie za delavca vse dobro. Tsko 'e mred kratfofm neki kro5"5*r nekemu de-nonuial blat«o ra obleko meter rtO 300 Din. ki <*a ie delavec rindi vzel na dogovorjene obrotke proti dvdietnemu odpJar
SBu, toda ga Je fcroSnjar takoj prre mesece pritisnil, naj mu plača vse, česar pa de-laivoc ni zmogel. Krošnjar ga je tožil po odvetniku, mu s tem napravil velike stroške in mu končno še odvzel obleko.
| Dan«, 9 nrd°lfa. IgVSSe SK Ilirije, 0 ferrfs* J*grs*Gircifsfee ffldflcc
Iz .Kamnika
ka— Otvoritev gledališke sezone v Narodni čitalnici Naši marljivi diletanti so otvorili letošnjo sezono v soboto 19. L m. z dramo »Tajfun«, ki je dobro uspela. Po-set je bil spričo slabega vremena zadovoljiv. Kakor je bilo na tem mestu že poro-čano, se bodo za letošnjo sezono uvedle abonentske karte. Vsak abonent bo imel pravico na deset predstav v sezoni. Cenjenemu občinstvu priporočamo, da se v čim večjem številu posluži te ueodnosti.
ka— V nadžupni cerkvi na Šutni v Kamniku se bo brala v nedeljo 27 t m. ob pol 11. maša zadnšnica za istrskim mučenikom Vladimirom Gortanom. Bral bo mašo primorski rojak g. Doktoric in bo med mašo pela »Lira« žaJostinke
Iz Litiie
i— Plesni krožek Narodne strokovne zveze otvori danes ob 2. uri popoldne v novi dvorani gostilne »Franko« plesno Šolo. Cenjeni plesalci (ke) vljudno vabljeni!
Iz Za^oria
z— Javno ljudsko knjižnico otvori v novembru Kolo jugoslovenskih sester v Zagorju v občinski hiši. kjer ii ie občinski odbor, umevajoč kulturni pomen "iudske knjižnice dal na razpolago lokal. Da bo knjižnica d^bro opremi iena n -rojevana. nam jamči delavno*^ našib K'v!ašic.
z— Uprizoritev »Desefega brnta« Drevi uprizori Sokolsko gledališče oriljublieno narodno igro s petjem »Deseti brat«. Občinstvo naj upošteva trud *n požrtvovalnost igralcev s tem. da naoolni dvor.mo

h— Prvi hotel v Hrastniku. Mesar in gostilničar Alojz Loger (na hribu) je prekrstil svojo gostilno v hotel.
h— Današnje prireditve. Gasilno druš+vo Hrastnik priredi oopoldtne »Trgitev gro-zdia« v gostilniških pr^«trvrih 2 Dolinš.Vca. - Kulturno društvo »Svoboda II« ima ob štirih popoldne v prvem nad^rropju nrve brusilnice pri steklarni svoj konceTf. Nastopi moški zbor in orkester pod vodstvom g. Diermavria. — Kino Nairvrdni dom predvaja film: Krvnik od Alamoss.
Iz Šoštanja
št— Tombola tukajšnjega Sokolskega društva minulo nedeljo je uspela zelo dobro. Tombol je bilo 7 in jih je sreča porazdelila takole: Jurij Hofbauer iz Penka je dobil lepo rejeno svinjo, Anton Doblšek iz Ravn kuhinjsko kredenco, mizo in 2 stola, Frančiška Zupanova iz Skomega 20 metrskih stotov premoga, tovarniški delavec Vučina iz Šoštanja zaboj sladkorja, Ivana . Zagarjeva iz Prelog vrečo moke, Ivan Krevsl iz Šmartnega ob Paki posteljno in namizno garnituro ter Ivan Čepelnik iz Lokovice lepo kadilno garnituro. Posetni-kom kličemo: »Na svidenje prihodnje leto!« Vsem šoštaniskrm in izven šoštanj-škim darovalcem dobitkov za to tombolo pa nai^srčnejša .hvala!'
št— Za udeležbo : *ri pedagoški ekskurziji na Dunaj, ki ^a' vrši te dni, je votirala tukajšnja uvidevna mestna občina primerno podporo, tako da se lahko udeležv:~ta ekskurr::- kar 2 člana n'še osnovne šole, in sicer u<Tfe?''^a Cilka Trobejeva in učitelj Jur"e Vreže.
št— Hmeljarsko društvo poziva bme-ljarie iz šaleške doline, da se prijavijo pri g. Kuderiu v hmeljarni Celjske posojilnice do 28. t. m., na kar bodo dobili brezplačno umetna gnoiila za poskusno gojenje hmelia v letu 1930. Poročati bodo samo morali o vegetaciji in končnem uspehu umetnega gnoienia.
št— Požari. V nedeljo 20. t m. proti večeru je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Brišniku v Lokovici. Ra-7en živine niso rešili ničesar. — V sredo 23. t. m. dopoldne je pogorel v Prelogah posestniku Jeriču kozolec. Zažgali so otroci. Oba pogorela objekta sta bila zavarovana le za vsoti, ki ostajata mnogo pod pravo vrednostjo.
Iz N*>v*»<ra mesta
n— Vsem ljubiteljem zimskega spoila. V torek 29. t. m. ob 18. se bo vrš'l v mestni posvetovalnici na magisn-atu sestanek ljubiteljev zimskega športa Sestanek bo velike važnosti za zimsko-sportno gibanje Obravnavalo se bo zlasti vprašanje sanka-lišča in drsališča, lri je bilo pied vojno i rejeno na Loki, kako naj bi se nanovo vpo-stavilo in kje.
n— Osebna vest Iz Novega mesta se preseli v Krško splošno priljubljeni g. Fer-do Meršol, sin upoko'enega inšpektorja finančne kontrole g. Šimna Meršola. Imenovan j*> za sodnika tamošnjega okrainega sodišča. K njegovemu imenovanju iskreno čestitamo!
n— Francoski krožek v Novem mestu otvarja z novembrom začetniški, r>/id.il'e-valni in konverzacijski tečaj, vsak po dve uri na teden, šolnina za o«ebo po 20 Din na mesec. Slušatelji morajo biti člani Francoskega krožka. Pouk se bo vršil v stari ali pa v novi osnovni šoli, kakor se bo izjavila večina udeležencev. Prijave in podrobne informacije v 'ekarri Andrijanič aii pa na gimnaziji
n— V Novem mestu pokopan Francoz. Na novomeškem pokopališču je pokopan Francoz, o čemer priča na marmornati tabli na mrtvašnici oklesan napis. Kakor znano so drevored poleg mestne hiše, oziroma okoli starega pokopališča zasadili Francozi, prav tako tudi onega na kapiteljskih šancah.
Zahvala.
Podpisani se tem potom javno zahvaljujem g. Kramarju Francetu, posestniku in brzojavnemu moistru v pokoju iz Puštala, da mi ie velikodušno darovali lepo vsoto (100000) in mene brezposelnega s tem rešil sigurne propasti.
Enako veliko zahvalo in prizna«i® moram izraziti tudi g. dr Krennerlu V;ktorhi iz škofie Loke. ki je rade volie priskočili na pomog tej široko zasnovani humanitarni akclii
Obenem s to zahvalo priporočam oba dobrotnika vsem brezposelnim kakor tudi vsem merodalnim črnite''"em škofjeloškim in ostajem vdani in hvaležni
Hubert Ztmmermarm.
Stara Loka, dne 15. oktobra 1929.
nogometni turnir za Gosposvetski pokal
12811
Ob 14— marlbor: S ooan
Ob 14.45 n ril* : Jadran
Ob i5.45 Fisale
Ob vsakem vremenu I
Spori
Današnje nogometno prvenstvo
Prvenstvena sezona ee bliža kraju. Dočim se danes vrši v I. razredu zadnja tekma, bo padla odločitev v IL razredu šele prihodnjo nedeljo. V zgornji hiši je odločitev za prvo in zadnji dve mesti že padla. Današnja tekma bo konf no vel javno odločila II. in III. mesto za jesensko sezono. Oba protivnika, Hermes in Primorje, imata po 4 točke pri istem številu odigranih tekem. Primorje ima boljšo razliko golov kot Hermes in mu je drugo mesto sigurno tudi v primeru neodločnega izida. Hermes bi mogel zasesti II. mesto le, ako se mu posreči svojega protivnika premagati, v nasprotnem primeru ostane na tretjem mestu tabele. Hermes, ki je dosedaj vedno v svojih nastopih pokazal znaten napredek, nima Dapram Primorju posebne sreče, izgleda, da njegovim igralcem ne leži hitra, na prodornost preračunana igra Primorja. Zaledje Hermesa je sedaj mnogo močnejše in se mnogo pozna pridobitev izvrstnega krilca Košenine. Na vsak način je pričakovati zelo ostre borbe, kajti vsak gol bo igral spomladi še veliko ulogo.
Vse prvenstvene tekme »e vrše na igrišču Primorja. Glavna tekma ee vrši ob 15.15, v predtekmi nastopita ob 13.30 rezervi obeb klubov. Dopoldanske tekme II. razreda bodo prinesle odločitev za prva tri mesta. Favorit za I. mesto Grafika se sreča ob 8.30 z Natakarji, ki so v zadnjem času dosegli dve zaporedni zinagi in s tem pokazali prav lep napredek. Ob 10.15 sledi tekma Reka : Slavija. zadnja ima najbrže. tudi ako igra neodločeno, zasigurano III. mesto.
Zlasti Ilirija in Maribor, lri veljata za glavna tekmeca v današnjem turnirju, sta v izvrstni formi.
Lani sta se srečala v finalu Ilirija in Maribor; rezultat tekme je bil neodločen 4:4, žreb pa je odločil Maribor za zmagovalca.
Tekme za Gosposvetski pokal
Danes, ob 14. ob vsakem vremenu na igrišču Ilirlie
Danes popoldne se odigra na prostoru Ilirije letošnji nogometni turnir za prehodni Gosposvetski pokal. Turnir je razpisal SK Ilirija ob svoji petnajstletnici zmagovalca sta bila SK Ilirija 1926 in 1927, SSK Maribor 1928. Pokal postane last kluba, ki zmaga tri leta zaporedoma aH petkrat v presledkih.
Vsakoletno tekmovanje za Gosposvetski pokal posvečajo naše športne organizacije spominu na neosvobojene Tele našega naroda. Čisti dobiček je namenjen Jugoslovenski Matici Turnir tako na fep način manifestira narodno in vzgojno stran športa ter zasluži že iz tega razloga pozornosti in poseta najširše javnosti.
Razvrstitev tekem je naslednja: ob 14. MariboT : Slovan (sodnik g Betetto), ob 14.50 Ilirija : Jadran (sodnik g. Deržaj), ob 15.40 finale (sodnik g. Vodišek) Igra se ob vsakem vremenu. Nastop SSK Maribora je siguren; začasna zabrana igranja LNP, za današnji turnir ne velja.- Prehodni pokal bo izročen zmagovalcu na igrišču. Vsaka tekma traja le 45 minut, ob neodločenem izidu se tekma podaljša za dvakrat 10 minut, nato se žreba. Klubi nastopijo z najboij&mi moštvi.
Alfonz Mencinger f
Preminul je mož, ki je bil kot lastnik hotela Mairkeš v Bohinju znan ne le svojim ožiim rojakom, temveč tudi širom naše države so ga spoštovali kot strokovnjaka ne samo v svoji obrti ampak tudi na polju tujskega prometa.
Ranjki je stal ob zibelki slovenskega •porta v letih 1909 do 1911. Bil je eden cd ustanoviteljev SK. Ilirije «i njen prvi tajnik. Sam je aktivno sodeloval v moštvu starih Mlirijanov ter je bil obenem z dr. Ber-cetom najstarejši slovenski nogometni sodnik. Pokojni je bil znan tudi kot odličen sankač ic je odnesel celo vrsto prvih mest na mednarodnih, takrat slavnih sankaških tekmah v Bohinju. Preselil se je v Bohinjsko Bistrico, kjer je našel življensko družico. Na tujsko-prometnem polju je bil eden prvih strokovnjakov ter je tudi v tem delokrogu bil v stalnih stikih s športnimi organi, zlasti z JZSS.
Naj v miru počiva, vsem športnikom pa bo ostal v stalči-cm spominu!
ASK Prtmoiie. Labkoajtfetsica sekefta se že marljivo pripravlja za »Tek Ujodiinjeiija«, ka ga bo priredil ASK Pršoiarje aa dao 1. decembra. — Trenin® se vrše $e vedno aa prostem, oa igrišču Prsmorfe, dtieivno od 15. do 18. Oo sredaii a sobotah popoldne ter nedeljah zšacraj se vrše cross-oo-irattT teJti. Tre^iirusi so združeni s telesno giinnestilko po sistemn »Wa*kzer«, ki ie po ob&padh raa&rmvaii itiaa kot na>uspe&ne$3 ia ki Je osvojil ie vso Ncro&jo. Poejviie se aarattvo da se fcreaiitgofv potno&.evikto adetežujt, da bo »Te& U&diaveafe« jasen m raz aa£e športne kostS. — Novi dlani se sprejemajo doe>vao na igrišča. Dfl-aStrvo, ki se zaseda., da je po do-šetvn; izobrazbi potrebo* i telesna, toplo priporočamo, da se posvet temu pseroensacn« m kori&Miemsj spoesu. — Skrbite za to, da si oJirauMte telo sveže ia zdravo, ker Je to fiv&emsidl pogoj. — Včlanite se t vodiku: kJab ahw atletike r Stoverof. — ASK Pranori«.
OUmpifsid petoboj za 1929. bo dame« ofc m. oa igrišču Hirrije. Bmtavtf se je u*£ zmaj tekač Kumer od Maratema.. Izsroed oomačiii omenjamo Parvšjča ia Slaimšča, daije Banka, Scfcffreria, Zupančiča, Kocrčeta, Pcrftovštea, Step&nška H-. R»-ka, Ilorvaria. Borba bo zefe zaniovva, luUtnaiM ie zmerna in nrtzžoa.
SK Ilirija (iz tajništva). Prihoda** M4* wm-čefotiva bo r torek ob 20.30 t damsketn safcmi ka-vairae Emona. Načelnik!! sekcij aa? prapraviftB točna poročffla o obiranj« »araSča jske 6teoa»»t.
SK Illrila (fiaitetuska sefkeg-a) Dases ob 10-38 fretiinz sa igrišču za vse Igralke sazno r stača-Jn »godnesa vremena. Pri rset treninsah m apreieroa )o nove Sianice.
SK Svoboda (Jesenice) : SK Svoboda res (Ljubliana). Danes šgrata ob vsakem vremena natvedema kluba prijatefelko tefcmc na igriščn SK Svobode na Jesenicah. JesetniSka Svoboda )e preteklo nedeljo porar'Ja svojega fokataeg* ri-vala SK BratfcsPvo s 4:2. Pokazala je, da twfi na Jesenicah tK>®omeitiB šport precej napredni«. — Ljubljanska Svoboda oasitop! v postava bot zadmjo nedeljo proti rez, Primorja in fci je odnesla po iepi igri neodfočen rezu Stat.
SK Svoboda. Rezervno moštvo igra danes prijateljsko tekmo s SK Svobodo (Jesenice). Ob 1J .30 naj bodo m Šišenskem kolodvora: Ermaa, Slavko, Oažiperšič, Smotaflkar, Hairtrt, C%nper-mam, Starman, Zemfj-ak. Edo, Jakša. Knrvačič.
Nogomet r Novem mesta. ProSlo nedeljo je eostovaiko I. moStvo CMiBnpjje iz Karlovca ne pa Olimp, katoor smo pomotoma objavili v našem poročita. — V nedeljo 27. t m. pa gostuje Gradjaaisfci športni khiib iz Karlovca z moštvom, ka ]e prošilo nedeljo porairflo Giraid jamske ga iz Zaigreba * recrilit aitom 3:1. Ker Je tndi Elanovo moštvo r izredni formi, Je zaraimaiiie za to tekmo zete veliko ter se pričaktrje rekorden ofrsk.
Motokolesarskl klub IHrija, priredi danes mo-tocfklPšIki »'Lov tra feico«. Start »Lisice« ob 12. ispred kavarne »Evrope«. — Zasledovalci staff-taijo točno ob 13. pred velesejmom. DopoMt« ob 10. obvezni sestanek tekmovalcev iti komtrol, pregled in razlaiga k-Arišča. ogled lisičjega voeSa m razdelitev startu ?h izkaznic. Po končanem Sovn sportskS sestanek jn razglasitev rezultatov v gostimi Slepi laneaz.
SK Illrila (Trognimetna sekcfja). Danes ob 18 važen sestanek Pgralcev r vrtnem salon« restsv-racUe pri Levm na Gosposvetski cesti. TMeležiM strogo obvezna za igralce I. in H. skupihe.
EL1SABETH ARDEN
Opozorilo!
Z velikim zadovoljstvom d dovoljujemo p. t. občinstvu sporočiti, da se je te dni vrnila iz Berlina
*°sp* Draga Bottos
k! le tamkaj obiskala salon Ellsabefhe Ardenove v Leončstrasse V Ob tej priliki je izpopolnila svojo strokovno izobrazbo po znanstveni metodi Ellsabeth Arden. Seznanila se je z vsemi tajnaml, kako naj vsaka dama doma neguje svojo polt. da jI obrani nežnost; kako se naj spoznajo razne lepotne pomanjkljivosti In kako naj ae i njimi postopa; kako naj se izbirajo za Vašo individualno rabo potrebni Venetian lepotni preparati in kako naj se uporabljajo.
Vljudno Vas vabimo, da posetite gospo v naši drogerijl, kjer Je cenjenim damam t nasveti na
belimo,^da bi Imele vse naSe cenj. dame od te izobrazbe in njenega znanja čim večje koristi.
DROGERIJA .ADR1JA* Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Selenburgova ulica štev.
i.
Ženske pridobitve v sovjetski Rusiji
oamroo Itolriri pričajoča slika. Na levi vidimo mlado kovinarko, na desnj pa zidarko. Tako
so boljševiki Izenačili žensko z moškim.
Naknadna žrtev Nobilove polarne drame
Povratek Albertinijeve eksped ici]e, Id je ideala ostanke »Ita-lae« na daljnem severu in ostav ila v večnem ledu kosti svojega
člana
V Italijo se )e vrnila ekspedicija inž. Albertinija, ki se je podala zadnjo pomlad v Arktido,
da bi poiskala pogrešance Nobilove ekspedicije, teko zvano La.govo skupino, ki je izginila z zrakoplovom »Italio« neznano kam na dan strašne katastrofe. Ekspedicija, ki so jo bili organizirali ne več s takšnim, a vendar še vedno precejšnjim hrupom kakor lansko Nobilovo ekspedicijo ob sodelovanju vseučiliške-ga odseka italijanskega alpinskega kluba (»sucai«) — med udeleženci je bilo več dijakov —
se je vrnila s praznimi rokami, natančno tako, kakor so bili prerokovali vsi strokovnjaki v tej zadevi. Edini dobiček je nekoliko zabojev polarnih živali, ki jih bodo oddali raznim italijanskim muzejem, in trojica psov. izmed tistih, ki so jih rabili za sani. O teh psih vedo člani ekspedicije tudi največ povedati in ne morejo prehvaliti njihove zvestobe, vztrajnosti in zmernosti. Sedem psov, ki so bili potomci Amund-senovih psov za časa njegove antarktične ekspedicije, je pobrala skrivnostna bolezen, enega so požrli njegovi tovariši. Že omenjeno trojico si je vzel Albertini za spomin, a jih bo moral, kakor pišejo italijanski listi, najprvo še naučiti »italijanskih manir«.
Poleg psov je igral veliko ulogo radio.
Poročila vele s ponosom, da je bila radiopostaja na matični ladji »Heimen-Sucai« »domač izdelek«; sestavil jo je namreč študent in radioamater Puglie-se, ki je fungiral na ladji kot telegrafist. Še večjo navdušenost je vzbujala mala pomožna naprava, ki jo je vzel s seboj udeleženec Urbano na Albertini-jevo potovanje preko Severovzhodne dežele (Spitzbergi), kjer so upali, da bodo našli pogrešance. Urbanov aparat naj bi naznanil svetu (in sicer če le mogoče — natančno ob obletnici, ko se je zgodila katastrofa), da je Lagova skupina rešena. Obletnica pa je imela svoje muhe in tako je Urbano malo pozneje, ko se je to potovanje zaključilo, aparaturo z akumulatorji in drugimi pritiklinami vred ostavil v večnem ledovju, da ne bi ovirala povratka.
O psih in o radiu lahko svet še marsikaj zve, večja redkobesednost pa vlada glede drugih doživljajev, n. pr. o človeški žrtvi, ki jo je ta ekspedicija zahtevala.
Tam okoli obletnic celega števila smrtnih žrtev lanskoletne ekspedicije se je namreč zgodilo, da je padel član Alber-tinijeve ekspedicije. aostski gorski vodnik Onidoz. Ni ga vzel mraz, ni ga vzel •napor, vzela ga je — krogla iz Albertini i e ve puške. Razljučen medved je bil napadel kapitana »Heimen-Sucaia«, Norvežana Jacobsena. Onidoz mu je pritekel neoborožen na pomoč, za Qui-dozom je pritekel Albertini s puško v roki. Spodrsnilo mu ie na ledu. puška je počila in krogla se je zarila Ouidozu v lirbet. Pokopali so ga v ledu. ovitega z italijansko trikoloro. »daleč spredaj pomaknjeno stražo italijanstva, ki jo ljubosumno čuva večno ledovie,« veli redkobesedno poročilo enega izmed onih, ki so se vrnili.
V splošnem na je bilo zmerom grdo vreme pravi isti poročevalec. »Ves čas ekspedicije smo imeli morda petnajst lepih dni, morda mani. Mraz na ni bil pretiran, 15° pod ničlo do 3° nad ničlo.«
Libanonske cedre
Silovite libanonske cedire. ki jih opevajo Davidovi psalmi, bodo čez nedolgo prenehale biti. Romarji in turisti počenjajo naravnost vandalizme z njimi, jim trgajo veje in poškodujejo skorjo z zarezovanjem svojih ion en in raznih znamenj. Drevesa, ki so že silno stara — izročilo veli, da potekajo še iz časov kralja Salomona — m takšnega početja ne morejo prenesti. Še 1. 1550. jih je bilo 28. 1. 1609. jih ie iwšel neki potnik še 24. 1729. jih je bilo 15. Danes tih je komaj sedem, a nekatere med njimi bodo težko dočakale kakšno leto. Sicer jih je dala angleška kraljica Viktorija ograditi z nizkim zidom, vendar ne pomeni ta zid nobene posebne ovire za uničevalce. Oblasti jfi bodo sedaj zaščitile z železno ogirafo in posebno stražo. Največje med sedsmotrioo dreves je visoko nad 45 m in meri v obsegu 7.5 m. Izgubilo je že mnogo vej, a daje še vedno krasno jenoo.
Moderni trogloditi
Vas Langenstein ob Harzu na Nemškem Šteje 1400 duš, ki ne pozn ajo vsa i ene izmed neštetih mizerij sedanjega časa — stanovanjske mizeriie. Številne jame v okolici vasi nudijo namreč suh in zdrav stan mnogim langenstefnskim družinam, ki so jih začele rabiti v ta namen, in siceT stalno v povojni dobi. Pa že v prejšnjih časih so bile te jame varščanom marsikdaj varno zavetje. Do podzemeljskih bivališč vodijo cele podzemeljske ulice/ Posamezna stanovanja v isti jami so ločena med sabo z lesenimi ali zidanimi stenami in jih neprespano izpopolnjujejo, tako da je »jamarjem« življenje v njih dokaj prijetno.
KALHIDOR!
Zajtr/e inteligentne rodbine
mora vsebovati vse hranilne sestavine v razmerju, ki je potrebno za izvršitev napornega duševnega aH telesnega dela. Hrana mora biti zadostna, ne samo kvantitativno nego tudi kvalitativno. Zato dopolnjuje inteligentna rodbina svoj zajtrk z 2—3 žličkami Ovomaltine, ker je to v koncentrirani obliki lahko prebavljiva krepilna hrana, ki vsebuje vse hranilne sestavine in vitamine svežega mleka, svežih jajc. sladnega ekstrakta in kakava.	.
Za ohranitev telesne moči in zdravja priporočajo zdravniki redno uporabo Ovomaltine.
Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za zavojček.
Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list od Dr. A. WANDERA D. D. ZAGREB
sveta
Zdravljenje raka brez žarkov in operacij
V avstrijski javnosti in v ^rokovnjaških krogih vzbuja v zadnjih časih mnogo debate nova metoda zdravnika dr. Salziborna v trgu Bockfliessu, ki zdravi svoje na raku bolne pacijente brez žarkov in operacij. Vsak ponedeljek in četrtek se javi pri njem 40—50 oseb. ki so jih klinike obsodile večinoma med neozdravljive in ki so
po dveh, treh mesecih ozdravljene — kakor trdijo same. Strokovnjaki pa v tem pogliedu še niso podali končne izjave. Zanimivo je. da sprejema Salzborn v zdravljenje samo takšne pacijente, ki se lahko izkažejo o svoji bolezni s spričevalom kakšnega drugega zdravnika ali klinike, v težjih slučajih tudi z rontgenogramom. Zdravi pa s pomočjo zdravila neznane sestave in z dftato. To zdravilo, ki ga tvori kakšnih dvajset kemičnih snovi, pijejo bolniki p^i njem, ker ga ne daje na dom, in sicer ž žlico, s čajem in prepečen-ceim, ki jih prinesejo sami k ordinaciji, torej dvakrat na teden. Dijeta pa sestoji iz čaja s prepečeneem, mlečnih in močnatih jedi (čistega mleka malo) in vseh vrst juh z rumenjaki. Mesa malo (10—12 dkg vsak drugi dan), zelenjave in jajc dosti, alkohola in nikotina pa nič.
Kakor poročajo, nameravajo dr. Salzborn a pozvati v Buenos A i res, da bi tam preizkušal učinke svoje metode.
Anekdote
General Moreau, Napoleonov nasprotnik, je bil na glasu kot izboren strateg — pri urnikih. V neki družbi je dejal Napoleon: »Gotovo, Moreau je pomemben general, toda podoben je bobru.«
— »Kako to?« so vprašali cesarja.
»Tako. da tudi o bobnu ne čujemo nič. predno niso udarili po njem.«
Pred sovražnikom ie zaprosil mlad častnik maršala Bessieresa za dopust, da bi obiskal svojega »bolniga« očeta v bližnjem mestu. Maršal je mladega človeka spregledal in dejal: »Le pojdite. Vidim, da poznate zapoved, ki pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji.«
Napoleon je vprašal nižjega častnika, koliko lat mu je. »Trideset, sir.« je odvrnil ta. »In niste avansirali na višje mesto?«
»Žal da ne, veličanstvo, imel sem smolo.« — »Ce je tako, pa kar podajte ostavko,« je deial Napoleon, »kajti častnikov s smolo ne morem rabiti.«
Anglija ~ dežela starih nevest
Nekaj časa že opazujejo na Angleškem, da se starostna doba novoporo-čen:h nevest pomika naprej. Dočim je zinašala še lansko leto njih povprečna starost 17—23 let ie letos znatno višja. V Londonu je bilo v zadnjem četrtletju poročenih n. pr. 2996 parov, med temi je 'bik) 2499 žensk starih nad 30 let, 440 nevest ie bilo mlajših nego 25 let in samo 57 jih še ni prekoračilo 17. leta. Čudno pa je tudi to, kako narašča število starih žensk, ki se poročijo z mladimi moškimi Londonska statistika navaja n. pr. 23 slučajev, da so ženske s 35 leti in preko vzele za »može« mladiče 17 do 20 let V 19 slučajih so štele neveste 40 do 50 let, ženini pa 20—22, v 5 slučajih ie bila »ona« 55. 57. 59. 63 in 67 let. »on« pa 24, 37, 35. 29 in 33. Najbolj senzaciio-nalen slučai sita nudila nevesta s 70 leti, ženin pa s 35 leti. Kakor je videti, vzgled ge. Zubkove zelo vleče.
Brada iz čebel
I enrrasla« švicarskemu čebelarju Vaillanrfa. Ko so jo položili na tehtnico, so ugotovili, da tehta 8 kg.
Demanti in biseri na nohtih
V	Londonu so si izmislile dame iz »<visoke« družbe novo modno norost: namesto da bi si nohte v bodoče sfcrigJe in oskrbovale, kakor se spodobi, si jih bodo pustiile rasti, da postanejo dolgi kakor tigrov i kremplji, takrat pa si jih bodo spolirale in jim vtisnile v sredino demant ali biser. V Parizu, kjer so ljubosumni, da so jih v Londonu prehiteli s tem »izumom«, so pa rekli, da ga ne sprejmejo. Pač pa bodo skušali od tam uvesti nekaj novega v svet: barvanoe in lakiranje nohtov v skladu z barvo oblačil. Tako bi morale dame svoje nohte celo po večkrat na dan prebarvati, koli-korkrat bi se pač preoblekle, n. pr. zjutraj helijotropsko, popoldne vijoličasto, zvečer temnomodro. časa za to jim bržkone ne bo manjkalo.
Drago pohištvo
V	Parizu so prodali na javni dražbi zbirko kneza Moskovskega (pravnuka maršala Neya), nri čemer so dosegli neverjetne cene. Tako so prodali kompletno spalnico znamenitega igralca Talme za 270.000 fr. Spalnica je izdelana preprosto, a iz plemenitega lesa (citronovina, maha^onO ge višjo ceno pa je dosegel posamezen kos in sicer okrogla mizica, ki jo je naročil Napoleon 1. 1806. Nabavila si jo je država za ceno 400.000 frankov in jo bo razstavila v malmaisonskeim gradu, kjer je videti mnogo drugih spominkov na velikega Korzičana. _
ZAK. ZAŠČIT. PATENT
123 0 Uvajamo v promet
p> znižanih cen h 5000 kem doi
yrtadinovih svetiljk
^lad n nam zna svetila . Din 460*— gladin viseča svetiljtca . . D n 560 —
Vsaka svetiljka z angleškim opalniro porcelanskim ščitnikom, 2 sijača do-bavijana biezplačno v zavoju brez pr stojbire. Dobavljamo samo proti povzetju a i plačilu v naprej. Dealjni opis pošlje brezplačno:
Barzel 9.S. Snbotica
Čuvajte se imitaciji
Družine s številnim potomstvom v Italiji
Rimski osrednji statistična urad poroča, da živi v Italiji 1.522.200 družin, k! so imele aii imajo po 7 in več otrok. Največ takšnih družin pripada proletar-skim slojem in sicer podeželskim bolj nego mestnim. Opažajo pa, da umrljivost otrok, zlasti ženskih, pri takšnih družinah narašča.
Oltar ruske cerkve v Berlina
Id le bila pred kratkim prodana na Javni dražbi.
Ruska ekspedicija v Pamir ju
Dve skupini paminske ekspedicije, ki jo je odpravila sovjetska vlada, da bi ugotovila, ali je v tistih krajih res zlato, in da bi izdelala karto vsega ozemlja, sta se vrnili v Moskvo z bogatimi zoo-logičnimi, rastlinskimi in rudninskimi zbirkami. Ti dve skupini sta preiskali, često v smrtni nevarnosti, dolino reke Savk - Saj in okoliško gorovje ter našfi na več krajih ležišča zlate. Po ledenika Savk - Sajiu sta se vzpeli do 5000 m visoko, posamezniki pa so premagali še višje vrhove. Večina tega ozemlja, ki so ga sedaj točno kartografirali, je bila doslej čisto neznana. Tretja skupina je ostala še tam in bo skušala doseči najvišji parni rski vrh, preko 7000 m visok Pik Lenin. Načeluje ji prof. Krilenko. ki se je udeležil že lanske nemško-mske ekspedicije v Pamirje.
TAJNO ZANESLJIVEGA POLEPŠANJA SMO NAŠLI! ^^ KALHIDOR je tekočina rastlinskega soka, preizkušena In odobrena do fiziškoke-mičnem institutu kr. tehnične fakultete in zdravstvenega odseka v Zagrebu pod št. 100.863/27
KALHIDOR izvleče iz obraza plasti po-
made in vse nečistosti, tudi najtežje. Daje licu in koži naravno lepoto in io ohrani iio najpoznejše starosti, ker se gube nikakor ne pojavijo, a kdor jih ima. temu Izginejo ker varuje kožo
Dobiva se v vseh lekarnah. dTOseriJah m par-fumerijah — steklenica D:n 35 Pošlje po povzetju najmanj 2 steklenici za Din 70.—	?40
PPOIZVO!) KALHIDORA ZAGREB Radičeva (Duša) ulica 32.
Tehnika upropašea geografijo
Reka des Peres v Severni Ameriki Je s svojimi vsakoletnimi poplavami postala reima opasnost za okolico St. Loulsa. Zato so il tehniki sklenili n kleni ti strugo. Napeljali bodo njeno rodo po ceveh v Misslssippi in ukanili zeniljeplsce in zemljorisce . . .
Orjaški gazometer na Dunaju
Prve dni prihodnjega meseca bo začel obratovati na Dunaju nov gazome-* ter, drugi največji v Evropi; prekaša ga po velikosti samo še eden in sicer v Poruhrju z obsegom 350.000 kubičnih metrov. Dunajski pa je zato zgrajen po najmodernejših principih. Njegova oblika spominja na 24koten poligon s premerom 68 m in višino 106 m: je za 10 metrov višji od Votivne cerkve. Njegova teža brez fundamenta je ista kakor 250 normalnih železniških voz. Izdelan je ves iz železa in velja okrog 25 milijonov šilingov.
Zoro vodo
proti sivim lasem!
\ /	Ne barva, temveč vrača
P*"--stvlm lasem prejšnjo naravno barvo. Zak, zašt	Odobrena od zdravstvenega
odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnima neškodljiva Uspeb siguren ta trajea. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) al. 32.
Lekarnam, drogerijam, parfumertjam, brhrtrioara in trgovinam mešanega blaga damo t komisijo.

»Jimso« St. 333
8
Nedela* 27.X.I3®
Urcfufe dr. M9«n V t
T zadnjem desetletju Je ia bovška teorija neverjetno napredovala. Začetek partije Je danes preoran na vse strani, nevarnosti so v tem deln igre poznane, skratka, mobilizacija prav za prav ne spada več k pravi partiji.
Pred desetletji ao presenečeni* ▼ otvoritvi igrala veliko vlogo. Veliki mojstri so • presenetljivimi potezami velikokrat odločili partijo še predno je prav pričela. Njkfova premoč Je pač takoj prišla do veljave, že takorekoč pri prvi potezi
Na modemih turnirjih so težave vetemot-rtro-v silno narasle Do dvajsete poteze Je njihov nasprotnik tudi velemojster, čeprav Je pozneje daleko slabši. Do dvajsete poteze igra zanj knjiga, teorija. Odločitve padejo kasno, partije so daljše, remis verjetnejši.
To Je vzrok, da dandanes vas tofl čez
Itevilne neodločene partije. Splošna izobrazba šahistov »e ie kolosalno dvignila. Tam Pa, kjer masa raste, navidezno voditelji postajajo manjši.
Vkljub vsemu temu pa dandanes veliki mojstri nudišo več. V strahu pred remijem se spuščajo v nevarne avanture, pod pritiskom razmer si »zbirajo slabše otvoritve, ki jih nasprotnik ne pričakuje, zanašajoč se na to, da bo v nevarni borbi vseeno zmagala njihova večja moč, večja iznadljivost.
Uprav pozicije, ki niso več dobTe, imaio za pravega mojstra poseben čar. Kdor zna tekati, najde vedno dosti. Tudi v nedolžnih pozicijah tiče rafinirane možnosti. To so prave šanse velikih šahovskih borcev, to le strah ta trepet nasprotnika, ki misli, da ima že partijo v rokah, pa vendar še ne vidi iasne poti do zmage.
V letošnjem juliju sem n» Bled« s naShn znanim mojstrom dr. Astalošem igral partijo, Id naju Je dovecfla do sledeče pozicije.
CnU: dr. L. Astaloi • b c d e f g h
Bel] dr. M. Vidmar Befl: KkI, Db2, Tel, Lbl. Sa5. «3, K
£2, g2, h2 (10 figur).
Črni: Kg8, Db6, T«, LdS. SdT. »6, bS, e6, f7. g6. b7, (11 figur).
Črni ima »zdravega« kmeta več. Njegov lovec stoli na dS kolosalno. Pozicija črneg* kralja je sigurna, slabih točk r črnem taboru prav za prav ni. Brez dvoma ima črni teoretično dobljeno partijo.
Pa vendar tiče v navidezno obupni situaciji belega še izdatne, skrite Šanse. Ce se posreči belemu zamenjati vse figure razen dame, bo partija remis, ker v končnici z da« mami en kmet premoči ne odloči. To se tni je tudi zares posrečiio in sicer na sledeči rafinirani način.
1.) Lbl—a2!	---
Bell se hoče znebiti lovcev. Ni e tov lovec je Kak brez prave moči. Črni bi seveda normalno ne menjal. Toda to pot vidi, da po zamenjavi črna dama lahko udre na <14. Zato ne premišlja dolgo:
1.	)------Ld5Xa3
Odgovor Je sigurno presenetljiv.
2.)	Sa5—c6!l	— _ — Tega črni nI pričakoval. Skakač grozi
mat na e7. Seveda hna črni sredstva proti matu. Skakač pa na vsak način že krije polje d4, vrhu tega bi po f7—f6 bela dama vzela lovca na a2 z napadom na kmeta
mlekarstvom
K
BLAGOSTANJU t
ALFA D. D.
6EPARATORJI IN STROJI ZA Mt.KKAM«TVO
ZAGREB. BOŠKOVIČEVA 40 Zastopniki Se Iščejo povsod!
Cm1 krito toni
e* To vse to
s trdnjavo:
2J---
Takoi pKdi tnal
i) Sob—«7+11	--—
Skakač m ne briga aa trdnjav«. Jasno
pa je, da trdnjava mora vzeti. Na 3.)--
Kg®—f8, bi namreč sledilo 4J Se7—08. Beli grozi potem mat na -h8 in ogroža damo na bč.
a)------TeeXrf
4.) Tel—c«+	---
Cela kombinacija Je na prvi pogled brez smisla. Saj vendar črni lahko zastavi šah
s skakačem (4.---Sd7—f8). Tu pa
je jedro. Sledilo bi takoj 5.) Tc8Xf8+U, Kg8Xf8. 6) Db2—h8 šah in mat
Beli skakač je v 3. potezi zvabH črno trdnjavo na e7, kjer zapira kraliu pot. K sreči sedaj lahko črni še reši vse. Ponižno mora žrtvovati trdnjavo, da zopet odpre polje e7 ta zanašati se sme na pomirjujoče dejstvo, da je itak že vtaknil lovca in ska-kača.
4.	)--—	TeT—«•!
5.)	Tc8XeS+-	Sd7—S Jasno Je, da sedaj Te«Xf8+ ne gre več.
No. lovec na a2 je še vedno na razpolago!
6.)	Db2Xa2	---
Črni bi bH izgubljen, če bi moral s kva. Bteto manj odigrati končnioo. Njegova sreča je, da beli kralj nima ventila. S potezo:
6.	)------Db6—cd
giozf mat In napade belo trdnjavo. BeD mora zopet žrtvovati kvaliteto:
7.)	Te8Xf8+	Kg8X«
dosegel pa Je vseeno to. kaT mn Je bfto važno. Vse figure so zginile razen dam. Po daljši končnici Je zares partija ostala neodločena.
Kmalu po tej partffl sem na Dtma-hi v neki partiji z mojstrom Takacsem. ki ie > Rogaški Slatini dobro igral, zašel v sledečo neugodno pozicjo.
Črni: A.
f er h
8
7
6 5 4 3 2 1
<m
v m

i i ® m i fk
Wm
Al


Befl: dr. M. Vidmar Befl: Kfl, Ld2, 16, e3, £2, g2. h2 f7 figur) Crnl: K16, Seč, a7, d7, d6. rf7. c2 (7 figur) Črni »ma sicer slabe kmete na d-liniji, toda prosti kmet njegov na c2 je grozno neprijeten. Črni skakač grozi prav enostavno preko c5 vdreti na b3 in prisiliti belega lovca, da se žrtvu>e za kmeta c2. Očividno proti tej grožnji ni obrambe. Vkljub temu sem partiio še celo doba.
1.)	Kfl—2	Se6—c5
2.)	f2—f3!!	---
Smisel te poteze se pokaže precej pozno.
Brez vrednosti bi brlo 2.) Ld2—cl. ke» Sc5—b3 belemu kralju odreže polje d2. Zmagoslavno je Takacs seveda odgovoril
2.	)------Sc5—b3
In aie pozval naj kapituliram. No. igral »em enostavno:
3.)	Ke2—d3	---
na kar je Takacs naravno pobasal lovca:
3j------c2—cl postane
dama
4j Ld2Xcl-	Sb3Xcl+
Z osvojitvijo figure Je za Takacsa bfla »kombinacija« pri kraju. Za mene pa se je šele pričela:
5.) Kd3—c01	--—
Kralj si malo ogleduje konja!
5.	)------Sel—«2
Črnemu diši tudi ie kmet na a6.
6.)	Kc2—b3!	---
Kaj je prav za prav s konjem!
6.	)------Sa2—cl+
Na damskem krilu 4 Izhoda. Skakač gre zato na kraljevo krilo.
7.)	Kb3—c2	Sel—e2?
Se je biio mogoče reši« partijo. Jasno je, da Sel—a2 nared! remis. Toda s celo figuro premoči! To bi bila vendar sramota!
8.)	Kc2—d21	— — — Kralj si intenzivno ogleduje konja.
8.	)------Se2—gl
9.)	Kd2—ti!	----
5 Tega konja si bomo kupHl!
t)--—	8c1-W
Obup. Do »stega rezultata vodi tudi 9.)
---SglXJ3. Dvojni kmet na d liniji
štej« Itak samo toliko kot en sam kmet 10J t2Xb3 ta dobi
Bell ima kmeta več, ki Je prost (K. V
končnicah s samimi kmeti pa premoč enega kmeta normalno sigurno odloči. Zmaga v naši poziciji ni niti naj mani dvomljiva.
DES1NFEKCIJSKA (razkuževalna) SREDSTVA za vse svite proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10-
Zdravttisfea
posvetovalnica
O. J. H. v S. V. a. L. Greučine veljajo že od nekdaj za bodrivke teka. Način njihovega učinkovanja pa še vedno ni povsem jasen. Ruski učenjak Pavlov meni da spravljajo grenčine do izločevanja v prvi vrsti žleze za izločevanje želodčne kisline Z gotovostjo pa se je dalo dognati, da se gibanje in premikanje prebavil, napolnjenih e hrano, pod vplivom grenčin izboljša in se olebkoči vsre-bavanje hrane v kri. Nadalje se je dalo dokazati. da grenčine na ta način vplivajo samo v majhnih dozah in to tudi samo ledaj, če jih vzamemo po pol do 1 uro pred obedom ali jedjo. Želodčno delo pa celo ovirajo, če jih vzamemo med jedjo Zdi se tudi, da niso v majhnih dozah za iztrebljenje in-diferentne in da ga pospešujejo Položene na jezik kot druge začimbe a. pr sol, vino. <ri-met poper itd., izzovejo neznatno in leno izr ločevanje želodčnih sokov, bržčas reflekto-rično potom živcev za vonj in okus. Pri ljudstvu tako priljubljeni grenka likerji in žganja, katera slove kot izborna sredstva za povzdigo teka in prebave, vsebujejo predvsem grenčine iz rastlinstva, kot pelin, en-cian, kalmus, rman, kvasia itd. Semkaj spada tudi vaš »okrepčevalec«, napravljen iz orehovih zelenih lušči n, tavžentrož in slivov-ke. Ne odrekamo mu v smislu zgorajšnjih izvajanj vse »zdravilne moči«, gotovo pa poznamo dokaj boljših in zanesljivejših preparatov te vrste. — Tinctura amara (in ne tinktura mara. kot pišete vi) se dobi brez recepta v vsaki lekarni Jemljejo jo pred jedjo po 20—30 kapljic večkrat na dan. — G. F. J. v S. v L. Brez preiskave ni moči izreči nič točnega. Morda Je kriv pojavu lokalen zastoj krvi. Bolnica naj polaga vBaj ponoči na podloženo blazino, čim višje mogoče. Tudi si lahko dela obkladke z darkav-sko soljo (1 žlico soli na 1 liter vode). _ G. J. M. r W. p. M. Eden najpogostejSh vzrokov splavov je lues. Vsekakor bi veljalo preiskati bolnici kot njenemu možu kri. Če je ta bolezen vzrok, potem je treba, da preprečite nadaljne pripetljaje, najprvo izle-čiti temeljno bolezen. Če je pa vzrok druge vrste, ga je treba dognati, kar pa lahko stori samo strokovna preiskava. V primeru ponovno ee pojavivše krvavitve: rešilni voz in ženska bolnica. — G. M. R. v S. Spirajte obolelo mesto t dveodstotno raztopnino borove kisline v topli vodi. Potem cinkov prah čez noč. Po dnevi se mažite 1 inotiolom. Če bi vse to nič ne zaleglo, k specijalistu. (Prah kot mazilo treba vedno spraviti drugo po drugem.) — G. P. T. r R. Nasveti v »posvetovalnici« eo brezplačni V korespondenco »e ne moremo spuščati. — G. V. Č. v K. Bolezen, o kateri nam poročate, bržčas ni posledica legarja, ampak prestanega vnetja možgan. Seveda je tudi mogoče, da izjemoma legar povzroči tako lokalizirana vnetja, ki povzročajo potem apanjske motnje. Vsekakor bi vam svetovali, da se ugotovi Učno bolezen, da se obrnete na kakega strokovnega zdravnika za živčne bolezni. — G. M. R. v D. Umetno dihanje nima pri otrovanju s ogljenčevim monoksidom (svetilni plin, žareče oglje v zaprtem prostoru itd.) mnogo smisla. Zadušenje s tem plinom ni zunanje, ampak notranje. Zadušiš se. ker je otrovana kri, čije krvnički so izgubili lastnost sprejemati za oksidacijo življenskih sokov in tkanin potrebni okisavec. Izredno strupeni ogljenčev monoksid neprestano — žal tudi v naših Ijudsko-medicinsldh brošurah, zamenjajo e komaj omembe vredno strupenim ogljenčevim dioksidom (dvojni okisanec, ogljenčeva dvokislana), Id je samo irespara-bei t J. za dihanje nesposoben plin. Za-
Nagbo$fe, naffajnegie, zalo
najcenejše!
13
■trapOento ■ nfhn ao isdka. 8* M^eBs n
pojavljajo v globokih kleteh, v katerih ga .»ločuje vreči mošt. Plin je težji od zraka, lega po tleh, narašča, ko je zrak izgnal iz prostorov, vedno višje. V njem ee vtopiš, kot bi zabredel v globoko vodo, ki tudi ni strupena, a je za dihanje nesposobna. — G. D.V. v M. Najboljša razkuževalna sredstva za stanovanje so snaga, sveže obeljene stene, pogosto in vztrajno zračenje, če možno s prepihom, in solnce. Za razkuževalna sredstva uporabljajo za tla kresole in lizol, za prostore same formalin, čigar desinfektorič-na moč je jako problematična. Razsmrajanje seveda ni identično z razkuževanjem, je pa včasih pri težko bolnih, smrdečih bolnikih umestno in potrebno. Kot tak šprč (razprh), kakor ga želite, prihaja v prvi vrsti v poštev perolin. Pršilo zanj je jako priporočljivo, a drago. Opraviti se da pa isto z navadnimi pršilniki, kot jih imajo za parfume. V sili izhajaš tudi s posodico, v katero naliješ razsmrajevalno tekočino ter vanjo nasadiš škrnicelj, napravljen iz filtrirnega papirja, ki dišavo vsrkava in naglo oddaja v zrak, zlasti v bližini tople peči. Ne predrage raz-pršine te vrste so n pr. a) pršna voda: sali-cilove kisline 1 gr. mentola 0-5 gr, rožne vode 500 gr, hamamelisove vode 400 gr; b) pršen jesih: je6ihove kisline 25 gr, vanilina 1.5 gr, mentola 2 gr, jesihovega etra 1 gr, jakega čistega špirita 75 gr, destilirane vode 900 do 1000 gr; c) špirit: lavandule 100 gr, alkohola 200 gr, vode 800 gr; d) aromatična esenca: jesihove kisline 50 gr, benzoove tinkture 20 gr, eau d'Cologne 930 gr. _ Vsa ta sredstva so uporabljiva tudi kot alkoho-lične dišeče tinkture kot primes k umival-nim vodam, ali kot osvežilo po britju itd— Omenjena naprava s filtrirnim papirjem je uporabljiva tudi, da napaja suhi zrak v sobi s potrebno vlasro. ki shlapeva v izdatni meri z relativno veliko ploskvo. Seveda je za to uporabna tudi navadna voda. ki pa pri izhlapevanju pušča svoje apnene spojine na papirju. Pripročljivejša je seveda v to svrho destilirana voda. — G. D. V. v P. Za je-tičnice postane lahko vsaka nosečnost uso-depolna, ker konzumira zadnje moči bolnice. Navzlic nevarnostim pri splavljenju, je pri težjem flori dnem procesu še vedno manjše zlo. Posvetujte se v zadevi s kakim ginekologom. — G. M. D. v N. M. Izbruhi« »influence« pač ni moči zastaviti z nobenim sredstvom, pač pa je mogoče njen potek do gotove meje olajšati io morda celo prikrajšati. Tudi komplikacije je moči časih preprečiti. _ O. R. K. r L Ne pomišljujte dalje, da ne zamudite ugodnega časa. Takoj k »iravnikn ali v bolnico.
Kino
Iz dnevnika potnika na Inno
Napisal Wniy Frltsch.
Pred tednom dni so orvlC ortil-▼ajali v Berlinu Pritza Lansra film »Žena na mesecu« (nrodukcija »Ufa«), Glavno vlogo v njem igr* nemški zvezdnik Willv Fritsch. ki nam je dal na razpolago pričujoči članek.
Dva majhna siva človeka brzlta čez večno pečeno puščavo.
Streli grme v mojfli nšes&.
Preganjanje na mesecu.
Kaj je to?
Iz strelov nastane ermenfe tooorr.
Z neprirodno brzino hitim če« sivo vulkansko kraino.
Grmenje to do v oostaia dasneRe.
Ozrem se okoli sebe. si oomanem oŠ — in se zbudim. Telefon brni. Sežem po slušalki. Zaspan glas:
»Gospod Fritsch. pol »edem le ara. — čaj je. da vstanete. Ob osmih morate biti v ateljeju.«
Sivo jesensko nebo )efl nad mestom. Jutranja toaleta Je naglo končana, še hitreje zajtrk in potlej brž na oesto. Ob sedmin stopim v vo* in sem oh tri Četrt na osem v ateljeju. Vozim zelo počasi. Imam skrbi zaradi svoie pogodbe, zakai igralcem ie prepovedano, med snemanjem prehitro voziti.
Ob tri četrt na osem stotim v rarderobl. Sef-operater me vprašuič pogleda: »Zakaj tako pozni, gospod Fritsch?« Preden utegnem odgovoriti, me lame moi earderobier že oblačiti za potovanje na luno. Težka je obleka, iz trdega blaga in gumiia. Istočasno sedim pred zrcalom na brivskem stolu. Brivec mi obdeluie obraz, lase in roke.
Ob osmfh sem napravljen to orftmrvllen
za snemanje. Zehaie stooimo v dvorano za snemanje in si začudeni ogledamo lunino krajino, k er marno stopica nekaj ljudi. Mrzlo ie še. neprijetno, mrko. Razpoložen sem neverjetno melanholično. Kako nai v takem razpoloženju odigram svoi« veliko ljubavno sceno z Gerdo Maurusovo? Zdajci pa zadoni glas iz najzadnjega konca ateljeja: »Pozor, poskušnia z razsvetljavo!«
Nebo na hnd prasketa, same svetlobn*
fantane se vliiejo v razsvetljeno dvorane,. Mesec postane toplejši, zjasni se, oživel. »Willy!« se začuie glas. »Snemanje se začne!« Začutim se na luni zaigram, oo-zabim. da ie še rano v iutro. da sem bil
Klobuke za Jesen
v najnovejših barvah ln oblikah ter razne športne klobuke in čep^e Vam nudi bogato 11028	založena
speeijalna trgovina klebuksr
J. POK nasl. M BOGATAJ
LJUBLJANA, Stari trg 14,
Sprejemajo se klobuki v popravilo 1
še sinoči do devetih na luni. da sem v sa-niah doživel grozotno mesečno usodo —» sama lubezen me ie še. Ne dolec — stopam svojo pot po mesecu, igram — končano.
In spet ml pade razpoloženle na ničlo. Luči ugasnejo. Dolg premor. Znova ie treba ustvariti lunino devištvo: vse moje sto oinje v pesku na mesecu ie treba zabrisati. Dve do tri ure premora. Zunai na orosteat je mraz — v januarju 1929 smo. Novo delo kliče.
EkserciraO moram. S strooa visi tx že
leznih žic spletena lestvica. Zahtevajo znanje .iole no lestvici. Na nasvet Fritza Langa sem se prostovolino oodvTgel tečaju za izurjene v tei vrsti telovadbe. Vsako iutro se vadim dve do tri ure: 00 lestvici gor. po lestvici dol. oo lestvici gor. po lestvici dol — dokler ne znam tako dobro, kakor bi hodil po navadnih širokih stopnicah.
Premor se vtsH x delom. Pomaiem napoči mrak Tema le legla na snežno do-kraiino. a mesec v atel eiu se ogreva v toploti stotin žarometov. Trudni smo. Kmalu bo osem. Fritz Lane zavpiie Dreko meseca: »Konec za danes!«
Truden greni počasi v svolo rarlJerobfc. Odprava šminke in preoblečenle traja zdai mnogo deli kakor zjutraj. Ob devetih se spet peljem, o pol desetih sem doma. po-večerjam. ležem v postelo in ob četrt na enajst me pokliče kakor vselel šef-opera ter:
»Gospod Fritsch. ftrtn vas zbndfcn o pat
sedmih. Ob osmih bodite v ateliejn. Nastopiti morate v prvem prizoru.
Karijera Anite Pageove
Zgodba Anite Pagoove le romantična ka-
kor kak film. Lahko rečemo, da le kot Šolarka danes saniala o slavi a latri ie 1» stala že slavna igralka.
Anita ie tioični primer za ono. kar tao-mrejo r fHmskem žargon* Ovemizbt Star« t J. zvezda, ki zaslie če* noč Nemara da ni vse res. kar oripovedulelo ameriški listi o unrav neverietno nagli karilo* n Anite Pageove, ali daleč od resnice ven-daT ne more biti. Deistvo le. da ie bila šo leta 1927 učenka v Irvinga Higshoolu v Newyorku, da ie leta 1928. že igrala glavne vloge, a leta Je postala že »star« — zvezda.
Cemu se Ima Anfta zahvaliti sa. iiuiu toli naglo kariiero?
Vsekakor svojemu veCkemu Igralske«m talentu, a nič mani ne izredni leootj ta ve-Kki seksualni privlačnosti. Vrhu teza ie še nenavadno temperamentna in kakor smo že omenili izredno mlada.
Kakor Johny Mc Brow® tud» Antta a! sta tirala, razlika med njima ie le v tem, da ona nikoli ni igrala enizodnih vlo*. nego Je takoi dobila giavno vloeo v filma Wil!iam Hainesa »Nevidna velesila«. Kak<* Je to vlogo odigrala, ni treba omenjati; popolnoma zadošča, če povemo, da je takoj dobila drugo vlogo. Znano oa le. da v filmskem svetu često odkri ei« »zvezde«, o katerih Dišeo samo v suDeriativih. a do-tem že v Drvem filmu odoovedo ln drug» vloge vobče ne dobe več Naloga, ki io le Imela Anita Pageova v filmu »Nevidna velesila«, ie bila uprav otroško lahka nasproti nleni drugI vlogi v filmu »■Prodan« hčere«. Tu ie morala igrati ne samo težko, ampak tudi nehvaležno vlogo. V orvi vrsti igra v pretežnem delu filma oilanko. zatem pa mora prikazovati dekle rlega značaja. Za začetnico to nikakor ni ngodno ker vpliva na publiko, ki nteme tako igralko zamrziti. A Anite Pageove ni nihčr za-mrzil — narobe: oo nremiieri filma »Prodane ačere« ie še boli zaslovela. Slavo mlade igralke, ki ie bila še ored letom dnt študentka, sta še znatno povečab film »Zmagovalci vesol srva«. kier je irraia kot partnerica Ramona Novarra hi film »Mačje oko«, t katerem Je nastopila r Lonom Cbaneyem.
Odveč bi bilo ie kaj govorit! • ojaj. Dovolj govori dejstvo; Štiri glavne vloga v enem letu! Igralka, ki ne b> bila len* la talentirana, tega zancsiiivo ne bi dosegia. In prav tako ie zanesljivo da ie Anita Pageova filmska igralka bodočnosti.
MsmnncssuMsaisiBiHui
»JEJLKA«
je najboljše parketno voščilo. Ob vlažnem vremenu se par-keti najlepše čistijo. 12016
Frederic Boutet:
Iskrenost
Po treh letih skupnega zakonskega
življenja je bil to prvi nastop. .
V prikupnem malem salonu, kjer sta preživljala vse večere, si je Adrien Reville nažgal svalčico, Marcela pa je nalivala v skodelici čaj in pripovedovala o svojih popoldanskih doživljajih.
»... bila sem tudi pri gospe Livolle-vi in končno sem pila pri Germaini kavo .. .«
»Nič drugega?« Je -vprašal z ostrim
pogledom.
Ozrla se Je nanj z lepimi. Jasnimi,
zapeljivimi očmd.
»To je vse, dragec.«
»Ljuba moja,« je dejal po kratkem premoru, »dovoli torej, da nadaljujem jaz namestu tebe. Kaj? Torej . . . Prikrivaš mi da si sedla v taksi in velela ustaviti pred trgovsko hišo. Videl sem te, kako si izstopila in plačala šoferju. Peljal sem se namreč tik za teboj, a nisem utegnil izstopiti, da bi' te pozdravil. Nu. ne beli si glave zastran tega, taj ni bilo zalezovanje, ampak samo srečanje, slučajno srečanje. Vendar te moram vprašati, zakaj mi prikrivaš to pot, ki ni v ničemer pregrešna . . .«
Vtaknil je obe roki v žep in se raz-koračil pred njo v pozi ostrega sodnika. Marcela pa je zardela kakor še ma'lokdaj v svojem življenju. Sram jo je bilo, da jo je mož zasačil na laži.
»Adrien... dragec..je dejala, nikar ne bodi hud! Pozabila sem nekje dežnik, kj si m« ga nedavno poklonil Morala sem si kupiti novega, če ne enakega, vsaj sličnega. da ne bi ti opaziL Oprosti mi, prosim! Nikoli ti nisem ničesar prikrila in v bodoče bom vedno odkritosrčna. Saj mi verjameš, Jeli?«
Adrien ni nič odgovoril, bil Je zadovoljen z obljubo, vendar pa ga je vznemirjala misel, da m« je žena nekaj prikrila ... In to prvič v treh letih, odkar sta živela skupaj! Čutil se je zadetega v svoji moški časti, v dostojanstvu, v avtoriteti, ki sicer ni bila nikjer zapisana, a jo je vendar zahteval.
»Ljuba Marcela,« je odvrnil, »nimam vzroka, da ti ne bi verjel, a prosim te, da tudi sama iziprevidiš, kam vodi takšno prikrivanje. Nimam rad takjh otročarij! Zahtevam popolno zaupanje, ki je najčvrstejša vez med zakoncema ... Ce hočeš, da bova držala skupaj, moraš biti vedno iskrena nasproti meni in me moraš pritezati ne-le s svojo lepo-
to. ampak tudi z lepimi lastnostmi. Odkritosrčnost je prva med njimi . . . Le poglej: ti si naivna, neizkušena in lahkomiselna, življenje pa je polno zvijač, ki se jim ne moreš saana ogniti. Srečen sem, da se je to primerilo in da sva se tako pomenila. Za bodočnost te pa prosim: bodi odkritosrčna .. . Povej in zaupaj mi vse, kar doživiš, vidiš in slišiš ... Ce bi mi še kdaj prikrila kakšno stvar, ne vem, s kakšnimi čustvi bi spremljal misli na tebe . . .
»Prisežem ti,« je hitela Marcela, »da se bom vedno ravnala po tvoji želji.« Samo ne reci mi, da me ne ljubiš. Vse ti bom povedaJa, vse zaupala, samo da ostanem tvoja.«
Strastno ga je objela ln dolgo pritiskala njegovo glavo k svoji.
Resn:čno, na mlado ženo je napravil ta nastop najgloblji vtis. Zdaj je oboževala svojega moža, da bi ga dražila. ji ni prišlo niti na um. Ko pa je natanko premislila svojo obljubo se ji je zazdelo nekoliko težko, da naj bi vedno Prišla na dan s čisto besedo . . . Vendar je pričela z zahtevano odkritosrčnostjo takoj naslednji dan.
Neki moški je stopil na ulici par korakov za njo in ji zašepetal nekaj abot-nih fraz. Adrien, ki mu je to pripove-
dovala, ni mogel popolnoma zatajiti svoje nejevolje nad tem dogodkom.
Drugič je obiskala svojega starega strica, ki ni bil oženjen, zato pa tem bolj v letih. Možu je pripovedovala:
»Bila sem pri stricu Juliju in sem našla tam mamo. Revmatizem ga muči kakor vedno. Bil je zelo slabe volje.«
»Saj še nikoli ni bil židane,« se Je odrezal Adrien.
»Stric je vprašal, zakaj ne prideš tndi ti kdaj v poset. Skušala sem te opravičiti, toda segel mi je v besedo in rekel, da presediš preveč ur v klubu.«
»Nu lepo zabavljajo name, kadar me ni zraven!« je mislil Adrien, rekel pa je samo: »Zenka, za svojo odkritosrčnost zaslužiš vso mojo pohvalo. Na!« In jo je poljubil.
»Kako pa si ti preživel današnji dan?« ga je vprašala nato.
»V klubu sem bil...« Je odvrnil. »Igrali smo karte s Chaumvjem, Par-feujem in Delaprayesn. To je vse, kar sem doživel.«
Marcela je bila overjena, da ga le njena odkritosrčnost očarala. In zvesta besedi, ki mu jo je bila dala, je drugi dan poročala o svojih nakupih. Tako je zvedel, da žena plačuje malenkosti dražje, nego si je bil pred-
stavljal. ter doznal, da ceni nJegove poljube po Šilou konjaka znatno manj kakor pred čašico likerja. Odkrili so se mu tudi nazori njenih prijateljic o njem. Slišal je o sebi celo neprijetno opazko od Germaine, na katero je ča-čih prav rad vrgel pogled. Rekla Je Marceli:
»Ah, kaj, nikar naj te ne skrbi! Lahko ga nalažeš po dvakrat na dan, pa boš videla, da ne bo tega niti opazil.«
Marcela mu je ponovila te besede s točnostjo, ki ga je skoro razkačila. Sploh mu je odslej prinašala vsak dan kopo čenč, ki same na sebi ne pomenijo nič in postanejo važne šele tedaj, kadar zve zanje prizadeta oseba. Zaradi teh malenkosti je celo nekai časa premišljal ali naj se skrega z vsem svetom? Nu, stricu Juliju ni smel črh-niti besedice, ker je Marcela upala na dedščino. Nasproti Germaini pa se ni smel pokazati malenkostnega, da ne bi bil njegov ugled v njenih očeh še bolj ponižan.
Minilo je nekaj tednov. Adrien ln Marcela sta spet sedela doma pri čaja in Marcela se mu je spet izpovedovala:
»Srečala sem Delapraya ...«
Adriiemi se je zjasnil obraz.
»Dober prijatelj, zvest tovariš, po-
J


•r
Specfleftna modna Irgovtna za dame ta gospode P. Magdrč, LJubljana, Aleksandrova 1.
Kraljestvo mode
Novosti letošnjih „malih" oblek
EnmtaTua oMeki Je pač r leseni tako potrebna, da dama kar nervozna stika po »voji garderobi, kadar potrebuje kaj »primernega« za takšne prilike kakor je npr. kratek, nagel obisk ali pot po različnih važneših opravkih. Ako ima takšna obleka nekaj športne primesi in je vsesplošno skromna, je zelo primerna tudi za izlete fn Jesenske weekende. Skratka, možnosti uporabljanja tako imenovane enostavne »cnale« obleke so uprav neomejene.
Moda enostavnih modelov Je z nastopom v jeseni začela naglo napredovati. Dočim je še lansko jesen damski svet prav rad odklanjal obleke iz blaga. Igrajo te v letošnji modi uprav dominantno vlogo ta se pojavljajo v najrazličnejših oblikaa in vrstah. Roko v roki z modo blagovnih oblek se pojavlja velika pomno-žitev barv in novih materijalij, pred vsem v volni. Te vrste tkanin so vedno nekoliko prozorne, vendar pa niso pretrde, marveč mehke, celo voljne.
Na razpolago so letos enobarvna ta vzorčasta blaga. Desinirane tkanine ni-kako niso redke, marveč predstavljajo znaten kontingent, kajti elegantina dama smatra vseskozi športno učinkovite obleke iz blaga za zelo elegantne in posebno v zvezi s troterskim plaščem ali s športnim kožuhom za izredno ljubke.
Nove barve so najskrbnejše negovane. V blagu se manj vidijo temneiše barve, rse bolj pa fine srednje nianse. pred vsem lepa orehasto rjava tn najrazličnejši toni v zelenem. Tudi rdeča barva še nikakor ni odpravljena; posebno moderne so one nianse, ki prehajajo v lila. Seveda se mnogo upošteva tudi mehka modra barva.
Oblike oblek iz blaga so popolnoma ne-kompiiciranc, ker le na ta način ie učinek dosledno odličen. Damski svet nikakor m vezan na določene tipe, ker ie ravno 'e-
4)am&&i pia&ei
od naifinejšega luksusnega izdelka in blaga do preprostih so najugodneje v izbiri pri vrdki
^ran jCm£»c, Stritarjeva ul.
tošnja jesenska moda daleč od tega, da bi
izvajala kakršnokoli diktatura Gube se npr. vidijo ravno tako često kakor zvon-časte oblike, skromne ravne obleke so ravno tako uporabne kakor vitke princes-ne oblike, ki so v veliki meri zavzele jesensko modo. Vzlic temu se najdejo še prav različne druge oblike. Cesto je že bilo govora o tem. da se pas lahko smatrk za jesen odpravljen. Naj izrecno povdari-mo, da temu ni tako ta da se celo princes-ne obleke opremi ajo s pasovi. Zanimivo je dejstvo, da je Jumperjeva obleka v svoji dosedanji obliki skoro popolnoma stopila v ozadje in jo nadomešča nov, na način kazaka podaljšani tip.
Na naši sliki predstavlja leva skica dolgi kazak, pov^čen do pasu, ki povdarja vitkost postave združen z zvončastim krilom. Takšna obleka učinkuje vedno s svojo skrajno enostavnostjo ta se lahko iz-gotavlja iz mehkega blaga, ki se da dobro drapirati, da gube ne izgledajo pretrde. Naslednja skica predočuje enostavno ravno obleko s stranskimi doloimi gubami, ki jih drži usnjen pas. Model te vrste bo morda naj prikupne ši v modri barvi. To Je obleka, ki je venomer uporabna ta ki ne bi smela manjkati v garderobi, ker lahko vedno reši damo iz zadrege.
Gladek zgornji del, ožje prikrojen ▼ pasu, in zvončasta partija krila, so prav za prav bistvo nove mode. Zato se lahko na» ša tretja skica ceni kot posebno aktualen model, ki dobiva s polkrožnimi robčki ta bortami ali silčnim okrasjem pikanten po-vdarek. Poslednja skica pa predočuje novo, iz vzorčastega blaga kro eno obleko. Ravni gornji del s svetlo garnituro ovratnika ta manšet v zvezi s krilom, ki le deljeno v tri ravne partije — ta model se bo kot obleka gotovo lahko smatral za izredno sim patično novost. Končno menda ni treba še posebej povdariti, da se k vsem tem oblekam nosijo skromni, z ničemer opremljeni klobučki iz klobučevine ali velurja.
Speei)iiina trgovina sa dara«
M. Krištofi«* - Bučar
Ljubljana, Stari trg Stev. • sporo d j cenjenim amam da je pravkar dospela reHka poSiljka damskih bluz in obleh najnovejšega dunajskega izdelka. — Damski predpaMniki najnovejšega kroja vedno v veli i izbiri.	U7y|
štenjak od glave do petd!« je naglo pohvalil Delapraya. Danes ga nisem videl v klubu. Kje si ga pa srečala?«
»V razstavi. Ti, poslušaj, nekaj ti moram povedati: ta Deiapray...«
Toda preden je povedala vse, je že šinil pokonci. Oči so mu stopile iz jam neutegoma je oblekel površnik in planil k vratom.
»Kam greš?« je vpila za nJim.
»V klub! Da obračunam s tem...«
In že je izginil po stopnicali.
»Čuješ Adrien, sai aj bilo nič...« je vpila Marcela za njim, on pa je vihral dalje kakor burja.
PridirjaJ je v khib, vrgel s sebe plašč in klobuk ter šel naravnost nadenj.
»Vse vem, vse!« se Je penil.« Ali te ni sram, da zapeljuješ ženo svojega najboljšega prijatelja... Ljubezen ji izjavljaš... Za kdaj sta si napovedala prihodnji sestanek?«
Tolkel je z nogo ob tla, oni pa se Je čudil:
»Kaj Q hodi na misel? To vse ni res ali vsaj pretirano je! Poslušaj vendar! Med prijatelji se to lahko takoj pojasni! Srečal sem tvojo ženo. Seveda sem bil z njo nekoliko galanten. Nisem se mogel udržati in sem ji malo podvoril.
Niu, seveda rekel sem ji nedolžno šalo. poplaskaj sem se njenim očem in lasem, Ce ji ni bilo po godu, bi bila lahko rekla satno besedico, pa bi bil prestal... A ona je iz tega napravila dramo. Saj ima vsaka dama sredstva, ki z njimi lahko kavalirju dopove, da ji preseda.«
Delapray je bil užaljen na koncu njegovega zagovora se je slišalo nekaj podobnega kakor »gos«.
»Falot!« je za vpil Andrijen.
Morali so ju ločiti, zakaj skočila sta si v lase in malo je manjkalo, da ni te' !a kri. Andrien se je zaklel, da ga ne bo nikoli več v klub. Delapray pa je pljunil za njim.
Ko Je prišel domov, je počakal, da se mu je ohladila glava. Drugi dan pa je rekel ženi:
»Sit sem vsega, tudi tvoje odkritosrčnosti! Daj ma že zažeijeni in zasluženi mir! Laži če misliš, da je potrebno, samo mir mi daj! Izkušnja me je naučila, da je nemogoče zmerom poslušati resnico.«
Darujte za Jugoslovensko matico
Mlade elegantne gospodinje
se znajo posebno tedaj, kadar imajo po-sete ali druge slične zadeve na svojem domu, opraviti prikupno. Ne s kako težko, na moč elegantno vpijočo opravo, marveč zares nevsiljivo, dostoino. Naša mala sličica predočuje dva modela, ki lahko poslu-žita za vzgled.
Veliko izbiro
modne kožuhovine, damskih plaščev, lopic, ovratnikov najnoveših krojev nudi
tvrdka L. Rot, Lmbljana
Mestni trg 9 Izdelovanje in barvanje kožuhovine.
Krznena oprema okrog vrata
Je letos silno raznolika. Tri povsem različne načine, ki se jhn ne more odrekati originalnosti ln apartnosti, predočuje naša slika.
Moderni šali
po najnižjih cenah pri J. Hofler, Miklošičeva 14
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Radio
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m). ZAOREB (307 m), BEOGRAD (429 m). PRAOA (342 m). BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANGENBERO (473 m). STUTTOART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventrj 1533 m). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Nedelja, 27. oktobra.
LJUBLJANA 9.30: Prenoe cerkvene glasbe. — 10: Religiozno predavanj«. — 10.20: Domovina naših domačih živalL — 10.50: Reproducirana glasba. — 11: Koncert radio-orkestra. — 15: Predavanje o vinogradništvu. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16: Dramski ta pevski solo - nastopi. — 16.30: Radio - orkester. — 17: Bohuslavovi £iv-ljenski ta gledal, spomini — 17-30: Radio-orkester. _ 20: Večer opernih arij; poje ga. Sax - Pristovšek. — 21: Valčkov večer ladio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
—	22.15: Koncert radio - orkeetra.
Ponedeljek, 28. oktobra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iiz dnevnikom. — 17: Koncert radio-orkestra — 19: Socialna predavanja. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Proslava obletnice radio postaje: I. Radio-koračnica. — II. Predavanje o kulturnem delu radio-postaje. — III. Weber: Jubilejna uvertura. — IV. Slovenske narodne pesmi. — V Koncert slovenske glasbe.
—	22: Napoved časa m poročila.
HOKUS - POKUS hi vaS radio-aparat vam nudi za 100 % boljši sprejem. Kako neki? Ni nikaka čarovnija! Potaknite vanj le	6
TUNGSRAM B ARIJE VE CEVI
ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba.
—	17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos slavnostnega koncerta Češke filharmonije iz Prage. — BEOGRAD 12.40: Koncert ra<fio-kvart eta. 17JO: Reproducirana glasba. — 20: Koncert italijanske operne glasbe. — 21.30: Zabaven program. — 21.55: Poročila. — 22.10: Pevski koncert. — PRAOA 16: Prenos popoldanskega koncerta iz Bratislave. — 18.05: Pevski koncert s sprem-ljevanjem kitar. — 19: Dramski večer. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije. — 22.15: Prenos koncerta iz Brna. — BRNO 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19: Program iz Praga. — 20: Prenos koncert« Češke filharmonije fc Prage. — 22.15: Prenos koncerta vojaške godb«. — VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17.45: Lahka godba orkestra. 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 23. Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski
•ncert. — 15.30: Glasbeni program za de-oo. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Večer arij m pesmi. — 20.30: Mešam program. — 22: Večerni koncert lahke godbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert — 18: Lahka glasba. — 20.30: Glasba s planin. 21.05: Koncert kvarteta. — 22.30: Plesni pouk in godba. — FRANKFURT 19.30: Koncert framkfurtskega orkestralnega društva.
—	22.30: Mešan program. — LANGENBERO 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21: Koncert pevskega zbora in solistov. — Godba za ples.
—	STUTTGART 16: Popoldanski koncert
—	19.30: Prenos koncerta iz Framkfurta. — 21.30: MeSan program iz Frankfurta. — 22.45: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Ko»-oert kvarteta. — 17.45: Madžarske narodne pesfi s cigansko godbo. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta fe Berlin«. — 22.10: Godba za ples. — LONDON 20.25: Španske pesmi — 2045: Kabaretni program. — 2250: Pevsfci koncert in vojaška godba. — 24: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21.05: Simfoničen koncert italijanske glasbe.
Torek, 29. oktobra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19:
Postanite tovarnaiji „JOGURE"!
V kratkem času petih mesecev
: I svojega poslovanja ▼ Jugoslaviji je '! pokazala organizacija amerikanske '< brezalkoholne pijače »Jogura* nad-!! moč nad vsem, kar je obstojalo ▼ • I tej stroki.
> Razve® naše vrorne tovarne v
•' Zagrebu smo postavili še 18 tovarn ' • v provinci, ki — tudi pod upravo ;; nestrokovnjakov — sijajno uspeva-;; jo in dosegajo velike dobičke radi ;; ogromne prodaje.
Hočete li zagotovit! sebi ki svoj-eem sigurno in stalno eksistenco? :; Imate li cca 70.000 Din gotovine? ;; Potem postanite tovarnar »Jogura«! Obrnite se takoj na doljno adre-so! Pošljemo vam neobvezno po-;; trebna pojasnila.
JOGUtfA Comrany V H g r I d-n? Zagreb, palača Gradske štediooice.
Telefon 22-44 ta 22-99.
Prof. Dojene predava o varčevanju- — 1930: Ruščina* — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa m poročila.
ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba,
—	17.30: Popoldanski koncert jugoslovanske glasbe. — 20: Prenos iz narodnega gledališča: Gundulič: »Dubravka«, Baranovič: »Srce iz lecta«. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — 18: Prenos popoldanskega koncerta iz »Mo®kve«i — 20.30: Koncert radHo-kvarteta in petje. — 21.20: Poročila. — 21.30: Veseloigra. — 22: Reproducirana glasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert tambura-šlrfh zborov. — 20: Orkestralen in pevski koncert lahke glasbe. — 21: čelo koncert 22.15: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Igra. — 2020: Koncert godbe na pihala. — 21.20: Skladbe za violino in klaviT. — 22.15: Lahka godba iz Bratislave. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere te gledališča v Katovicah. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert orkestra.
—	20: Prenos koncerta iz Berlina. — 21.30: Poijuden koncert orkestra. — BERLIN 17: Koncert lahke glasbe. — 19.15: Nemške narodne pesmi — 20: Orkestralen koncert.
—	Športni program. — FRANKFURT 17.30: Prenos koncerta hr Stuttgarta — 19.30: Koncert lahke glasbe. 20.25: Sonate. 21.30: Prenos programa iz Stuttgarta. — 22.30: Godba za ples. — LANGENGERG 17.30: Večerni koncert. — 20.05: Koncert orkestra ta solistov. — STUTTGART 16: Koncert operetne glasbe. — 19.30: Pevski koncert.
—	20: Večer sonat. — 21.15: Zabaven program. — 22.30: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Violinski in klavirski koncert. — 17.10: Popoldanski koncert orkestra. — 22.30: Koncert ciganske godbe. — LONDON 20.45: Orkestralen koncert. — 22.40: Violinski in klavirski koncert. — 23.30: Godba za ples. — RTM 17.30: Popoldanski koncert italijanske g8asbe. — 21: Auberjeva opera »Fra Diavolo«. — STOČKHOLM 20: Simfoničen koncert kraljevske dvome kapele* — 22.30: Popularne violinske sklad
Križanka „ Venec"
Pomen besed.
Vodoravno: L Avtomobilska znamka 5. Rastlina. 9. Moško krstno ime. 10. Prislov. 12. Veznik. 13. Reka v savski banovi nt 16. Mesto v Trentinu. I7. Osebni zaimek 18. Vpraša lnica. 19. Števnik. 20. Medmet 21. Nedoločni zaimek. 23. Določena časovni doba. 24 Egipčansko božanstvo. 25. Pesni ška oblika. 26. Ograjeni nasadi 27. Bivališče blaženih. 28. Vieočje v Sahari. 29. Pridevek vsakega živega bitja in stvari. 90 Geometrični pojem. 32. Osebni zaimek 33. Država v Aziji. 35. Kalcedonov razliSek 36. Stvar, na kateri se izvršuje obrt 4L Vodna živaL 42. Pralni pripomoček.
Navpično: 1. Pogojni veznik. 2. Umetno gnojivo. 3. Imejitelj v uživanje dohodkov mu podeljene zemlje v Srbiji. 4. Reka * južni Franciji. 5. Kos obrabljenega blaga 6. Tropično drevo. 7. Ime ameriških filmskih igralcev in osebni zaimek. 8. Podzemski sodnik po verovanju 6tarih Grkov. 10 Južno drevo. 11. Del atoma. 14. Planina * drinski banovini. 15. Gora v abesinskem vi-eočju. 19. Kurjava. 22. Poogleneli droba' kurjave. 31. Orožje. 32. Pridevnik, ki izraz« človeško slabost 34 Vprašal niča. 35. Vpra-Salnica. 37. Ptič. 38. Organ. 39. Vojaška ed> niča. 40. Žensko krstno ime.
Rešitev križanke »KozamanA«
Vodoravno: 1. up, 3. osa, 4 akt, 5. zora 7 akord, 9. in 10. rt, 13. Apolon, 16. bron. 18. Ibar, 19. rep, 20. brokat 22. Ida Kra-vanja, 24 Zrinj, 25. ep, 27. os, 28. Ant, 30 restar 33. grič, 34. pipa, 35. abrativ, 37. trot 38. scena, 40. vime, 42. »Krasta«, 44 gož, 45. da, 46. pot 49. kalin, 52. eokrvica-55. komet 56. Virida, 58. ropar, 59. Manila, 6L Malaka, 62. Osijek, 64. »Miramarc, 66. Janes, 68. Ana, 69. ime, 70. Gral, 72. bas 74 konj, 75. element 78. ara, 79. Cetinja 80. za, 81. Varna.
Navpično: 1. Usflootef, 2. pertrona, 8. oaza, o. ar, 8. drobovje, 11. tlaka, 12. topaz, 14 Piran, 16. oranža, 16. brivec, 17. red, 20 brisača, 21. t j., 23. krotilec, 26. pega, 28 nrav, 31. Srb, 32. pivo, 84 piramida, 3& tenis, 38. Sokol, 39. Eva, 41. ena, 43. rž, 49 pav, 47. oliva, 48. Ticina, 49. krt 50. naris 51. izdajalec, 52. sopara, 53. omaka, 54 ko ramika, 55. koline, 57. Ilija, 58. rama, 59 morena, 60. skelet 63. en, 65. A mor, 67. P*ul. 71- Ra, 72. Benares, 73.	76L lev,
77. mira
Po jesenskih manevrih
Divizijonar g. Sava TripkorM s sropm Štabom na reviji trup p« končanih manevrih
▼ Polhovem graden
tomed vseJi' manevrov jragoslovenske ammade ipo prevratu so letošnji menda bili najlepši in najuspešnejši. Izrednio ngodrna jesen je omogočila operacije na najprimernejših t ar enih in z vsemi novimi, modernimi pridobitvami, s katerimi se je tekom zadnjih let izpopolnila naša vojska. S pravim zadoščenjem je zatorej jugosJovenska javnost, ki se dobro zaveda, da naša votska ni paradni okras države, marveč najizdravejša. mladostna sila vsega naroda, lahko sprejela poročila, kako sipretno, velikopotezno in s kaiko dobro preizkušnijo vseh novih pridobitev so se letos sirom Jugoslavije vršile vtelike jesenske vežbe. Gotovo pa lahko mirno povemo, da je vojaštvo naše Dravske divizije še posebno uspešno absolviralo dva velika manevra: štajerske garnizije v obsežni slovenjefejstriški pokrajini, Jjubljanska brigada pa v Polh o vg,rajskih dolomitih. Naša poročila tekom zadnjega manevra so podala sliko, s kako svežim elanom Triglavska brigada naskakovala Grmado in skoro neutrudna prestala napore, ki jih je zahtevajo grebenčasto, razruvano pofihovgraiisko pogorje. V naslednjem še nekaj kratkih slik, ne o manevru samem, marveč o življenju in naturi našega vojaštva.
Imamo v Triglavski brigad! fente iz vseh kraijev Jugoslavije. A rasni tip je zelo, zelo enoten. Vsi so zdravi in zagoreli, ne sicer plečati orjaki, pač pa gibki kakor podlasice. Zato so, dasi po večini sinovi ravnin, s pravim mladostnim navdušenjem sledili poveljem in se poganjali preko parobkov in grap polno opremljeni narvkreber. A ko je nastal večer in so se posamezni oddelki, ki so eez dan premagali največje ovire, umaknili v rezervo, ni takoj nastopil čas počitka. Nekateri so celo zaplesali koilo in oglasila se je pesem, večna tovarišiea fantov - soklatov, najtežjega zlata vredna zdnuževalka naroda, človeštva.
S?lan Vardar nrotno teče
sv ako veče . . .
rumbali, nrmbaj — ha . * « Si bil kdaj na jugu? B®. To pesem poslušaj in vrnili se bodo kakor pester fikn spomini, srveža in očiščeni vse motne primesi, ki se je morda nagrmadila v duši z obiljem vtisov, ki človeka utrudijo na vsakem potovanju, a jih čas polagoma zabriše, da ostane v tebi samo ono, kar je lepo, vedro, prijetno ... — In ob Ohridskem jezeru si že tucE bfl, jeli? Za,zri boš pred seboj zopet ono nepopisno lepo sliko ohridske samote, ki vsa trepeče v romanci — (pa zapeti io morajo fantje z juga) —: Bilja na platno beleše ii a ohridski te izvori . • Pa koliko je Še pesmi o črnih lepotl-oah juga! Vsi poznate ono razvlečeno, k? opoja kakor starina in govori o Mari. ki je takisto belila platno. Še lepša je tista o Senki:
Pred Seukinorm kučom.
more. vodenica —
Senka mi je zartičnica. Vse te, :ki so mehke in sentimentalne, poje v odmorih pešadija, ter se na marših izipeva v koračnicah o dolgih puškah in golih sabljah. Mitraljezci in artilljerci, ki imaio s konji več opravka kakor s seboj, pa znajo drage:
Teraj, Lenka, —« jao, jao, jao — vranca i zelenka.-. Sedeli smo zvečer ob tabornem ognju, precej daleč zadaj za fronto. V družnem pogovoru oficirji, podoficirji, redovl Humorja za cel koš, korajiže še več. Ne-ugnan v svoji živahnosti navzlic celodnevnemu trudu, se je zastavil stasi-t Šumadinec:
—	Pet banki (kovačev) — pa fdemo opet gore na Gnmadu. Donesem kamen sa nje!
—	Pa ništa! — Je tako ravnodušno kakor da se ne tiče niti njega niti sveta menil vmes zagorel musliman, prerivajoč z teskovko dva krompirja med žerjavico:
—	Evo, sas goli g! roki fačam, breee! In je z golo roko segel med plamen
In iz žerjavice, dvignil krompir, ne da bi se opekel.
—	Fakirska neka čuda ! je pripomnil poročnik ... In musliman se je laskavo pohvaljen zasmejal, da sta se ob rdečem svitu ognja zabliesteK dve vrsti porcelanasto belih zob. Pa smo zopet tiiho zapeli. Tenorist naprej, dragi za njim. kakor bi ubiral krtano:
Bonke, mori, donke, devojke, idi .si pitaj majka — ta .
Ko še ni uffihnil glas zadnjih besed, je ves opojen od pesmi precej rejen Vojvod imec položil tenoristu svo jo težko roko na rame in se zahvalil:
—	Brate, volim te, sto si iskren!...
—	Pesem .. . zrcalo duše! mi je važno pripomnil podnarednik — Slovenec, prav bister in oelo načitan dečko. Dejal je to hudo patetično, a pogodil je pravo.
Anekdot pri večernih pogovorih ob ogniiu teli kar ni manjkalo. Kdo bi si zapomnil razne čudovite prigode in epizode, — o nekom pa vem, da je hotel pri Grabčah fotografirati top 7.5 cm v ■momentu strela. 2e je par metrov stran od žrela »narihtal« svojo kamero, ko je naenkrat počilo — pa ne spredaj, marveč zadaj. Izvrstno rraaskiirain v gotzdov-ju je namreč par metrov za fotografom stal dragi top in presenetil fanta tako silovito, da se je domala sesedel in na« bo opustil fotografiranje topovskih žrel.
Na vsem pohodu Triglavske brigade preko polhovgraj. dolomitov so kmetje bili z ljudmi na moč prijazni in razen sadja in kruha postrežljivl tudi s sveže
razgleduje dateč naokrog. Posledice strahovite povodnji, ki je razsajala v septembru 1924, se še didbro opažajo. Struiga Gradaščice, ki teče skozi vas, je še široko razoraua. Le redke so ruševine obeh poslopij, ki ju je izpodjedla in razdejala voda. Ena pa je še vedno narušema. Skromen možek nam je na mostu opisoval grozote in pravil:
— Ta, ki mu Je voda hišo vzela, je Jože Koprive. Žena mu je takrat od strahu umrla. Tolik je revež, da je sila. 15.000 kron je menda dobil podpore, pa
poscfilo je vzel, da si kaj novega postavi. A zdaj še gostuje tam gori pri sosedu .. . Strašno je res bilo tedaj, ljudje so prihajali in dejali: Smo brali v listih, pa je še vse huijše . . . Bog, ne zadeni še kaj takega!
Zdaj so si Poliovgrajčani že opomogli, letina je bila letos zadovoljiva in kruha ne manjka. Pač, v sredo ga je zmanjkalo pri peku Peklafu kakor tudi po gostilnah, dasi so vložili v peči po dve peiki . ..
Oglasile so se vojaške trombe, divi-izajojiar s spremstvom je izvršil ogled trup in takoj po kosilu .ie sled':! povratek proti Ljubljani. Manevri so končani — želimo naši Dravski diviziji mnoge nadaljnje uspehe!
Rdeči in modri v borbah na štajerskem
Krasen jesenski dan je ležal nad pokrajino med Pohorjem in Halozami. Vse mirno. Samo v zraku pritajeno brnenje motorjev. Vojaški letalci so, dva »modra« dva »rdeča«, ki plovejo v lokih nad pokrajino in si prizadevajo odkriti nasprotnikove postojanke.
Modri, pod poveljstvom generaištabnega brigadnega generala Stanisavlieviča, hite od Celja na severovzhod, da čim prej zavarujejo bok svoje glavne trupe pri Halo zah, ki ljuto napada rdečega nasprotnika ir. da istočasno s svojim napadom v na sprotnikovo krilo olaišajo borbo. Naglica je nujna, kaiti pot je dolga, a letalci javijajo. da so tudi od Maribora sem na potu sov ražnikove kolone.
Da prepreči prehitro prodiranje rdečega nasprotnika se je odločil poveljnik modrih poslati jim nasproti svoj marljivi kolesarski bataljon. Vrli 39. pešadiiski polk in jahajoča divizija artiljerije sta zastavila vse svoje sile. da podpreta kolesarski bataljon.
Medtem pa tudi rdeči nasprotnik, ki mu je poveljeval polkovnik Čedomir Stanojlo vič, ni držal križem rok. Strumni 45. peša-dijski polk in 32. artiljerijski polk sta se potrudila, da čim prej dospeta na močni položaj ob potoku Oplotnici ter tako zavarujeta bok svoji glavni trupi, ki se jt> med tem zadrževala ob Ložnici in Dravinji
Na višinaa pri Klopcah, tik ob cesti, se je okrog poldne utabori] voditelj manevrov divizijonar g. Sava Tripkovič s svojim načelnikom štaba generalštabnim polkovni-
Vodja manevrov komandant Dravske divizije general g. Sara Tripkovič (ab gornjem kraju mize) z vodjo razsodnikov brgadnim generalom Popovičem, komandantoma polkov gg. Cvejičem in Grujicem ter ostalim zborom višjih oficirjev pri zaključni zaku-ski na Grašičevem vrtu r glavnem stann v Polhovem graden. Edina eivilna izjema —
»vojni« poročevalec >Jutra«.
nakuhano žgamfao, s katero sicer lahko vsakomur postrežejo, ne smejo pa je prodaš a ti. Da kmetje ne bi bi® preveč oškodovani z gostoljubnostjo, ko je vendar vsak bil pripravljen plačati malo odškodnino, se je hitro našla nova formula:
—	Šenkajte malo Zganlce, pa vam ščukam »kovača* .. .
In je šlo vse v redu. A sploh se je malo pilo, res le požirki za ogrevanje krvi in za plačilo usluge. Fotografu na primer:
—	Ce ste nas slikali, mogli bi popiti jen štamperl!
Tako so se fantje iz južnih krajev naučili slovenščine. V pogovorih s kmeti so radi popraševalš:
—	Ka-j nas razumete?
—	Ni hoKfrr! so se odrezava® sorski očanci . . .
^ V Polhovem graden je v torek zvečer, ko so se trupe zlezle v dolino, bilo življenje, kakor le kdaj. Zopet so zapla-polal taborski ognji, mesečina je likala svoje jesenske sanje in spet se je oglasila pesem. Tokrat so se posebno opogumili rezervisti, večinoma Slovenci raznih letnikov, ki so bili naslednji dan po povratku odpuščeni z orožne vežbe. Bilo je med njimi že mnogo poročenih mož, ki s trdinj delom stoje v živ. borbi za svofi in svoje družinice vsakdanji kruh. Peli so, peli poslednji večer, da se je veselo razgubljalo po tihi dolinici: Zato pa rečem jaz: na jlepša je mladost, mladost ne prid eveS nasad...
V ssredo, ko se je glede manevrov vršite kritika oficirskega zbora, tn je nato po reviji trup sledil povratek proti Ljubljani, je krasen dan razodel vse jesenske čare polhovgrajske pokrajine. Zolti m rdeči so gozdovi vsenaokrog, sam Polhovgradec pa na solnem paira-dira s svojimi hišicami, natočenimi pod for.*>. s Kalvarijo na kraju, klier je nekoč stala stara graščina, ki je pogorela ln s sv. Lovrencem, ki se vrhu hriba (8343
kom g. Lavom Rupnfkom. Tu le najlažje mogel motriti vse akcije obeh nasprotnikov Na severni strani griča, ležečega tik ob glavni cesti, so se vile drobne predstraže strelske linije rdečega nasprotnika. Malo prej je zasedla predstraža kolesarskega batalona modre strani vzhodni rob vasi Klopce in presenetila nasprotnikovo pred-stražo z živahnim ognjem. Čuj že se oglašajo tudi strojne puške. Patrulje obeh na sprotnikov so trčile druga ob drugo. Še malo — in že zagrme čez ravan topovski streli rdeče artiljerije na postojanke Pri Klopcah. Rdeči so mnogo močnejši in predstraža kolesarskega batal ona se mora umakniti — vendar še le potem, ko je dosegla svoj namen. Kajti na vrhovih vzhodno od Slovenske Bistrice se ie pojavil cel kolesarski bataljon, se razvil v strelsko linijo, opazoval nasprotnika in o tem obveščal komandanta. Njemu se ie prikliučira odstopajoča predstraža. Nasprotnik pa je bil prisiljen se še nadalje razvijati in je bil s tem oviran v svojem nameravanem hitrem prodiranju. Vendar se je moral tudi cel kolesarski bataljon umakniti premoči. Izvršil pa je to zelo previdno, odstopajoč s položaja na položaj, ter je s tem prisilil nasprotnika, da se je moral vedno znova razvijati in se kazati, kar ie bilo zan' zelo
neugodno in zamudno. Kolesarskemu bataljonu je to omogočilo, da ie svojemu poveljniku pošiljal dragocene podatke, na katerih je la.iko zasnoval svoje nadaline uspešne akcije.
Borba se je nadaljevala. 2e je v bližnjem stolpu odbila 17. ura. Mrak le polagoma legal na zemljo. Za vrh nad Vrhovliami se je vnela Ijuta bitka Tudi tokrat kolesarji niso zlepa popustili, kajti položaj, ki so ga branili, je bil velike važnosti za modro stran.
Z velikim zanimanjem je to borbo opazoval tudi komandant armije general Sveto-mir Matic, ki se je pripeljal iz Zagreba, da vidi uspeh naših trup na zaključku letne šole. Od vodje manevrov divizijonarja g_ Tripkoviča je dobil vsa potrebna pojasnila o položaju obeh nasprotnikov.
Kolesarji, ogroženi od vseh strani, so bili prisiljeni misliti na odstopanje. Sodniki so ocenili, da se more položaj držati kvečjemu še nekoliko minut. Tu, kar naenkrat povsem nepričakovano, so se prikazale na južnem poboč:u verhoveljskega položaja goste strelske linije 39. pešadijskega polka. V ljutem naskoku, podprte od jahajoče artiljerije in kolesarskega bataljona, so hitro vrgle nasprotnika z verhoveljskega položa ja v dolino Ločnice.
Tako so modri uspešno završili prvi del svoje naloge in osigurali bok svoje glavne moči. Od 8.30 do 17.30 so te vrle trup«, izvršile naporen marš kakih 40 km, v po polni bojni opremi. In na kraju marša so imele še toliko elana, da so kljub utrujenosti posegle v borbo. To njihovo delo je kronal uspeh, ki je omogočil nadalnje uspeš ne operacije.
Noč je prekinila borbo.
Da se utrujene trupe preko noči odpočije jo po prestanem naporu, je vodja ma* nevrov general Tripkovič odkazal obemi nasprotnikoma demarkacijsko črto.
V par minutah so bili postavljeni ▼ 0ru-menelem jesenskem gozdu šotori. Vojaške kuhinje so stopile v akcijo. Med visokimi bukvami in jelkami so kaj kmalu zslzotcU taborski ognji. In tam kjer, ie še nekaj prej odmevalo streljanje in se je vodila ogorčena borba, je zavladal mir. katerega je Ie tu in tam motila naša lepa jugoslo-venska pesem.
Za 8. uro naslednjega dne 5e vodja manevrov zapovedal nadaljevanje borbe. Ko mandant modre strani je zaradi sinočnjegs uspeha imel boljše taktične prednosti v svojih rokah.
Rdeči so moral! — da s tem obvarujejo bok svoje divizije pri Crešnjevcu — isko-ristiti vsak položaj in vsako stopinjo uporno braniti. Tako je večkrat prišlo do zelo napetih in interesantnih borb. Okrog 9 so modri ižvidniški oddelki trčili na rdeče zaščitnice. Živahno strel anje v gornji dolini Ložnice Je naznanilo začetek novih borb. Kmalu je posegla vmes tudi artilje-rija in že so odmevale prijazne vinske in gozdnate gorice na južnem Pohorju od močnega topovskega ognja. Končno pa je vse grmenje še nadvladalo rezko regljanje strojnih pušk in brnenje leta! v zraku. Obupen boj se je bil za oporno točko na desnem krilu rdeče nasprotnikove strani, cerkev Sv. Vaclava. Tjakaj je komandant modrih dirigiral glavno moč, izkoriščujoč pri napredovanju gozdnat in '.iribovit teren. Z glavnim pritiskom, usmerjenim na bok rdečih, so modri prodirali naprej z enega hriba na drugega, osvajajoč položaj za položajem. Ko so se prve strelske vrste 39. pešadijskega polka približale potoku Bistrica, so se iz gozda ob cesti, ki pelje iz Poljčan v Slov. Bistrico vsuli kolesarji. Tako so se modri kar naenkrat pojavili pred glavnim položajem svojega nasprotnika.
Bilo je ravno poldne. Ali najhujša borba e še Ie prišla. V močnem poletu so se modri pognali navkreber na višine sovražnega položaja in v napornem in dolgotraj. nem boju osvojili vrhove privasi Kovačje, Tako so tudi ta dan po hudem trudu dosegli častno zmago.
Rezki glas trombe je na povelje divizijonarja prekinil manever.
Komandant armije, ki je ves dan pazljivo spremljal razvoj dogodkov na obeh straneh, je zbral okoli sebe vse častnike in jim izrazil svoje zadovoljstvo nad znanem. ki so ga pokazali, kakor tudi nad
Belordeča zastara vodje manevrov in njegovega štaba
vstrajnostjo in odpornostjo nifhovih edi-nic. Celotno vodstvo je brezhibno funkci-joniralo. Vse na manevru udeležene trupe
—	pešadija, artiljerija, kolesarji in letalci
—	so se do skrajnosti potrudile in presenetljivo lepo dokazale, da celotni letni trud ni bil zaman.
Ponvalni izjavi armijskega komandanta je naš divizijonar pridružil izraze svojega zadovoljstva v povelju dne 19. oktobra, ki se glasi:
Junaki!
S posebnim zadovol stvom in velikim zanimanjem sem spremljal potek tridnevnega napornega dela edinic mariborske, celske, slovenje bistriške in enega dela ljubljanske garnizije na medgarnizijskih vežbah v okolici Slov. Bistrice, ki so se vršile pod mojim vodstvom. Častniki ra trupe so pokazali solidno taktično znan j s, visoko disciplino in zelo dobro izvežba-nest.
Pohvaljulem trupe in se zahvaljujem njihovim starešinam za požrtvovalno delo Ln doseženi uspeh.
Danes ob koncu vaj in pred povrafkont v vaše garnizije ne morem opustiti prilike* da vas ne opozorim na vaše visoke dolžnosti, ki ste jih na sebe prevzeli s prisego, položeno kralju in domovini, zato vas pozivam, da pozdravimo vrhovnega poveljnika naše celotne oborožene sile: — Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavi;e Aleksander Prvi in Njegov prevzvišeni kraljevski dom!
Pohod strumnega velocipedskega bataljona,
Kmetijski uesfniSi
Dobičkanosnost prodaje jajc
Četudi se drugod po svetu mnogo ter irv tenzivno goji perutninarstvo, zlasti zaradi jajc, je vendar konsum za pridelek te krno-tijske panoge tako velik, da Jugoslavija kot zelo močna izvoznica jajc in perutnine ae ho prišla v zadrego zaradi trga. Ponovno srno že v našem listu opozorili na dejstvo, da izkupički «amo za izvožeDa jajca pri nas znatno prekašajo izkupiček za veliko živino.
Perutninarstvo, ld s-e pri nas goji navadno kar tako mimogrede, bi pri racijonalnem gojenju in vsaj deloma povečanem obsegu lahko v državo prinašalo še mnogo, mnogo več denarja, kakor ga donaša danes. Rejci bi lahko razmeroma prav dobro zaslužili, posebno tudi na našem domačem trgu.
Prvi pogoj je seveda, da rejec upošteva potrebo, da posebno za produkcijo jajc goji le najboljše jajčarice. Pri naši neracijouaini reji se povprečno dosega od kokoši letno po 70 — 80 jajc, dočim jih drugod pri racijonalnem gojenju dosegajo po 250, da, celo po 300. Naša domača kokoš sicer ni slaba jaj-čarica in tudi za meso je dobra, toda rejci ji posvečajo premalo nege in se za njeno redno prehrano komaj zmenijo. Pri racijonalnem gojenju in odgovarjajočem krmljenju, kontroli n osn osti ter odbiri se perutninarstvo, odnosno jajčarstvo izplača pri dosegi do 100 jajc od ene kokoši. Vse delo, večja briga in večje investicije eo poplačane. Kolikor znese kokoš preko 100 jajc na leto, je čisti dobiček.
Ze pri razmeroma majhni pafcjl v nekoliko bolj intenziviranem perutninarstvu ne bi bilo težko pri nas doseči od kokoši najmanj 180 jajc na leto. Kokoš najbolje in največ leže nekako do drugega ali poltretje-ga leta. Ko začne ponehavati njena nosnost, tedaj jo je treba od jajčarstva izključiti, zrela je za nož. No, tudi prodaja kokoši za meso da razmeroma lep izkupiček.
Več kakor pri eksportnih jajcih pa more rejec zaslužiti pri prodaji svežih jajc (pitna jajca eo posebno visoka v ceni). Taka jajca morajo biti opremljena % datumom, kdaj bo znešena in z imenom pridelovalca, ki garantira za pristnost, oziroma svežost V kolikor naš ožji trg za taka jajca trenutno še ni najboljši odjemalec, si ga je pač treba še vzgojiti. Tudi možnost zelo uspešnega eksporta je za ta predmet dana.
Prizadevanja kmetijskega ministrstva a pospeševanje ter intenziviranje perutninar-stva, zlasti jajčarstva, so vredna vse pohvale, vsega zanimanja in vsestranske podpore. Celo pa je treba pozdraviti razpis nagrad (po 5000 Din) za rejce, ki prvi začno stalno zalagati domači trg s 6vežimi jajci, ki so opremljena z datumom in imenom pridelovalca, ter začno voditi kontrolo o nosnoetL
Taka sveža jajca bo vsak pridelovalec prav lahko prodal. Njegov samo prav malo večj! trud mu bo z doseženimi znatno višjimi cenami že lepo poplačan, poleg tega more računati še na državno nagrado. Z vsem tem bo rentabilnost perutninarstva vedno bolj naraščala in bo končno lahko prav razveseljiva tudi brez državnih nagrad.
Nadprodukcije se v tem pogledu zaenkrat ni resno strašiti, ker konsum sproti rase, zmožen pa je še velikega podviga, saj se letno povprečno na eno osebo porabi n. pr. v Avstriji komaj 100, v Nemčiji do 120, T Zedinjenih dTŽavah okoli 180, v Kanadi pa po 310 jajc..
S pojavo garantirano svežih jajc na trgu bo gotovo ustreženo že davnim težnjam in željam tudi mestnih gospodinj in drugih odjemalcev.
Iriša:
Poterog
Jaz sem bore Potorog, nimam glave, nimam nog, 6jnico za sabo vlečem, ko v precepu se ok rečem. Kakor tele na motvozu me pode po kolovozu. Ce se v desno zavrtimi jo na levi bok dobim, če na levo stran me vleče, jo dobim na desno pleče. Vsak po svoje me vrti —i kaj mi moje mar smeri... Brez miru čez drn in strn me drvijo, da sem črn. Oj življenje potoroško, preneumno, preotroško, jadno tako ravnovesje, če ne gre prostč kolesjel
• Potorog le kolo, vrteče se ▼ precepu, ki |e zmM kolesnega oboda podaljšan v držaj ali olnico, s katero otrok goni bi ravna Igračo. Seveda se le ta enostavna naprava damdanes že preživela.
Br. Grimm;
Štrboncelj
Nekoč je živel mlinar, siromak je bil, foda imel ie lepo hčer. Pa je naneslo, da je moral govoriti s kraljem, in da bi se bolj postavil, mu je dejal: »Hčerko imam, ki zna presti slamo v zlato.« Kralj je odvrnil mlinarju: »Ta umetnost ni napačna; če je tvoja hči tako spretna, kakor praviš, pripelji jo hitri v moj grad, da jo preizkusim.«
Ko so privedli deklico k njemu, jo je peljal v čuminato, ki je bila vsa polna slame, ter ii dal kolovrat in preslico, rekoč:
»Zdaj se spravi na delo in če do jutri ziutraj ne spredeš te slame v zlato, boš morala umreti.«
Nato je sam zaklenil čumnato in deklica je ostala v njej.
Tako je zdaj sedela uboga mlinarjeva hči in ni vedela kod ne kam; še sanjalo se ji ni, kako naj bi predla slamo v zlato, in njen strah je postajal vse hujši in hujši tako da je naposled zajokala. Tedaj pa so se odprla vrata in v sobo je stopil majhen možiček ter izpregovorM:
»Dober večer, devica mlinarica, zakaj pa tako jokaš?« — »Oh,« je odgovorila deklica, »moraila bi presti slamo v zlato, pa ne znam.« Možiček Ji je dejal: »Kaj mi daš, če ti jo jaz popre-dem?« »Svojo ogrlico,« je odvrnila deklica.
Možiček Je vzel ogrlico, sedel za kolovrat in — brrr brrr! brrr) — trikrat Še ni potegnil pa je bilo vreteno polno. Nato je nataknil drugo vreteno in brrr brrr, trikrat ni potegnil, pa je bilo tudi drugo polno; in tako je šlo do zore, zjutraj je bila vsa slama popredena in vsa vretena so bila polna zlata.
Ob vzhodu solnca je prišel kralj in ko je zagledal zlato, je ostrmel in se razveselil, toda njegovo srce je postalo še bolj pohlepno. Dal je spraviti mlinarjevo hčerko v drugo čumnato, ki je bila polna slame in še veliko večia od prve, ter ji ukazal, da tudi to po-prede, če ji je kaj do življenja.
Deklica ni vedela, kaj naj stori, in je spet jokala. In spet so se odorla vrata in v čumnato le stopil možiček ter
"" Sivko
Volčji roman
2. poglavje.
Minuta najde novega Bulija
Ko se je Miki vrnil z lova na vol« kove, je že od daleč začul žalostno tu* Ijenje.
»To je Minuta,« je rekel sam pri se« bi. »Kaj ji neki je?«
Miki je imel na pašniku dvokolnico, v kateri je spaL K enemu kolesu tega vozička je bila privezana psica Minuta. Stala je in tulila.
»Nu, nu, Minuta,« je dejal Miki, »kaj pa je? Zakaj sta te nepridiprava privezala?«
S tem je mislil na dečka s farme, ki jima je bil naročil, naj pazita na ži* vino, dokler bo na lovu. »Ned! Tom!« je zaklical Miki. Nič odgovora.
Le zakaj sta bila privezala Minuto h kolesu? Miki sam ni nikoli pri vezo* val svojih psov. Vsi, to je, Minuta, Rag in Flip ter Minutini trojčki Buli, Vuli in Muli, so prosti tekali okrog in on je ravnal z njimi kakor z ljudmi. Psi in konj so bili Mikiju edini pri j a« tel i i in so živeli njegovo življenje.
Mrki je odvezal Minuto. Komaj se je to zgodilo, je šinila v noč in izginila.
Dolgo je tekal Miki po temi ter žvižgal in klical. Naposled jo je na« šel. Ležala je in se ni ganila. Pred nje« nim smrčkom je ležal Buli.' Miki je
dejal: »Kaj ml daš, če fl popredem
slamo v zlato?« — »Prstan, ki ga imam na prstu,« je odgovorila deklica.
Možiček je vzel prstan in spet zar vrtil kolovrat; do jutra je popredd vso slamo v bleščeče zlato.
Kralj se je ob tem pogledu razveselil da nikoli tega, a zlata še vedno ni bil srt, ampak je dal spraviti mlinarjevo hčerko v še večjo čumnato, ki le bila polna slame, in velel: »To moraš še nocoj popresti; če se ti posreči, te vzamem za ženo.«
»Če je prav samo mlinarjeva hči,« Je pomislil, »bolj bogate žene na vsem svetu ne najdem.«
Ko je ostala deklica sama, se je možiček v tretje vrnil in dejal: »Kai mi daš, če ti še to pot popredem slamo?« —■ »•Ničesar nimam več, da bi tS dala,« Je odgovorila deklica.
*Pa mi obljubi svoje prvo dete, ako postaneš kraljica «
»Kdo ve, kako še bo,« je pomislila mlinarjeva hči, in ker si v stiski ni vedela drugače pomagati je obljubila možičku, kar ie zahteval; in možiček je zato še enkrat pcpredel slamo v zlato. In ko je drugo jutro prišel kralj in našel vse tako, kakor je želel, je napravil svatbo in lepa mlinarjeva hči je postala kraljica.
Čez leto dni je dobila zalo detece, na možička pa Je bila kar prestala misliti. A tedaj je nenadoma stopil v njeno čumnato, rekoč: »Daj mi zdaj, kar si mi o/bljubila.«
Krailjica se je prestrašila in jela ponujati možičku zaklade vsega kraljestva samo da bi ji pustil otroka. Toda možiček je rekel: »Ne, živa stvar mi je ljubša od vseh bogastev sveta!« Tedaj je kraljica tolikanj zatarnala in zajokala, da se' je možičku zasmilila. »Tri dni ti dam,« je rekel, »in če dotlej zveš moje ime. naj ti otrok ostane.«
Kraljica se je zdaj vso noč domišljala imen, ki jih je bila kdaj slišala; tudi je poslala po deželi sla. da bi povsod vprašal. kakšna druga imena še imajo ljudje. Ko se je prvi dan prikazal možiček, je nri&ela z Gašparjem. Melhiiorjem in Boltežarjem ter zaporedoma naštela vsa imena, kar jih je vedela, a pri vsakem je možiček rekel: »To nisem jaz«.
Drugi dan je dala vprašati po sosed-ščini, kako krščujejo ljudi, ter naštela možičku najbolj nenavadna in čudna imena. »Ali se morda imenuješ Kozo-glav aH Cepidlaka?« Toda on je vsaki-krat odgovoril: »To nisem jaz.«
Tretji dan se je odposlanec vrnil m povedal: »Novega imena nisem mogel najti nobenega, a ko sem prišel okoli gozda do visoke gore, kjer voščita lisjak in zajec drug drugemu lahko noč, sem zagledal majhno hišico, pred hišico
je gorel ogenj tn okrog osnja je skakal
presmešen možiček, plesal na eni nogi in vpil:
»Danes pečem. Jutri bom kuhal,
pojutrišnjem kraljici otroka vzel;
oh, kaka sreča, nihče ne ve,
da mi je Štrboncelj ime!«
Lahko si mislite, kako vesela je bila kraljica, ko je začula to ime. Ko je kmalu nato prišel možiček in dejal: »Nu. gospa kraljica, kako mi je ime?« je najprej vprašala: »Ali si Janez?« — »Nisem.« _ »Ali si Miha?« — »Nisem.« — »Ali si nemara Štrboncelj?«
»To ti je vrag povedal, to ti je vrag povedal!« je zakričal možiček in od jeze tako močno udaril z desno nogo ob tla, da se je do života vgreznil v zemljo; nato se je v svoji besnosti oberoč tkj-padel za levo nogo in pretrgal samega sebe na dvoje.
Gustav Strniša:
Puranček
Na skalovju v gorah je prebival jastreb. Slednji dan se je spuščal v dolino. Bistre njegove oči so orprezale za hrano, ki jo je iskal za svojo družico in edinega mladiča.
Pa je počila lovčeva puška m jastreba ni bilo nikoli več domov v pečine.
»Kje je moj zvesti drug«, se je vpraševala jastrebova družica, a mladič je žalostno začivkal hrepeneč po hrani.
»Lačen je sirotek moj«, je dejala mati in že se je sama dvignila in šla iskat plena.
Tam doli v dolini Je pa živel kmet, ki je imel na dvorišču mlade puranč-ke. Najlepši je bil bel kakor jagnje, njegova roža pa je bila rdeča ko mak. Ta puran je bil ljubljenec kmetovih otrok in še na pašo so ga jemali s seboj.
Ko se je jastrebova samica spustila nad prostrano polje, je bil mladi puran z otroci baš na njivi. Deca se je gnetla okoli ognja in pekla krompir, puran je za streljaj proč brskal po zemlji.
Jastrebdca je zagledala purana in že se je kakor blisk spustila na polje.
»Godel, godel godlja, krop, krop, krop,« je še zavjpil ubogi puran in že je plaval v sinjih višavah in se preplašen oziral na polje pod seboj.
Začuli so dečki purana in zakričali vsi na glas: »Jastreb!« To pa ni nič pomagalo in ubogi puran je s tresočim srcem čakal v ujedinih krempliih konca svojega mladega, kratkega življenja.
Tiste dni je lezel po hribih mlad, čudaški Anglež, ki je stavil s svojimi bogatimi prijatelji, da bo prehodil vse okoliške planine, ne s palico, nego z dežnikom. Drzni plezalec je pogumno nastopil svojo pot in povsod je preplezal strmine. Hodil je seveda po varnejših potih in se ogibal nevarnih mest.
Nekoč pa je v gori zašel in tedaj je začul tik nad seboj ptičje kričanje. Ozrl se je in videl jastreba, ki se je spustil v gnezdo s puranom v kljunu. Plezalec je divje zavpil, se pognal
kvišku hi udaril z dežnikom po roparju, ki je, spustivši svoj plen, odleteL
Anglež je segel v gnezdo in dvignil belega purančka. Silno se ga je razveselil. Vzel je iz nahrbtnika kos kruha in ga podrobil živalci. Puranček je jedel in jedel, ter se naposled zadovoljen zahvalil: »Godel godlja, godlja godlja, krop, krop, krop.« Anglež pa ni razumel slovenščine, zato purančku ni zameril. Vlegel se je z njim v travo pod pečjo in jel premišljevati, kako naj purančka spravi nazaj v dolino.
Kmalu jo je imel. Vstal je in vzel jastrebovo gnezdo, ga odnesel proč in ga skril v neko grmovje, prepričan, da bo jastreb zdaj iskal predvsem svojega mladiča, potem se bo šele pobrigal za hrano. Nato je preluknjal široke kraje svojega slamnika, položil vanj purana in krajce prevezal, tako da je puran čepel v slamniku kakor v majhnem čolnu. Anglež je razpel svoj dežnik, privetzal slamnik dežniku za kljuko in zlezel na rob pečine, ki je strmela daleč pred njim čez prepad. Zazrl se je v globočino pod seboj. Po-gladil je še enkrat purančka po glavici in že je plaval dežnik s puranom v dolino. Na srečo je tedaj pahljal lahen veter, ki je dežnik s tovorom urno odnesel, baš na polje, kjer je bil purančka pograbil jastreb.
Na polju so sedeli kmetovi otroci in jedli pečen krompir. Kako dober je bil, dišal je tako opojno, da bi ga jedli angelci, če bi imeli usta, otrokom pa

IVa debelo!
Ka drobno!
Anion Jenko
strojna pletarna ftamžale
iadetul« pcv»ivTS!ine ženske obleke fn vseh vrst
pulover]«, krila t«r v«o trikotažo. Delo zeJo so-Jktoo. Cen« ScorakuTen&ie. Premičajte m. 11217
ni šel preveč v slast. Vsi so mislili na svojega ljubljenega purančka, ki je moral tako žalostno končati.
Ko so otroci strmeli v ugašajoči ogenj, so naenkrat začuli krik: »Godel, godlja, godlja, krop.«
Vsi so skočili kvišku in se zastrmeli v dežnik, ki je v bližini prijadral na zemljo. Prihiteli so bliže. Nekateri so za vpili: »Pazimo se, bombe so notri«, drugi so se smehljali, najpogumnejši je dvignil slamnik in že je spet pozdravil otroke njih beli puran s svojim prijaznim: »Godel godlja, godlja, krop!«
Otroci so kar v procesiji odnesli svojega ljubljenca domov. Odslej ga niso nikoli več pustili samega.
beNHUR
britvic« lx erebrae-
jekla učinkuje e sTojim ostrim rezilom ln ne • topo reklamo.
PrepjrKJaJafci naj se obrnejo Bfc* Gustav Husser & sta, WIen VIL, Richtergasse 1«
zdaj videl, da je Buli mrtev.
Pobral ga je in ga odnesel k dvokol* niči. Minuta je šla za njim. Niti bese* dice ni mogel spraviti iz sebe, da bi jo bil rekel Minuti.
Zjutraj je Miki ogledal trupelce. Na smrčku je bila majhna ranica; kakor dva vboda z iglo. Zadala sta jo bila strupena zoba kače klopotače.
Zdaj je vedel Miki vse: Ned in Tom sta bila odvedla Bulija od dvokolnice na pašnik. Hotela sta se z njimi igrati. Minuto sta privezala h kolesu, zakaj ona ne bi bila dovolila dečkoma, da ji vzameta malega Bulija. Buli je zunaj dirjal z dečkoma in našel v travi ka* čo; zdela se mu je zanimiva in hotel se je z njo poigrati. Z vsako stvarjo se je hotel Buli igrati A kača se ni hotela igrati z Buli jem; ugriznila ga je v smrček.
Ko je Buli umrl. sta se dečka ustra* šila in zbežala. Miki je bil žalosten, ker je imel Bulija rad. A Minuta je bila Bulijeva mati. Sedela je na me« stu in ni ne jedla ne lajala.
Miki je ravnal z Minuto tako, kakor ravnaš z človeško materjo, kateri je umrlo dete.
Minuta je ponoči opravljala svojo službo kakor preje. Proti jutru se je z Mikijem, Ragom in Flinom vrnila k ; dvokoMci. Miki je razsedlal konja in Minuta ie legla ood dvokolnlco k svo* iim otrokom. Na+o ie prišla Jutranja ;'iha, ki jo je Miki skuhal na kurišču. J Minuta je zdaj spet jedla.	■
Potem je zlezel Miki v dvokolnico in zaspal. Kakor velikanska mušica je raslo solnce iz jutranje megle. Rag in Flip sta takisto spala in Vuli in Muli sta se bila zvila v klobčič in sta sreč« na in sita vlekla dreto.
Tedaj je Minuta vstala in stekla na prerijo.
2e tri dni je delala to vsako jutro. Popoldne, kadar se je Miki zbudil in prilezel iz dvokolnice, jc bila Minuta spet doma in je ležala pod vozičkom pri Vuliju in Muliju. Miki ne bi bil ni« česar opazil, da se ni tretji dan preje zbudil in že opoldne prilezel na dan.
Minuta je bila izginila.
Čez dve uri se je vrnila in zlezla
pod dvokolnico. Miki se je naredil, Kakor da ni ničesar videL
Drugi dan je zlezel v dvokolnico kakor vselej, zaspal pa ni, ampak je prežal skozi luknjico, ki je bila na« pravljena v sprednji steni vozička. In res je pozneje videl, kako je Minuta stekla z doma. Gledal je za njo. Mi* nuta je tekla naravnost: nikjer se ni ustavila, ne na desno ne na levo se ni ozrla. Miki je spoznal, da ne teče tja v en dan. Bila je nekam namenjena.
Ko je ni bilo več videti, je Miki zle* zel iz dvokolnice, poklical konja, se* del nanj, požvižgal Flipu in Ragu ter odjahal. Rag je bil dober slednik.
»Išči!« je velel Miki in Rag je knuu lu našel v travi sled.
Vohljal je na okoli. To je bila Mi* nuta — je dognal. Ozrl se je v Mikija.
»Išči!« je spet velel Miki. Tedaj se je Rag oprijel Minutine sledi; Flip in Miki sta dirjala za njim.
Sled je vodila po preriji tja do go* rovja. Miki je skočil s konja, izdrl svoj nož in si jel za Fiipom in Ragom krčiti pot skozi goščo. A tedaj je v zraku nekaj završalo. Miki je vzdignil glavo in zagledal jastreba, ki je od* letel.
Rag in Flip sta hripavo zalajala. Mi* ki se je podvizal. Šiba ga je udarila v Hraz.
Naposled je dospel do psov. Lajala sta na tri puhaste kunčke, ki so le* žali na tleh. Ko se ie Miki približal in pogledal, je videl, da so kupčki mntvi
Tri želje
(Francoska pcavljlcaj
Nekega večera sta sedela pri ognjišču mož in žena in govorila o sreči bogatega soseda.
»Oh,« je vzdihnil on, »da W jaz imel denarja vsaj za prvo silo! Pridno bi se lotil dela in kmalu bi si kaj prište-dila!«
»Jaz bi pa bila rada zelo, zelo bogata in bi živela v zilati palači... A, kaj zidava gradove v oblake, saj ne živimo več v času dobrih viL Ce bi še po svetu hodile in bi jaz katero srečala, bi takoj vedela, kaj bi si želela.«
V tem trenutku zagledata ob vratih prelepo deklico, ki z milim glasom spregovori: »Vila sem. Izpolnim vama tri želje. A premislita jih dobro, zakaj potem vama ne izpolnim ničesar več!« Nato je izginila, mož in žena pa sta z odprtimi usta* strmela drug ▼ drugega.
»Če bi ja^ smela odločati,« se naposled oglasi žena, »-že vem. kaj bi si želela: za zdaj še nič ne rečem, a mislim, da bi bilo najboljše, če bi bfla lepa. bogata in ugledna.
»Toda,« ugovarja mož, »če bi imela vse to bi bila pri tem lahko bolna, nesrečna, umrla bi morda še mlada. Pametneje bi bilo, da si želiš zdravja, dobre volje in dolgega žijvlienja...«
»A kaj bi z dolgim življenjem, če si siromak!« ga prekine žena. »Če bi nama vila res hotela dobro, bi nama morala izpolniti več želja, ne samo treh.«
»Res je,« potrdi mož. »Zato morava dobro premisliti, preden izrečeva želje. Premišljujva nocoj, česa najbolj potrefolujeva, a jutri jo poprosiva za to.«
»Premišljujva,« ponovi žena. Obenem popravj s krepelcem ogenj. — Ko vidi lepo žerjavico, vzdihne: »Kako lepo tli! Da bi vsaj imela krvavico za večerjo, tako lepo bi jo spekla na žerjavici!«
Komaj izgovori te besede, že prileti krvavica skozi dimnik prednjo.
»Bes te plentaj, sladkosneda!« se ujezi mož. »Pa sva ob prvo željo! Le dve nama še ostaneta. Tako sem jezen. da bi ti privoščil, da 14 tvoja klobasa priraste na nos!«
Tedaj je spoznal, da Je še bfl neumne j ši od žene, zakaj krvavica je takoj skočila ženi na nos in ta se ni mogla več odtrgati
»Joj meni nesrečnid!« plane ooa ▼ jok. »Ti grdež hudobni, kaj si mi storil!«
»Prisegam t!, draga ženica, da nisem nič mislil«, skesano zatrjuje mož. »Kaj nama je storiti? Želel ti bom velikega bogastva, da si lahko naročiš zlato skrinjico in vanjo skriješ nos.«
»Ne. nočem več živeti s to pošastjo na nosu!« obupuje žena. »Še ena že-ija nama ostane, prepusti jo meni. Za-klinjam te! Če ne, skočim skozi okno!« In je hitela k oknu in ga na stežaj odprla. Mož se je ustrašil in ji dovolil, da si želi kar hoče. Ona si je seveda želela, naj ji krvavica odpade z nosa. To se je takoj zgodilo.
Najprej sta se oba oddahnila, nato
pa je žena, ki je bila pametnejša, potolažila moža: »Zdi se mi. možiček, da se je vila ponorčevala iz naju. Prav je imelau Morda bi bila nesrečnejša. če bi bila bogata. Najbolje bo, da si ne želiva nemogočih stvari fn lepo počakava, kaj nama prinese usoda. Med tem pa pojeva krvavico, ki nama je edina ostala od najinih želja.«
volčiči. Ležati so morali ie nekaj ča* sa; jastrebi so jih bili načeli
Miki ni utegnil dognati zakaj 00 mrtvi volčiči ležali na tem kraju. Rag je bil spet zalajal, to pot nekain čud« no zamolklo. Miki ki je čepel pri mrtvih volčičih, je vstal. Rag je bfl izginil. A tedaj je zagledal med gr» movjem vhod v skalno votlino. Tam notri je bil Rag, Miki ga je slišal. Na» to je lajež utihnil.
»Rag!« je zaklical MikL
Rag ee je takoj pokazal "med vEo» dom votline. Pomahai je r repom in pogledal v stran. Videti je bilo, da je zaradi nečesa od sile ▼ zadregi.
Miki je zdaj zlezel ▼ jamo. Po racK štirih se je plazil naprej in držal nož med zobmi. Dišalo je po volkovih.
Votlina se je razširila. Miki je po* tegnil iz žepa užigalico. Naproti sta mu gledali dvojica velikih in 'dvojica majhnih oči. Velike je Miki takoj spo» znal: bile so Minutine.
Minuta je ležala na kamnu. In tisto* kar je ležalo zraven nje — Miki je še enkrat pogledal — je bil majhen volčič.
Miki je segel ponj, ko mu je užiga« lica ugasnila. Tedaj je začutil na rok! nekaj vlažnega: Minutin jezik.
»Že prav, Minuta.« je rekel Miki, »ničesar mu ne storim.«
Pograbil ie malega in ga zanese! k votline pod milo nebo. Tam ga je po» sadil na tla.
Prva sled — mrtvi točki
Ram je izginila gospa Tija?
Fataina pozabpvosrt gospoda N. — Detektiv na - Pomoč od zgoraj— Kaiko je motociklist vedrfl t cerkvi in kaj se je iz tega razvilo
Tako jo mineral teden za tednom, minil je ie Veliki Šmaren, gospe Tije, ki je bila na tako skrivnosten način iz* ginila na kresna večer, pa še vedtno nismo mogli najti. In še vedno nismo nk jlt vedeli, ne s kom je odšla in kain ne zakaj se skriva in kaj počne. Slej .-.o prej je bila njetna usoda zavita r temo.
Pa secn srečal nekega dne na ulici njenega soproga gospoda N. in me je kar presunito, tako je bil propadel ubogi mož. Ni čuda, če so to spremem* bo na njem opažali tudi drugi ljudje in ... ▼ tistem času se je tu in tam že sušljalo o zrahljan ih financah gospoda N. Pravega vzroka njegove potrtosti ni seveda vedel nihče. Za njegovo že* no so vsi mislili, da je spet v sanatori* ju. Služkinji, ki sta morda kaj slutili, sta pa znali držati jezik za zobmi.
Kaj hudirja ne bi slabo izgledal saj nič ne spi! je dejal detektiv Klop, ko sva se o tem pogovarjala. — Vse noči jo čaka, kdaj se bo vrnila. Čaka in upa . . . Pusto upanje, ko — Klop je nekaj mrmral, česar nisem razumel. Tuda on je bil spremenjen: nervozen, razdražen, utrujen.
—	Ah, je Tzdihnfl, pogrcznivši čelo ▼ dlan. — To je res preneumno. Še vsako tako stvar se mi je posrečilo iz« peljati kar ena dve, tu pa kakor da je vse zakleta In kar sem doslej mogel dognati, je vse skupaj figo vredno. Ali veste, da je zdaj že pojasnjeno, ka* ko je prišla gospa Tija do moje vi* zitke?
—	Kaj res? sem se začudil. — Nič mi še niste pravili!
—	Saj pravim, da ni vredno, je odvr* nll suho. — Tolike važnosti se je zde* la ta vizitka in toliko sem radi tega le* tal okoli po deželi, zdaj se je pa vsa stvar izkazala za popolnoma brezpo* membno. In vse to bi si bil lahko pri* hranil, ako bi bil moj spomin kaj vreden. Ampak na vsakega, samo na to branjevko se nisem spomnil! Ta je dala gospe Tiji mojo vizitko. Branjev* ka, pri kateri je navadno jemala sadje. Jaz sem namreč tej ženski nedavno pomagal v neki srčni zadevi, ona v svoji zgovornosti je pa to zaupala go* spe Tiji, ki da se je potem zelo zani* mala za mojo osebo in želela imeti moj naslov. To mi je pravila branjev« ka. In veste, kdaj je to bilo, namreč ta pogovor med njo in gospo Tijo? Dan pred dogodkom na črnuškem mostu. In tisti dan se je gospa Tija menda tu* di prvikrat srečala z njim —
—	Z njim, ki jo je odpeljal?
—	Da, je potrdil detektiv. — Bra* njevka pripoveduje: Ko je odšla gospa, je prišel k stojnici neki gospod in se zanimal za to damo. Branj evka ne pozna gospe Tije po imenu in mu to* rej ni vedela nič povedati, sicer pa on ni niti prav počakal na odgovor, am* pak jo je kar ubral za njo. Ali jo je došeC branj evka ni videla. Bilo je na tržni dan in veliko sveta. Njen opis njegove osebe pa se vjema z opisom, ki nam ga je podal gospod N. Visok čeden človek močno zagorelega obra* za, samo nekam hudih oči, pravi bra* njevka, ona da je kar postala uročna od njegovega pogleda. Govoril je slo* vensko, vendar malo drugače, nič po domače, pravi branj evka.
—	Iz tega bi se dalo sklepati, da je le kak tujec —
—	Nič se ne d4 sklepati, prijatelj! pa me je s čemernim obrazom prestregel detektiv. — Pri tej neumni stvari je sploh najpametneje nič sklepati, ker
?ride vedno narobe kot si pričakoval.
Ilovek bi res sklepal, odpeljal jo je tujec bogve kam daleč po svetu, in v teh tednih sem zaman pretaknil za nji* ma vse kote naše ljube domačije, a glejte: 8. avgusta sta bila na pokopa* lišču v K . . .
—	Kaj poveste! sem ostrmel
—	Na grobu njene hčerke, ki je, ka* kor veste, utonila 8. avgusta pred tre* mi leti Vsako leto na ta dan bi ne* srečni starši obiskali detetov grob. To pot pa je gospod N. v svoji zmedeno* sti na obletnico čisto pozabil, to se pravi: spomnil se je šele čez dan, brž kupil venec in se z avtom peljal tja.
Na grobu je že ležal njen venec, mate*
rin venec. Ona je bila na grobu že zjutraj, prišla je z avtom v spremstvu neznanega gospoda, dala je potem tudi za mašo kakor po navadi, pa se spet odpeljala. To vse je zvedel gospod N. pri župniku, ki se je čudil, kako to, da je prišla gospa to pot sama itd. Na kar se je gospod N. opravičil s primer* nimi izgovori. Župnika pobliže kaj iz* prašati pa seveda nikakor ni smel, da ne bi vzbudilo suma. In tako smo sreč* no spet tam, kjer smo bili prvi dan, to je, da nič ne vemo! je resignirano kon* čal detektiv in si nabasal pipo.
Nato sem jaz njemu poročal o svo* jih čudnih doživljajih z Abo. Poslušal me je z velikim zanimanjem, na koncu pa je skomignil z rameni. — Hm, je zamrmral, — bojim se, da vaši sledovi vodijo povsodkam, samo ne h gospe Ti j L
—	To pravim tudi jaz, sem hladnokrvno odvrnil. Zlasti zdaj, ko so nas vaši sledovi tako imenitno približali cilju! Da, zdaj pravim celo to: Da go* spe Tije na ta način ne bomo nikoli našli, ne njen mož, ne vi, ne jaz, razen če nam pride na pomoč kako srečno naključje.
—	Kako naključje! je zarenčal Klop.
—	Kolikokrat sem vam že rekel, da naključja ni! Vse na svetu vlada višja volja.
—	No, pa višja volja! sem se udaL
—	Saj ne gre za besede. Samo na pomoč naj nam pride!
Par dni zatem nim je res prišla na pomoč — višja volja, da se izrazim s Klopom. On je doktor bogoslovja, on to bolje vč.
Prišla je s tistim ogromnim črnim oblakom, ki je čez pokrajino, vso ble* ščečo v zlatem solncu, zdajci vrgel po* šastno, strahotno senco. Ljubi oblak, sem prosil, prizanesi mi in pusti me skozi, nikar še ne odpiraj svojih za* tvornic, glej, nad sto kilometrov je še do Ljubljane, spotoma imam pa tudi še opravka, a rad bi bil nocoj doma, jutri je nedelja, rad bi šel na srnja* ka . . . Bodi dober, ljubi oblak, in po* trpi malo! Tako sem prosil in vozil z vso hitrostjo, kolikor je pač dopuščala slaba cesta, neprestane vijuge in silni prah. ki je plesal pred menoj v blaznih vrtincih.
Ampak bil je to neizprosen, neusmi* Ijen oblak, ker ga je gnala huda ura. Prihrumel je v divjem besu, nizko se valeč čez brda, vse zatemnjujoč m za* molklo rjoveč ko togoten lev.
Bližal sem se neki vasi, videl bežati ljudi s polja, in tedaj, tedaj se je usu> Io. S silnim hruščem, da je zaglušilo ropot mojega motorja. Toča! Ko jajce debela.
Reši se, kdor se rešiti more. A tre* nutno ne vem, kaj bi in kam bi. Po meni pada, žk — med pleča, žk — na roko, da od bolečine stisnem zobe, tres — se razpoči nekaj na reflektor* ju, in vse naokoli poka, bobna, bije . . . skozi valovečo meglo vozim in ves zbe* gan, zmeden in napol slep se oziram po zavetju.
Tam izza visoke žive meje se prika* že cerkvica bela in kot bi mi prijazno migala, njena vrata so na stežaj od* prta.
Dvoje kokoši je prestrašeno kričč sfrfotalo iz božjega hrama, ko sem pri« puhal noter, vesel in hvaležen Bogu za milost. A v trenutku, ko sem našel za* vetje, je prenehala toča, zato je pa tem huje lilo. treskalo in grmelo. Ni mi kazalo drugega ko počakati v cerk* vi, da se nevihta poleže. Pa sem porinil svoje vozilo lepo k vhodu, toliko da je bilo pod streho, sam pa se lepo usedel v zadnjo pruko in se udal premišlieva* nju. kot se spodobi na takem kraju.
Bila je to preprosta, srčkana kmečka cerkev, kot jih tako ljubim in ki me vedno tako živo spominjajo srečnih let, ko sem bil priden otrok in sem rad molil. Danes pa sem grešen, posveten človek poln slabih nagnienj in niče* murnih poželjenj, ki moliti nikoli ne utegne. A vseeno je Bog tako dober z menoj, kolikokrat že sem občutil nje* govo očetovsko roko, ki me je varno popeliala skozi vse nevarnosti. In zdaj* ie tudi, zunaj razsaia neurje, jaz pa se* dim tu lepo na suhem in varnem v cerkvi. In tista ledena kepa, ki me je usekala na roko. da je krvava, kako lahko bi mi bila priletela na glavo, me omamila in vrgla z motoria. A vse je šlo r>o sreči. Tudi to je božia roka.
Marsikaj sem tako premišlieval sam* cat tam v cerkvi, česar človek drugače ne premišljuje. In marsikaj mi je prišlo na misel, kar se ma je zdelo dobro, če si zapomnim. Zato sem vzel iz žepa beležnico in si zapisoval to rn ono. A ko sem tako pisal, me zdajci potrese za ramo trda, težka roka. Za menoj je stal mož in mi pomignil ven. Nječov temni obraz ni obetal nič dobrega. Zu» naj pred cerkvijo pa se je gibalo še več postav . . .
O jej! sem si rekel. — Torej me je le nekdo videl in me šel zatožit župniku. Zdaj bo pa huda, bratec!
Pred cerkvijo je stal žumtfk z mare» lo, ker je še vedno deževalo, z njim na dva možakarja, eden s cencem v roki, drugi z gnoinimi vilami Ta dva sta se zdaj postavila k motoriu. vsak na eno stran, kakor dva gardista Izza župni« kovega hrbta pa je pokukavala maič* kena. zgrbljena starka z zelo šničastim noskom im zelo šničasto bradico, su* kala oči m sklepala roke vsa v strahu
in razburjenju. In zaslutil sem takoj:
Tukaj je sovražnik.
Prijazno se smehljaje stopim med nje in pozdravim. Nič odzdrava. mračen -molk, vse gleda v tla. Dokler ne poprime besede mežnar, ki me je aretiral, poprime ostro, ves rdeč v obraz in rožba^e s ključi:
— Zakaj ste zapeljali v cerkev, ha?
Razložim mirno, kako je vse hi V stiski ia se nisem vedel drugam zateči Nikjer blizu nisem videl strebe. ne poznam kraja. A cerkev je bik odprta ko nalašč. Pa sem se zatekel vanjo, v božje zavetje. — Oprostite, gospod župnik, in vi vsi! sem rekel. — Ni se zgodilo v slabem namenu.
Na to mojo opraviobo so se mi obrazi naokoli zazdeli za spoznanje milejši cepec in gnojne vile manj grozeče... Tedajci pa je izza župnikovega hrbta zapihala tista špicasta bradica in se pognala naprej ko razjarjena kokla:
—	Sveti križ božji, takšna pregreha, takšna pregreha! Oh. zato pa je Bog vpričo poslal točo nad nas!
—	Preljuba prijateljica! sem jo nagovoril. — Toča je že bila. preden sem jaz storil to pregreho. — Le poglejte tukaj. (Pokazal sem na plahto, ki je pokrivala prikolico motorja, tam so še ležala ledena zrna.) Ampak v trenutku, ko sem jaz prestopil prag cerkve, je. kot bi odrezal, prenehala toča. To je resnica.
—	Kakopak. Toča je prenehala, ko sem jaz pokadila okoli hiše in zmolila očenaš k svetemu Hijeronimu.
—	Potlej je pa škoda, da niste opra-vili tega že preje, ko se je napravljalo za hudo uro. Pa bi nas lahko obvarovali toče!
Trenutno je spreletelo obraze nekaj kakor veselost; mežnar se je z rokavom pobrisal čez usta, cepec se je namuznil gnojne vile pa se obrnile malo stran... A za-rne ugodno razpoloženje se je takoj spet prevrglo, ko je mežnar nadaljeval ostro zaslišavanje z vprašanjem:
—	Pa zapisovali ste si tudi nekaj v cerkvi, kaj ste si zapisovali, ha?
Spet se je hotela oglasiti mila moja prijateljica, a mežnar jo je zavrnil: »Molči zdaj, Zefa!« Jaz pa sem odgovoril:
—	Kaj sem si zapisal? Kaj pa stoji zapisano tam gori na prižnici?
—	Ne vem, je zamrmral mežnar v zadregi. — Nekaj latinskega je.
Jaz pa sem nadaljeval z beležnico v roki: — Stoji zapisano: »Audite ver-bum Dei!« A naj bi rajši bilo zapisano po slovensko: »Poslušajte božjo besedo!« Da bi ljudje to razumeli in ne bi med pridigo dremali... In naj bi bratje. mi vsi, dan m noč, vsekdar in povsod poslušali le besedo božjo, ki nam ukazuje: Ljubite se med seboj. Bodite usmiljeni in strpljivi. In naj se človek me povzdiguje nad človeka. Vsi smo bratje in sestre.
—	To sem si zapisal, ker nri je tako narekoval notranji glas, sem pristava tiho, z roko na srcu in sklonjene glave. In glej, ko se ozrem, vsi okoli mene so stali tako, roko na srcu, sklonjene glave, v svečano-resnobnem molku, župnik, mežnar, mož s cencem. mož z gnojnimi vilami, — vsi. tud: ?efa, borbena starka. Rahlo je kapljal dež in skozi bežeče oblake so prodirali solnčni žarki.
Socijalna politika
In zdaj je župnik, ki ves čas ni izpre-govoril besede, dvignil obraz in prvikrat sem pogledal v njegove oči, sinje, blage apostolske oči. In obličje mu je zaplamtek) v pris vem smehljaju, ko je stopil k meni in mi podal roko.
Kaj bi vam še veliko pravil? Inkvizicijska obravnava pred cerkvijo je končala s triumfalnim mojim odhodom v farovž, v goste.
A ne mislite, da smo šli kar tako! Ho, v prikolico je sedel župnik, mežnar je zajahal zadaj, in tako smo se poipeljali tja čez v farovž, popreje pa še trikrat okoli cerkve, z dimom in ropotom m med špalirjem cepca ki gnojnih vil in prijateljice Žefe, ki se je vsakikrat prekrižala.
In potlej sem preživel tam v farov-žu prijeten večer kot že dolgo ne. In ostal kajpak tudi čez noč, saj me niso pustili.
Drugi dan, nedeljo zjutraj, pa sem bil tam tudi pri maši. In tam v tisti zakotni vasici, v cerkvi pri maši, ko sem se takole, kot se spodobi oziral malo tudi tja na žensko stran, sem med kmečkimi ženskami, v enako preprosti obleki in ruti, naenikrat zagledal njo — gospo Tijo.
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
Josip Fr. KnalUč.
Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije
Pod tem naslovom je izšla ▼ založbi Cankarjeve družbe zanimiva in važna razprava tajnika Delavske zbornice Filipa Uratnika. Ta knjiga se Je menda prvič pri nas resno hi stvarno lotila enega naših najvažnejših problemov, problema množitve prebivalstva Slovenije v primeri z možnostjo njegove zaposlitve ter z razvojem in razvojnimi možnostmi našega gospodarstva.
Razprava govori o »brezposelnosti ln prenapolnjenosti malone vseh poklicev« in nam istočasno kaže smer, v katero gre so-cialno-gospodarski razvoj Slovenije: v kritično preobljudenost, ako ne bo pravočasnih protiukrepov.
Veliko si prizadevamo, da utrdimo fizično moč prebivalstva zmanjšamo odstotek umrljivosti, dvigamo število porodov, kratko: hočemo imen številčno velik in fizično zdrav narod. Temu prizadevanju in uspehom tega prizadevanja pa stoii kakor pošast nasproti drug problem: vprašanje zaposlitve ter zagotovitve boljšega socialnega življenja; kajti biološka stremljenja vendarle ne smejo imeti za cilj. da ustvarimo narod beračev ln brezposelnih. Uratnik pravi: »Citali smo željo, da bi se moral naravni prirastek našega prebivalstva tako povečati, da bi znašal vsa) 2% letno. Tako željo pa je po našem mnenju mogoče le zato zapisati, ker se pri tem ne zavedamo, kako bi se moralo naše gospodarstvo razviti, da bi bil tak prirastek prebivalstva gospodarsko mogoč in da bi se dosegli cilji, na katere pri tem mislimo«.
Avtor najprej razpravlja o predvojnih populačnih prilikah v Sloveniji, nato pa preide na povoino dobo. 2e v L 1921 moremo ugotoviti, da se Je število oseb, starih od 20 do 40 let, po voini dvignilo za 40 tisoč. Dorasli so pred vojno rojeni otroci, v deželo je prišel dotok novih moči, ki so bile do vojne v tuiini, izseljevanje je izpadlo ali je zelo omejeno: Ako bi se nihče ne Izselil bi od 1. 1920 v Sloveniji število oseb v starosti od 20.—60. leta naraslo do L 1930. na 588.000, do l 1940 pa na 618.0 medtem ko je bila odgovarjajoča predvojna številka 446.000. Te številke povedo, zakaj je pri nas brezposelnost in kažejo, da bi bHa brezposelnost še večia. ako bi prišlo do popolne ustavitve izseljevanja. Pri tem Je važno, da bo število delovnih moči v letih 1930—1940 po Evropi občutno padlo (izpod rojstev med vojno in pa dejstvo, da m po vojni v večino evropskih držav domače delovne sile niso vrnile, ker iih ni bilo t takih krajih zunal. od koder bi morale vsled spremenjenih političnih prilik nazai v domovino.) Zato bo našo emigracijo treba smotrenejše organizirati Na podiag! številk prihaja razprava do zaključka, da je Slovenija tako gosto naseljena, da pri dosedanjem načinu obratovanja uspehi eventualne notranje kolonizacije ne bi mogli biti znatni. Odpomoč je Po avtorevem mišljenju možna v tem, ako bi se travniki tako intenzivno izrabili kakor njive ta ako bi bila dosežena bolja predelava lesa v gozdih. Toda večia kmečka produkcija, ki bi šla pfeko lastnega kon-zuma ali katere ne bi paraliziralo boljše živl enie kmeta, zahteva zopet večji kon-zum po industrifi in obrti — katerega pa — Avtor ugotavlja, da bi se prebivalstvo celih okrožij ne moglo več preživljati, ako bi ne bilo vinogradov.
Znatne razširitve slovenske agrikulture ni pričakovati; zato tudi ne bi mogli pričakovati znatne razširitve slovenske obrtne in industrijske delavnosti, »ako bi se razvijalo naše gospodarstvo samo zase brez zveze z ostalimi pokrajinami naše države in svetovnega gospodarstva.« — -Preko tega bi se mogla razviti naša industrija znatno preko sedanjega obsega le takrat, ako bi bila v stanu izdelovati in predelavati izdelke, ki bi jih konzumiralo v zadnjih posledicah poljedelstva drugih pokrajin in drugih držav.«
Na podlagi teh ugotovitev prfhala razprava do trditve, da mora maša industrija-lizacija preiti v svetovno gospodarsto. Tudi prebivalstvo ostalih evropskih enot more naraščati le z močnim naslovom na gospodarstvo drugih kontinentov. Ena enota izdeluje industrijske produkte, druga živila in sirovine. Zapadna Evropa in z njo tudi mi se bližamo težkim časom; industrijam bo računati s težko konkurenco. »To konkurenco bo naša industrija zmogla le v velikih zvezah, z močnimi kapitali m z najrazvitejšo tehnika« Vedeti je treba, da prebivalstvo povsod letno narašča za 1 %. To dejstvo mora peljati do svetovnega gospodarstva in do svetovnih političnih tvorb.
Pisatelj prihaja do zaključka: hotel je predvsem na problem pokazati ln zamj zbuditi zanimanje, da se ne bo več dogajalo, da bi v eni sapi zahtevali stvari, ki so si popolnoma nasprotne. Organizirati bi bilo treba študij zaposlitve prebivalstva ln poiskati organiziran izhod iz vedno nevarnejše krize. Zlasti je važno eno: naš delavec ne sme v tujino sam »V tujino bi ga moral spremljati naš intelektualec, predvsem naš gospodarski strokovnjak in organizirana moč domačih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij.«
Razprava o označenih problemih je vredna, da postane resen predmet naših Javnih razmišljanj. — Djb.
Salonit
cementno azbestni
te za pokrivanje zgra boljši materijal
Zavarovanje pri trgovskem bolniškem društvu
Prejeli smo:
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v
L:ubl ani je objavil v dnevnih časopisih »Pojasnilo trgovcem — delodajalcem«, v katerem pravi med drugim, da ie zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu le fakultativnega značaja in dopustno ie za one uslužbence, ki so obenem tudi člani trgovskega društva »Merkur«, pa tudi pri tem predpogoju mora le uslužbenec sam pristati na zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani al bilo nikdar v sklopu »Trgovskega društva Merkur, v LJublianl ta torej s tem društvom nima ta ni Imelo nikakih stikov, marveč Je bilo vedno samostojno, od politične -oblasti potrjeno društvo. Pa tudi pravila »Trgovskega bolniškega in podpornega društva« to dokazujejo s tem da je mogel že pred podreditvijo društva Osrednjemu uradu za zavarovanie delavcev v Zagrebu postati redni član društva vsak trgovski uslužbenec na slovenskem ozemlju, ki je pripadal v smislu trgovskega zakona trgovskemu pomožnemu osobju. Društvena pravila torej že tedaj, ko je bilo socialno zavarovalna ustanova, niso vezala članstva na včlanjenje pri Trgovskem društva »Merkur«. Ta trditev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ne drži ta Je slejkoprej ostala v veljavi določba, da more postati član Trgovskega bolniškega ta podpornega društva ▼ Ljubljani vsak trgovski uslužbenec, ki se prišteva po za konitih predpisih k trgovskemu pomožnemu osobja (vajenci, pomočniki, praktikanti, pisarniško osobje itd.)
Po uveljavljenju zakona o zavarovanju delavcev je postalo Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani organ Osrednjega urada za zavarovanie delavcev v Zagrebu; ni pa bilo podrejeno Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubi lani Kljub temu, da je postalo društvo organ Osrednjega urada v Zagrebu, pa je tudi še v naprej obdržalo svoj delokrog, tako glede teritorija, kakor tudi glede sprejemanja članov. Tudi danes more društvo sprejemati kot člane vse trgovske uslužbence, brez ozira na Okrožni urad, ta prav nikjer nI določbe, da mora biti član Trgovskega bolniškega ta podpornega društva obenem tudi član Trgovskega društva »Merkur«.
Zakon o zavarovanju delavcev določa v čL 10., da mora delodajalec vsako osebo, ki je nameščena pri njem in ki je zaveza na zavarovanju, najkasneje v 8 dneh. ko stopi ▼ obrat, po predpisih prijaviti v zavarovanje. Zakon pa ne določa z ozirom na trgovske nameščence, kdo odloča o tem, kje naj bo uslužbenec zavarovan. Zaradi tega tudi za Trgovsko bolniško društvo ne obstoja zakoniti predpis, da se mora uslužbenec sam izjaviti o tem, kje hoče biti zavarovan.
Trgovsko bolniško hi podporno društvo se je sedaj reorganiziralo in bo v najkrajšem času izpopolnilo zdravniško službo tako. da bo popolnoma odgovarjala potrebam zavarovancev. Uvedlo bo ugodnosti preko predpisov zakona hi bo vedno stremelo za činrvečjim izpopolnjevanjem zavarovanja.
Za zavarovanje nameščencev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu torej ni zadržkov, ki jih navaja Okrožni urad v svojem pojasnilu, — pač pa naj trgovci stremijo za tem, da bodo imeli svoje uslužbence zavarovane pri svoji trgovski soci-alno-zavarovalni instituciji.
Globoke mehke kodre
dobe in ohranijo Vaši lasje, če jih
// izmijete vsak teden
" enkrat s preizkušenim
Shampoon
z črno glavo
Centralni d*poli Rov«, ± 4. Zagreb
Nov plin za zrakoplove
Neka hamfourška družba se bavi ta čas s proizvajanjem heliju podobnega, negorljivega plina, ki bi služil za polnitev zrakoplovov. Kakor znano, so začeli nadomeščati v to svrho vodik s helijem. ker ta ne gori in izključuje v zračni plovbi torej veliko nevarnost. Je pa zelo drag in poleg tega ga pro-ducirajo v večji meri samo v Ameriki ki ga pa porabi večinoma zase. Ti razlogi so napotili Nemce, da so se začeli ukvarjati s sestavo enakovrednega plina. Iz hamburškega poročila bi sledilo, da se jim je to posrečilo.
AGENTI
ki so <fasedaj Ba®toj>aK •O^imond« lufifo naj io svoj*" naslove direktno sJdad&čo, bec Joafakn SajMiro h Ljubljane Miklošičeva c. 14 n vet naš zastopnik.
»Delmond« Aleksander Pollak, _Beograd. Čuburska '8._
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Banovina in agrarna uprava j «-
Osnovni raktm kraljevine Jugoslavije z dne S. oktobra t L našteva t § & kot v pristojnost bana spadajoče poleg drugi* tudi posle o pospeševanju poljedelstva, »d-jarstva. vinogradništva in plan§aratva; po^-bei navaja le posle koloni zanje in komarje ter poljsko policijo, dalje regulacije vodnih tokov in posle vodnih zadrug, kakor tudi posle, ki se nanašajo na imovinske občine m semljiSke zajednic« v
Ako premotrimo ta sicer ne tičen delokrog banov, vidimo, da °^ega lec pospeševalnih peklov v agrarpotehnič-nem pogledu važne agrarnopravne in agrar-nopolitifne agend^glede katerih smo^do-slei pogrešali smotreno vodstvo in reseva nje, ki je bilo po dosedanjem dvotirnem sistemu tudi nemogoče ali vsaj težko 'zved-Ifivo. Pri dosedanji upravni uredbi smo
imeli ra kmetijsko-pospeševalne tehnične
posle oblastne kmetijske referente pri velikih županih in kmetijske oddelke pri samoupravnih oblastih (pri oblastnem odboru ljubljanskem še poseben melioracijski oddelek). Docela neurejen in pozabljen pa je ostal agrarnopravni m agrarnopohtiCni referat. Nedostaiala nam je pravilna ločitev io porazdelitev poslov, tičočih se kmetijsVnii vprašanj po svoji naravi in svojem značaju, kakor te pravilno opredeljuje dr. Steska v svojem nedavno v >Jutru< objavljenem Članku >Bao in samouprava« in th strogo loči v avtoritativne in skrbstvene posle. Nasprotno. zgodila se je pod prejšnjim režimom celo legislativna pogreška. ki ie v stanu zanesti pravno nesigurnost v reševanje izvesrt-nih vprašanj glede lastnine in posesti do semlje. V mislih imam prenoe agrarnih operacij na ljubljanski oblastni odbor, kakor se je izvršil s členom 242. finančnega rakona aa leto 1927,28 in na podlagi tega Sena izdanem »Dostavnem dopisu ministra ra km^tiistvo na velikesra žnpana ljubljanske oblasti z dne 13. decembra 1927 štev. 49607,/1.
PosM »Agrarnih operaHJ« po vsebini tako avanfh agrarnih zakonov so po velikem delu eminentno pravniški, spadajoči deloma v ■odnijsko deloma v upravno področje. Za take posle pa bivše samoupravne oblasti niso bile poklicane. Kakor v bivši Avstriji, kjer so bile agrarna zakonodaja in njene agende nanašajoče se na urejevanje kmetij-skopravfh odnošajev (komasacije, razdelbe in uredbe skuproih zemljišč, uredbe servitut-nih pravic, paše, drvarjenja itd.) pridržane poljedelskemu ministrstvu, določa tndi uredba o ostro ju našega ministrstva za kmetijstvo, da razpravlja in rešuje vprašanja agrarnega prava to ministrstvo. Zato tndi komasacijskih in razgodbenih poverjen ištev na Hrvatskem, ki odgovarjajo oblastvom za agrarne operacije v Sloveniji, niso prenesli na samoupravne oblasti.
Prevrat in kraljeva beseda, da bodi zemlja tistega, ki jo obdeluje, dala sta nam še drugo agrarn opravno institucijo: agrarno reformo, katere posli so se nedavno združili s posli ministrstva poljoprivrede v zadnji instanci, dočim so se imeli posli prve in druge stopnje prideliti bči upravi, tako da bi se po ukinjenju obstoječih agrarnih direkcij njihov delokrog prenesel na poseben referat velikega župana. Vprašanje tsode prve instance, t j. okrožnih agrarnih uradov. menda še ni bilo definitivno rešeno, vedar bi imeli po vsej priliki ti uradi ostati iz praktičnih in upravnotehničnih razlo-
VO
92.50 dolarja za 100 dolarjev noroi-n. pr. padlo na 71—72 dolarjev, 8 % Blairovo posojilo, ki je bilo izdano leta 1922. po 95.25 pa je nazadovalo na 82—83 dolarjev. Enako so padle tudi obveznice drugih držav. Seveda je v takem položaju prenehala tudi vsaka možnost najetja posojil v Amerikri. Emisije posojil, lasti ra Evropo, so zaradi tega letos padle na minimum. Nasprotno, Evropa je celo pomagala financirati špekulacijo s tem, da je zaradi visoke obrestne mere nalagala kratkoročno svoja razpoložljiva denarna sredstva v Ameriki, kar je imelo za posledico, da je nastopila napetost tudi na zapadnoevropskih denarnih tržiščih, predvsem pa v Angliji, ki je bila primorana dvigniti diskont na 6.5 % (Avstrija pa celo na 8.5%).
Sedaj pa se je menda situacija povsem spremenila. Glede na poslabšanje gospodarske konjunkture v Amerik4 pričakujejo, da bodo tečaji delnic dalje padali in da je dolgotrajna hosa končno likvidirana. Tudi pri ameriški publiki je opažati preokret. Razpoložljiva sredstva se zopet nalagajo v obligacije in vrednostne papirje s stalno obrestno mero. ker je rentabilitetni princip zopet prišel do svoje veljave. To pa nam daje upanja, da bo Evropi v doglednem času zopet odprta pot na ameriški kapitalski trg in da bo tam zopet mogoče najemati večja posojila in plasirati obveznice Mnogi špekulanti, ki so v pravem času prodali svoje delnice, kupujejo sedaj obligacije, ki so se že pričele dvigati. Tako se je n. pr. 7 % Blairovo posojilo okrepilo že za 7—8 točk in notira skoro že 80 dolarjev za 100 dolarjev nominala. Polom na newvnršk; borzi bo torej Evropi prej ali slej gotova prinesel koristi, kajti evropske države bodo v bodoče pri ugodnejših tečajih in v večjem obsegu lahko pokrivale svoje kreditne po trebe v Ameriki.
gov.
V sedanji dravski banovini imamo pa še tretjo agrarno institucijo, namreč deželno komisijo za promet z zemljišči, ustanovljeno med vojno 1. 1915. Ta komisija je med in po vojni obvarovala marsikatero kmečko domačijo pred razkosanjem in propadom, ker je zabranievala vsako šnekulativno pokupo-vanje kmečke zemlje. Ustanova je v bistvu dobra in koristna, vendar je zapadla v nekak formalizem. Zato bi jo bilo treba izročiti strokovnim t j. agrarnopravnim rokam
Ako primerjamo sedaj delokrog teh institucij s pristojnostjo bana. pridemo do jasnega zaključka, da spadajo odslej v področje bana vse agrarne operacije in del agrarne reforme (kolonizacije), dočim vprašanje komisije za promet z zemliišei ni rešeno In bo treba zanj pač posebnega zakona. Ni pa menda zakonite ovire, da bi se banom ne odkazali tudi vsi posli agrarne reforme pod nadzorstvom ministrstva.
Organizatorično bi bilo vse te agrarno-pravne in agrarnopolitične posle združiti v drugi instanci v en referat pri banski upravi, v prvi instanci pa v urade posebnega delokroga, kakor je to naravnost vzorno uredila Avstrijska republika, kjer imajo sedaj posebna agrarna okrajna oblastva (Agrarbezirksbeborde) in deželna agrarna oblastva (Agrarlandesbehorde) Tako bi dobili resnične in popolne agrarne urade, katerim bi se pozneje lahko dodeljevalo izvrševanje še drugih agrarnih zakonov, za kar treba itak špecijalizacije v korist našega kmetijstva. Ako imajo danes trgovci in obrtniki že svoja sodišča in zahtevajo tudi delavci svo>e sodne dvore, tedaj menda v agrarni državi ni neskromna zahteva najštevilnejšega io temeljnega stanu, kakršen je kmetijski stan. po specializiranem obravnavanju in reševanju njegovih često bitnih pravnih in gospodarskih vprašanj.
Dr. Spiller-Mnjs.
Za razširjenje uoslafe na Rakeku
Vprašanje razširjenja postaje Rakek, ki je gotevo ena največjih naših izvoznih po staj, je glede na naraščajoč promet vedno bolj nujno Zahteva po razširjenju te posta je je sicer že več let na dnevnem redu. ven dar ee rešitev le vedno odlaša To odlašan je pa ne škoduje samo našemu gospodarstvu temveč tudi železniški upravi sami. ki hi 7 razširjenjem naprav lahko dosegla znatno večje dohodke. Preko Rakeka gredo ogrom ne količine našega izvoznega blaga, pred vsem lesa žita itd., in baš pri teb pošiljkah je opažati največ težkoč. Uradni vzorci žita ki ga mi izvažamo, se vzamejo iz vagonov v Postojni, ker odklanja naša železniška uprava prošnje za vzemanje vzorcev na naš' strani z motivacijo, da je postaja Rakek premajhna. Italijanska železniška uprava pa računa za dviganje vzorcev 33 lir ali 100 Din od vagona. S tem je naša železniška uprava oškodovana na leto za vsote, ki gredo v milijonske zneske, poleg tega pa so oškodovani tudi naši špediterji na Rakeku Italijanska železniška uprava dovoljuje tudi reekspedicijo.* t j. ponovno oddajanje v Pre stranku in sicer brez težkoč in eelo brez lomljene voznine, pri čemer zaslužijo zopet italijanski špediterji in italijanska železniška uprava, ki pobira reekspedicijsko pristojbino 25 lir od vagona. Ker se v Pre-stranku reekspedira dnevno okrog 30 vagonov našega blaga, znaša torei dohodek italijanskih železnic od te pristojbine na leto preko 1 milijona Din Pri nas pa je *-eeks-pedicija zelo otežkočena in se tudi pri vsaki reekspediciji zaračuna lomljena voznina Če bi se postaja na Rakeku razširila 'n b; se odpravili ti nedostatki. bi se lahko doho^ dek železnic povečal za milijone letno, poleg tega pa tudi naši špediterji ne bi bili več prikrajšani na poslu in zaslužku.
= Naš letošnji izvoz lesa. Čeprav možnosti izvoza lesa letos niso več tako povoljne kakor lani. vendar se iz naše države izva žajo dalje ogromne količine in smo tudi v septembru po izvozni statistiki prekoračili lanskoletni izvoz. Če zberemo naše statistične podatke za prva 3 četrtletja tek. leta in jih primerjamo z odgovarjajočimi podatki za preteklo leto. tedaj dobimo naslednjo sli ko o našem letošnjem izvozu lesa. V prvih 9 mesecih t. 1. smo izvozili (v 1000 tonah pri pragovih v 1000 komadih): 1929 1928 drva	482 392
gradb. les	1107 1124
hrast, pragovi 2089 1912
Po vrednosti pa je znašal naš izvoz v prvih 3 četrtletjih (v milijonih Din):
1929 1928 drva	106.4 81.7 + 30
gradb. Les 1101.3 8935 + 23% hrast, pragovi 113.3 98.1 + 15% izdelki lesni 90.9 64.9 + 40% Iz odstotnega povišanja izvoza po količini odnosno po vrednosti je razvidno, da se je vrednost izvoženega lesa v znatno večji meri dvignila kakor količina.
= Pred ustanovitvijo velike trgovinske delniške dražbe,
+ 23' —1.5 % + 9%
vinske pogodbe. Zbornica je ie poslala vsem podjetjem svojega okoliša, ki so v poslovnih stikih z interesenti v Rumuniji, okrožnico z vabilom, da ji nujno sporoče, kakšne skušnje imajo v trgovinskih stikih z Rumunijo in kakšne predloge stavijo glede carinsko tarifnega dela bodoče pogodbe Nova romunska carinska tarifa je interesentom na vpogled v zbornični pisarni. Predloge lahko zbornici pošlje vsako podjetje, ki ima interes na pogodbi z Rumunijo, tudi če ni prejelo okrožnice.
= Lep napredek našega umetnega vrtnarstva. Znani ljubljanski umetni vrtnar gosp. Ivan Šimenc si je na Mirju nasproti Kolezijj zgradil obsežno novo vrtnarijo, ki je urejena po najmodernejših načelih. Sredi 10 tisoč m* obsegajočega vrta je postavljena mo derna stavba, kateri so priključeni trije veliki rastlinjaki, ki so vsi opremljeni s centralno kurjavo. Rastlinjak za množarno in vzgojni rastlinjak sta dolga po 15 m, zvezni rastlinjak pa je 18 m dolg in 6 metrov ši rok. Podjetni gosp. Šimenc je svoje vrtnar stvo že preselil v nove prostore, ki so jih izvršili domači podjetniki. Železne konstrukcije je izdelala tvrdka Gayer. centralno kur javo tvrdka Korn, stavbo je izvršil stavbni podjetnik gosp. Saksida, načrte pa je izdelal arhitekt Tvan Zupan.
= Pogajanja za carinsko premirje. V četrtek se je v Ženevi sestal gospodarski odbor Društva narodov h 30. zasedanju. Pomen tega zasedanja je v tem. da bo izdelal načrt za konvencijo o carinskem premirju (na podlagi sklepa zadnjega zasedanja Društva narodov), o katerem bo sklepala ooseb na konferenca, ki se bo vršila v februarju Tekom tega premirja nobena država ne bi smela povišati carinskih tarifov ali uvajati ovire za mednarodno trgovino. Pod zaščito 'ega premirja pa naj bi se vršila pogajanja za olajšanje trgovine in za solidarno znižanje nekaterih carinskih postavk, kakor za les, celulozo, papir, sadje, povrtnino, usnje, železo, riž in cement.
= Sprememba imena. Največja domača tovarna čipk. poza m en te rije in trakov: Ju-goslavensko Zerkovič d d. Maribor, je spremenila svoje ime v Teksta d. d. za tekstilnu oroizvodnju. Maribor.
= Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za 1. 1929 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po l50 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici do 30. novembra t 1. Priloži naj se jim od občinskega in inp-nijskegn nrada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, ia sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka on-mo«'.« vdrva bivš.»ea samotni,iegi «>>>it-nika ali trgovca.
= Ugodno finančno stanje Našičke Unije. Znani švicarski trust lesnoindustrijskih nod-ietij »Union des Usines et des Exploitations Forestieres de Na«:cc, ki ima velika podjetja v Jugoslaviji pa tudi v Rumuniji in na Madžanskem. je poslovno leto 1928/29 zaključil e čistim dobičkom od 2.06 milijona frankov (22 milijonov Din) napram 1.75 in L53 milijona frankov v predhodnih 2 letih. Kakor se zatrjuje, bo družba letos povečala dividendo.	' "
= V zaružni register so se vpisale nastopne zadruge: Prekmurska gospodarska posojilnica v Dobrovniku. r- z- z n. z.,; Vodovodna zadruga v, Goričanah pri Medvodah. r. z. z o. z.; fh-oduktivna zajednica, r. z z o. z. v Guštanju; »Domačija«, stavbna zadruga mestnih nameščencev ljubljanskih, r z z o. z.: Živinorejska zadruga v Starem trgu pri Rakeku, r. z. z o. z.: Strojna zadruga v Velesovem (pri Kranju) r. z. z o. z.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2 novembra ponudbe glede dobave raznega lesa in do 4. novembra glede dobave parketne paste in mazilnega mila: gradbeni oddelek pa do 5 novembra ponudbe glede dobave 1 mize z dvojnim pokrovom.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave razne posteljnine (prevleke za blazine, rjuhe, brisače, odeje, slamnice! Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31 t. m. ponudbe glede dobave svedrov za les in 2250 kg tračnih žebljev, do 7. novembra pa glede dobave električne ure. Drekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. novembra ponudbe glede dobave 100 ks čaja. Direkcija državnega rud nika Banja Luka sprejema do 7 novembra ponudbe glede dobave 100 kg krp za brisa nje in 200 kg bombažn za čiščenje. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 7. novembra glede dobave 3000 komadov žimnic in 1500 komadov slamnic, 14. novembra glede dobave 100 umivalni kov. 200 komadov porcij iz aluminija in 50 komadov strojev za mletje mesa. 16. novembra glede dobave 3000 nosilnic ra ranjence. 19. novembra pa glede dobave 3000 komadov bolniških in 750 komadov zdravniških pla-ščev. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije
ena

To dobro ime in velika izbera med najboljšimi sirov in a nt i Jamčita, da v vsakem poedinem kosu enako izborno
rpentin
Posledice Boloma na newyorški borzi
Boljši Izgledi ra najetje posojil v Ameriki.
Že včeraj smo poročali o naglem padanju efektnih tečajev na newvorSki borzi, ki je
Iz gospodarskih krogov doznavamo, da se je pretekli teden vršila
zaključna seja skupine industrijcev in kapn-	I državnih železnic v Ljubljani sprejema do
talistov iz Slovenije, ki nameravajo v krat-	I 29. t. m. ponudbe glede dobave 60 kg žič-
kem osnovati delniško družbo, ki bo orga-	j nikov. 1350 komadov lopat, raznih nosilcev,
nizirala modern aparat za prodajo tekstil-	matic, zakovic, matičnih vijakov, pločevine
nega, galanterijskega in drugega blaga v	itd. ter glede dobave ščetk in čopičev. do
centralnih prodajalnah, katerim bo priklju-	j 5. novembra Da glede dobave lesa. (Pogoji
čeno večje število podružnic širom kralje-	j so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija
vine. Ta aparat bi omogočil nakup in izdelavo enakega blaga v velikih količinah, kar bi ugodno vplivalo na prodajne cene in istočasno dvignilo rentabilnost industrijskih podjetij, ki bi na ta način lahko imela vnaprej prodano svojo celo ali delno produlc
državnega rudnika Ljubija sprejema do 4. novembra ponudbe glede dobave ozalid-papirja. Direkcija državnega rudnika Vrd-nik sprejema do 7. novembra ponudbe glede dobave karbolineja, firneža, cinkovega belila, barv, kita. gipsa in bombaža za či-
pcrvzročilo pravo paniko. Ta polom je bil iz I "jo, kar bi dalo možnost za boljšo in izčrp- ščenje strojev. Direkcija državnega rudnika
___• 1	■	-_____ ft. 1.1. J • 1__t nnl&r. lVtnHcf>QnJa a TTV-tii 1, |Al,ni»n;t. :__I T.' ..1.--.*--- n ---n ,i .N 1Q nnnan.k.n ru>nil/4V<a
mnogih 07/rov neizogiben. Že leto dni traja na newyorški borzi mrzlična špekulacija z delnicami, ki je tečaje teh papirjev privedla do take višine, da je rentabilnost v delnice naloženega kapitala padla na nekaj odstotkov. Špekulacija je absorbirala vedno večle kap ta i*, kar ;e imelo za posle liro na glo dv:ganje obrestne mere, ki je ponovno prekoračila 10 %. Ne-wyorška Federal Reser-ve "ank je z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušala preprečiti tako nesmiselno dviganje tečajev. Ponovno je že dvignila diskont, kar pa ni imelo zaželjenega uspeha. Po trenutni oslabitvi tendence so se tečaji dalje dvigali. Glede na velike dobičke boraijancev se je krog špekulantov vedno bolj širil; navzlic neupravičeno visokim tečajem je tudi priprosta publika pričela mrzlično kupovati delnice, dočim je zanimanje za obligacije padlo na minimum.
Tečaji obligacij so zaradi tega navzlic Bgodnemn obrestovanju pričeli padati. Naše 1% Blairovo posojilo, ki je bilo L 1927 ia-
nejšo izkoriščanje svojih tehničnih in mate-rijalnib sredstev. Pripravljalne posle in idejni načrt je izvršil gosp. V. S., ki se že dalj časa bavi z zbiranjem materijala in podatkov za to širokopotezno akcijo in je tudi vodil dosedanja pogajanja. Kolikor nam je znano, bi imela družba začetno finančno bazo v gotovini in blagovnem kreditu od ca. 20 miliionov Din in je s pričetkoim poslovanja računati že v tekočem letu, ker so potrebne priprave že dovršene.
= Priprave ra trgovinsko pogodbo 1 Rumunijo. Te dni bodo med našo državo in Rumunijo obnovljena pogajanja za trgovinsko pogodbo, Id eo važna, ker stopa v Ru-mundja v veljavo nova carinska tarifa in bo s 1. marcem prih. leta napram vsem državam, ki do tedaj ne bodo sklenile nove trgovinske pogodbe z Rumunijo, uveljavljena maksimalna tarifa. Ministrstvo je pozvalo tudi Zbornico za TOI v Ljubljani, da mu nujno sporoči predloge intere6iranih krogov glede bodoče mm itnako-jugoslovenske trgo-
Kakanj sprejema do 13. novembra ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žebljev in 3000 kg bencina. Dne 15. novembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Su-botici licitacija glede dobave 56 000 kg re-braste pločevine in 9296 komadov žebljev. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Pri ministrstvu za zgradbe, račun-sko-ekonomski oddelek v Beogradu, se bo vršila 11. novembra ofertalna licitacija glede dobave 5000 komadov denarnih vreč s ključavnicami in 3000 ključev. (Pogoji so na vpogled pri blagajni ministrstva.)
= Prodaja starega stekla Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani, sprejema do 4 novembra ponudbe glede prodaje 1173 kg zlomljenega stekla. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
= Prodaja starih štampiljk in pečatnikov se bo vršila potom ustmene licitacije 5. novembra pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
Žitni trg
Ljubljana, 26. okt.
• Pretekli teden je na svetovnem žitnem trgu prinesel veliko presenečenje. Od torka do četrtka je pšenica na chicaški borzi padla skoro za 10 točk na 120 in pol io šele včeraj se je zopet okrepila na 127 sedem osmink. To nazadovanje je v glavnem povzročil velik polom na newyorški efektni borzi, ki je vplival tudi na žitni trg. Slab izvoz pšenice iz Amerike je le v mali meri vplival na tendenco, kajti na drugi strani je iz poročil iz Kanade razvidno, da so dovozi nove p>šenic.e znatno padli in da so sedaj mnogo manjši kakor lani v istem Času.
Kontinentalna tržišča so le v mali meri reagirala na ta padec ameriških cen. Čim se je izkazalo, kje je iskati glavni povod za nazadovanje cen, je nastopilo kmalu pomirjenje. Seveda pa so tudi cene na evropskih tržiščih nazadovale. Povsod je opažati re-zerviranost. ker hoče trgovina počakati, da nastopi tudi v Ameriki pomirjenje. Pri nas je bilo morda nazadovanje cen še najmanj občutno. Pšenieo je mogoče danes dobiti v Vojvodini za nekaj dinarjev ceneje kakor pretekli teden, moka pa je obdržala nespremenjene cene, zlasti št. »0«, ki je dalje zelo čvrsta v ceni. Na ljubljanski borri so tečaj) ves teden ostali nespremenjeol.
+ Chicago (26. t m.) Pri dalje vztrajni
tendenci se je pšenica za december okrepila pa 124 centov (včeraj 121 in sedem osmink) in za marc na 131 in sedem osmink centa (včeraj 129 in sedem osmink).
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (25. t. m.) Mirno držanje budimpeštanske borze je ugodno vplivalo tudi na dunajsko borzo. Promet se je gibal v najožjih mejah pri deloma znižanih cenah. V koruzi je tendenca zopet nekoliko čvrstejša. Uradno no-tirajo: pšenica: domača 31-75 — 32.5, madžarska potiska 36.75 — 38.25; kornia: 26 do 26 5.
Hmell
+ Niirnberg (25. t. m.) Tendenca }e dalje
nespremenjena ter so cene za hmelj dobre kakovosti in lepe zelene barve dalje prilično čvrste. Tudi za tranzitni hmelj je povpra-
ševanje, vendar ee ifče le prvovrstno in lepo blago. V hallertauskem okolišu je bilo doslej prodanih 78.000 bal po 2 stota, torej 156.000 starih stolov.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 26. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet precej večji kakor zadnje tedne. Znašal je 26.8 milijona Din napram 16.7, 14.4, 18.6 in 19-9 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Čvrsta tendenca dinarja, odnosno švicarskega franka traja dalje. Tečaji deviz so tekom tedna ponovno popustili, tako je n. pr. nazadovala deviza na New-york od 56.545 na 56.42, deviza na Dunaj od 7.9644 na 7.9419, deviza na Prago od 167.73 na 167.5 in deviza na Trst od 296 6 na 296.15. Da bi tečaji še dalje popuščali, je sedaj malo verjetno, ker je nadaljnje dviganje švicarskega franka skoro izključeno, pač pa je verjetno, da »e bodo na tej višini dalj časa obdržali.
Na zagrebškem efektnem tržašu se je Vojna škoda pretekli teden okrepila ra 5 do 6 točk. Včeraj je za aranžma in kaso notirala zopet 421 — 422. Tudi v ostalih državnih papirjih je bilo tekom tedna nekaj prometa, in sicer v investicijskem posojilu po 84.5 — 84.75 in v agrarnih obveznicah po
53.5 _ 53.75. Med bančnimi vrednotami je
opažati nadaljnje dviganje delnic Prašte-dione, ki so se včeraj trgovale že po 895. Tečaji ostalih bančnih vrednot pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Med industrijskimi papirji je bilo mnogo prometa v Šečerani, ki je popustila na 395, kasneje pa se je zopet dvignila na 410. Dalje so bili zaključki v Trboveljski po 465 — 470, v Brodski tvornici
vagonov po 125 _ 130, v Isisu po 20 — 21»
v Slaveksa po 95, v Slavoniji po 135 in ▼ Dubrovniku po 430.
Ljubljana. (Prosti promet) Berlin 13.52, Budimpešta 9.8932, Curih 1095.9, Dunaj 7.9419, London 275.84, Newyork 56.42, Praga 167.50, Trst 296.5.
Curib. Zagreb 9.125. London 25.1725, New-york 516.05, Pariz 20.3175, Milan 27.0375, Berlin 123.40, Dunaj 72.50, Praga 15.2975, Bukarešta 3-08125, Budimpešta 90.22, Sofija 3.735.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki ravod v Ljubljani. 26. oktobra 1929.
Višina barometra 308.8 m
Kra|
Čes
Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe
Split
8.
7.
		
Baro«.	Temper.	
		
		S
747 3	13	80
74H-9	12	90
718-6	12	98
755 8	16	80
757-1	11	98
751-4	16	90
Smer vetra ia brzi m v m. io s*k.
SW 4
SSE 4 E 2 SE 4
W 1
SSE 12
10
10
9
6
10
Padavine
Vrsta
Ddl
Dež De*
v n>m d« 7, «
17 5" 60 49 0 00
Najvišja temperatura v Ljubljani 15.4 C, najnižja 12.2.
Solnce vzhaja ob 6.32, zahaja ob 16.55, luna vzhaja ob 1.28, zahaja ob 15.34
Dunajska vremenska napoved aa Bedel jo: Spremenljivo, severozapadni vetrovi
—A&A,
UNTERNATIONAL
Največje število prevoženih kilometrov pri najmanjši vporabi Vam garantira kvaliteta International avtobusov, tovornih avtomobilov
in traktorjev
Zahtevajte poizkusite vožnje!
Glavno zastopstvo: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
INTERNATIONAL

Radio interesentom.
SJ nameravajo fckip9R aH s» fevf!} z Bracfrijo Tarife aparatov, kalkor tudi dosedanjim rad5o irairoSnlkom Je neobhodno pofmefana najnovejša radio broš ura prol. Amiree-ja	„ . >
y,Radio aparat, njega sestava, napake in motnje"
BroSura se dobri v vseh knjigarnah aH pri založniku RADIOVAL, špecijelna	1282
radio trgovina, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. — Telefon 3363.
Katfsga opasale oa poljuden način, kako se sestavljajo enostavni detektorski in elektronski aparti, kake napake in motnje nastanejo v vsakem radio aparata in kako se te moitnje in napake odpravijo.	12822

i
♦
X ♦
X
l
X ♦
♦
! ♦
♦
f ♦
♦
X X
X ♦
♦ ♦ ♦
!
X X
Novogradnja slagališta
materijala u rudniku uVrdniku »»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»—■■■■■■■
Lidtacifa ogla sena u ovom listu broj 11377 od 18. X. za 9. novembar o. g. odložena je iz tehničkih razloga za dan 28. novembra o. g.
Iz Kanceiarije Minfstarstva Suma i Rudnika,
Odeljenje za Rudarstvo R. Broj 13158/29.
Zahvala.
I
Podpisani izrekamo tem patom podpornem« dtmštrvu
„£ju3ska Samopomoč" v Jtfariborn
najlepšo zahvak) za takoj izplačano podporo ob ptrSiki snnmiii našega širna oz. brata g. Sineztja Darniš in priporočamo to človekol jubno društvo vsakoroa v pristop ako še ni njen člam.	i i •
St. Lenart t Slov. goricah, dne 25. oktobra 1929.
Rodbina DAMIS.
OGAN
UANA
(Daafcovrs tno pohištvo m a opremo stanovanj in pisarn
dbunah&a cesta 7?
r
L
BI URO BESEDNIK
TRBOUEC
GRETI BE5EDNIK
roj. UODLRK POROČENO
tlUBLlRHR, 26. OKTOBRR 1929.
"I
Podpisana turčfca uljučno sporoča, ča je preselila svoje urtnarsh/o
iz Gradišča steu. 12 na mirje, Lepi pot
(nasproti kopališča Kolezije) u lastne, na nouo, moderno urejene prostore,
Iuan 5imenc
Cuetličama	Urtnarstuo
šelenburgoua 1	Lepi pot - mirje
Telefonske Številk*: Cvetličarna 3044 (šelenburgoua ul. 1 Vrtnarija 3144 (Lep! pat — OTlrJfJ
Mizarji!
Ker ma ni mogoče vseoi StovMn cen!.
narooaiikoin) icnciige vsaikemu posebej odgovoriti, javljam tenn potom, da se je radi nekaterih dodatkov delo y tiskarni nekoliko sa-vtekto m da iznde pnva stovensika strokovm knjiga za nr^airsovo
ihvršilna dela v mizarstvu
<Jne 1. novembra t L št bo po vrstnem renta
na vtse cenj. naročnik« takoj odiDo-stana.
Vsem pa, ki Se odilaSajo sporočam, de nc4 kmjjgo takoj naroče, ker bo ostato od naklade le nekaj sto izvodov. Vsebina knjige: Kaiko pravilno čistim, gladrari, barvam, tažjm, materam, grumidiraim. pohram. iwviira«ii ibd. Poleg ipnogo prakitKroh nasvetov vsebuje Knjiga obsega 100 straor in starce proti pred-srta/vljeorh od profesorja gosp Jos. Tra/tmika. Kmjnga obsesn 100 strani in stane pri pred-ptafiim 40 Din, po povzetjn
5 Din ve«. — Naroča 9c samo pri $ia*>o®a,k)fflb6:
ROK ARHAR, St VM Ml UnMtena.
Ueč 1000 porov
gamai
In čevSer raznih velikosti, najboljšega ročnega čsdežka, bomo prodajaj za jesensko sezjjo po rekaairrmii oenah. —. DOKO. Prešernova nfica 9, dvorišče.
milil
Slavnemu občinstvu si dovoljujem s tem naznaniti, da sem otvorila mgM
na Sv. Petra c©st| 19
t
nutki

cvetlični salon
m
sum
ter se priporočam cenj. občinstvu, društvom in koirporacrjaim za nmn dobavo vencev, šopkov, vsakovrstnih cvetlic M.	OS))
M
M
12820
Gene zmeirtJe!
Cvetlični salon Pavla ffladnifc.
Postrežba točna! tt
PEČMCE - FLIZE za oblogo stene ki štedilnikov. — SOBNE hi KRUŠNE PEČI iz Ia Samotne gilme. — ŠTEDILNIKI vseh velikosti
Obloženi z domačimi ali češkimi ploščami FAMA - AZBESTNI TLAK (ksloldt) v vseh barvah za vse svrfte priporočljiv. — Dobav® a in postavlja najceneje
• Keramična zadruga, Ljubljana,
Tesarska uMca 3
OBLEKE
o
C->
«o
domačega izdelka
za moške in dečke priporoča cenj.
odjemalcem po najnižjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina, LjfubHana. Mestni trg št. 14.
Gostilno v mesta aH na kmetih vzamem v najem
iS m nafta«. Imam dolgoletno prakso ta sen T stenju položiti kavcijo. — Ponudbe pod »Čimprej®« na Aiocna Comipanir, Ljubljana, Aleksandrova 2.	12834
Gospodu
dr. {fanfeo Mafne+fu
v Ljubljani
se tem potom javno zahvaljujem za uspelo izvršeno operacijo v glavi.
12811	(Vera Serhie.
Stanovanje
12818 Fran Znpan,
nslužben več let pri bivšt tvrdki Szantner se priporočam za spec e no >zde ovanje vseh vrst čev jev, po >rav la čevljev, snežnih čevljev ln galoš. Cene zmerne, postrežba točna.
Fran Znpan,
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 15 (dvorišče kavarne .Evrope')
trefe sob ta pritšcliin išče stranka dneti oseb ▼
mestu za takoj aiH kasneje. Ponudbe na ogL odid. »Jutra* pod »Lepo 88c.	12S32a
proviziiske nakupovalce
za kostanjev taninski les, bukove in hrastove drva ter oljnate sode
išče tvrdka
franc Oset, Št. Peter v Sav. dolini.
trpežno namizna
zitns/ca fa bo lic a
kapim -vet vagonov Ponudbe z navedbo množine in vrst na
franc Oset, Št. Peter f Sav. dolini.
prostori za trgovski lokal
s skladiščem, obsežno kletjo na razpolago ^
na Aleksandrovi cesti štev. 49, jforibor
lir Beograd.
w 11 Kac^ntika § 30.
išče zastopnika ti Sioveni o.
Izde'uje samo molke nogavice. — Javiti se }m naravnost tovarni.	12807
Trterla,
8tamoreznlo«i
reporezMce.
brzoparfkie ta
fite kode.
kotle za žcante
brane ta plug«. peB h
Štedilnike.
mesorezflice,
orodje za sacSarfe In
vse poljedelsko orodje
_ Vam nd po natnfžjih cena®
Franc Stopica
železni na
Zahvala.
, Povodom prebridke fzgufbe naSega ireposabnega soproga, očeta, starega oSeia. sana, braita, strica, tasta in svaka, gospoda
Prečko Potnika
ao nas garrffl in tolaffil Stevflrt! feraafl islorenega soCirtffa.
Zahvaljujemo se z istto iskrenostjo vsem prijateljem in znancem, M so se • ttefjamsfki aii v duhu poslovi® od oepozaflanega, nm nakioitiSj cvetja ter ga "spremSi na njegovi zaidlnji poti.
Posetoo zabvaio izrekamo gg. zdravnScom, zSasfl <fr. MrCum za požrtvovalno skrfb in nego ob pokojnikovi footeszm, prečastitž chihovSčini, pevoetn, ki so se poslovili od pokojnika s pesmijo, Sokota L za častno spremstvo lo zastopnikom raznih društev, ter zastopnikom trg. organizacij j® fcorporaciJ.
Maše zadušmce se bodo hrafe ▼ žugmS cerkvi pri Sv. Petra.
LJubfiana, dne 27. oktofcra 1929 ""
ŽALUJOČI OSTALL
(O
Na Dunajski cesti St. SO se oddajo s 1. novembrom	12537
poslovni prostori
posebno prikladni za stavbne pisarne. Na razpolago je tudi parcela primerna za skladišče traverz ali podobni stavbni materijal. Poizve se istotam vsaki delavnik od 4—5 ure popoldan.
Na pokopališče
k Sv. Križu
redne avtobus - vožnje od 27. t. m. do 3. novembra izpred kavarne Europe.
Priporoča se Iv. Čarman — autoproge.
Tvrdka
12347
Josip Pogačnik
v Radovljici
izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi češko in angleško blago za jesen in za zimo.
Tlepogieiijiva je
fiMm slovenskih književnikov
tt proafa 367 sBk skuvenskai knmta». cer, BnanstvenSkov, esejistov ta pobfc. etetov. Slike to isvedene t baknoefeka in predstavita knjiga oajfep&i okras m vsako stovensko RT3SO. knirsa velja broširana 130 Din, t piaifltto veeana 160 Dta.
RAZPOŠILJA JO KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V UU&LJANI.
Pristooafte k Vodnikovi dražbi!
Kdor dober gramofon kupiti želi, Naj ne vzame vse — kar mu kdo veli!
Le pazVivo naj posluša jn zapomni si glas,
Kateri se š;ri od mesta pa do!i na vas:
To so privlačni gramofoni in plošče, Katere tudi na obroke dobite Edino le od priznane tvrdke
99
Tehnik"-
12817
JOSIP BANJAi, Ljubljana
Pražakova ul. 19 (Ljubljanski dvor)
Največja zaloga »Coluimbia«, London.
OGAN
L3ANA
laBaRNBiBiBHBsna
S
(Sfsafccorstttc pche- | sfro za opremo § stanovani **> pisarn S
dbunafo&a ec&ta 1? m
4
HSBBBBBBBBUnBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBB
American HeatinS
Telefon 2580
je najpopolnejša trajno goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Iščemo povsod	Zastopstvo: „TEHMA" družba
sposobne zastopnike! ira.s Ljubljana, Mestni trg 25.
najpopolnejši
Stoewer
Šivalni streli
za šivilje, krojače in čevljarje tej za vssk dom Preden s1 nabavite stroj oglejte si to ziednosl pr tvrdki
Lud. Baraga, uubilčna Selenburgova ulica 6 I.
SretoiatBi iouk is-ietii. garanciji
Telefon št. 980. ^
Makulaturni papir po 4 Din kg
Naslov v upravi »Jutra«.
PRIVILEGOVANA AGRARNA BANKA A. D. BEOGRAD
Osnovni početni kapital 700.000.000 Din.
12810
Poziv
A KOI J ON AR J K M PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE ZA POLAGANJE NASLEDNJIH VPLAČIL VPISANIH AKCIJ.
Padi zbiranja celokupnega vpisanega kapitala 700.000.000 dinarjev je sklenil upravifii odbor Priivilegovane Agrarne banike, da se v smislu, čl. 9 zakona o Privilegovani banki naslednja tri vplačila (obroki) vpisanih akcij po-lože in to:
Drugo vpfaičMo od 15. oktobra do 15. novembra t. J.
Tretje vplačilo od 15. decembra t. 1. do 15. januarja 1930.
Četrto vplačilo od 1. marca do 31. marca 1930.
Za vsako vplačilo se poioži 125 Din od ene vpisane akcije brez visakiih drugih stroškov.
Vpisnike deležev posebno opozarjamo na odredbo čl. 9 zakona o Privilegirani agrarni banki, ki se glasi:
»Kdor ne izvršit naknadnega vpilaeiila v predpisanem reku, pripade ono, kar je vplačal, v korist rezervnega bančnega fonda.«
Vplačila se sprejemajo od pooblaščenih poverjenikov in ustanov; pri katerih je bil vpis akcij izvršen. Akcljonarji morejo vplačati tudi pri Privilegovani agrarni banki al'i pri najbližjem poverjeniku, če bi jim bilo to bolj prikladno.
Za položena vplačila dobe akcijonanji začasno prtznanieo od poverjenikov, pri katerem bodo vplačali. Pri polaganju drugega vplačila bo poverjenik od vsakega akcijonarSa odvzel začasno potrdijo o prvem vplačilu in namesto njega bodo akcijonarji dobili začasno priznanico, na katemi bo potrjeno i prvo i drugo vplačilo, odnosno tudi tretje ali četrto, če bo tudi ta vplačal. To začasno priznanico je treba shraniti, ker se bodo na njei potrjevala tudi naslednja vplačila; tako da bo vsak vpisnik-akciionar imel samo eno priznanico, na kateri bodo potrjena vsa plačila mesto štirih prtenamic za posamezna vplačila. Kadar ibodo gotove stalne akcije, tedaj se bodo zamenjale začasne priznanice s stalnimi akcijami.
PRIVILEGIRANA AGRARNA BAINKA A. D.
brezplačno in
franko!
Petletno jamstvo!
Okrajne zastopnike
v lokalnih razmerah v okraju dobro poučene, splošno priljubljene in ugledne, sposobne za Obeske pri strankah, sprejme večje podjetje proti fiksni plači in proviziji. — Reilekitira se le na agidne, vztrajne in v vsakem pogledu neomadeževane moške osebe, ki bi bile sposobne vstvariti razsežno okrajno organizacijo za trgovsko razipečavanje predmetov. Posebno zaupne osebe naj pošljejo svoje ponudile z navedbami dosedanjih služb pod šifro: »Z vstrajnostio do uspehov« na ogl. oddelek »Jutra«.
Prevzem /colodvors/ee restavracije Screnfstei Kolodvor S
Slavnemu občinstvu vljudno naz.twm.5ajn, da sem z 1. novembrom t. I. prevzel znano leoIcd-v-tKtka restavracijo »GORENJSKI KOLODVOR« v Liu-bi-ani. Toči i bode™ pristna štajerska, dolenjska :n dalmatinska vina. Za najboljšo kifhnrjo jamči moja strokovna naobra-zba kot večletni plačilni natakar raznih ljublja« skih restavracij. Na raopoiago bodo tadi raznovrstna mrzla jedila m detilo-tose. — Za mno-sobrojen obisk se najvljudneje prip()TOča RUDOLF ZAFUTA, re-stavrater.
iJiuda xinta fe *ta pragu! (Presicrbite si prooocosfic
toplo obleŠeo! •Ve povabite pri tem, da
tto cbrcŠee
ČMaciinica „£ torija" vedi!!!
Največja izbira Najboljše blago Najnižje cene
Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce!
Zahtevajte poset potnika!	11775
Oblačit rti c a 99 Mirila", £ f ablfana
Mestni trg 17/1. Telefon 28-25.
A. KIF F M A N N Maribor 136/a
specijallal samo boljših ur
ttretiu&tte in &Une pasove
najceneje pri
A. BESEDNIK
Ljubljana Selenburgova ul. 6.
Lepota očesa In las
SEVE ASIAriQt E. Z ttiorab« tej« preparat« dobimo lzv.,aretlBu bujae. go*te in dol ge obrvi in trejalnlc«, < e tem dobijo oči tisti pikantni, drv-
žp.tni In privlačljivi posle.d Din 45 NOIR U' OKltM ima isto svo;»tvo kakor »Seve A*iat:quec. samo da Isto časno barva t temni barvi IMo S6.
(C0PEI.J ZA OCI d.ije očem oni r.»mamljlvt, lepi ID bleeteSi pogl«d. Oči postanejo bistre, svetle, og njene. » rdečiio. tru.iuu6t Io motni pogled Izgine. Din 58.
9RISOLDE nam daje po preftu en« noči naravne kod t a »te la«». Kodri «o dolgotrajni in <la'0 vsakemu obrazu dražečt m earaamljiroft. — Din 40
Vladni komisar:
Vojin M. Gjuričie s. r.
Predsednik Upra/vn-eza odbora:
Dr. Bogdan Markovič s. r.
s&EČ^
nove io faHJen* vseh vrst ter
juto za embalažo
ima veilno v zalogi
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomikova nliea 11.
Pozor ženini in neveste!
2IMNICE
(matrace), posteljne mreže, železne postelje (složljive), otomane, di-vane, ia tapetniške izdelke ondi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg št. 7.
i lasje
so v resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kv»rijo lepoto vsake damo
«EXCELSIOR - HENNE« o«! dr. Doraine & Cie., Paril, barva lafif, perfektno in enako t vseh niansab Samo barvanje Je is ko lahko in enostavno ra vsakega posameznega. Ne maž0 roke, glave niti perila Popolnoma neškodljivo ta lase in ia uspeh vsakema
jamčimo Garnitura 36 Din CENTIFOLIA. kozmetiški zavod. Za*reb. JurISiceva 8 Zahtevajte brezplačne i lustrirane cenike! 226,'a
□□□□oonnoac□□□□□□□□□□□□□□□□oc
C C C c o c
L C C C C C C C C C
12796
Za dobro upeljani znamkin predmet se išče za takoj
mlajši, ne izpod 25 let star samski
potnik
ki ima veselje do dela in je vešč slovens ega, hrvatskega n nemškega jezika v govoru in pisavi.
V poštev pride tudi trgovski pomočnik špecerijs<e stroke.
Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi in dosedanjega služ .ovanja naj se pošlje pod
„Stalna služba" štev. 26
na podr. lista Maribor.
rz c c C
C □
D C C C
n
c
□
□ □
i—i p
Zahvala.
Za številne pksmeme in u-stimene izraze iskrenega sočutja ob bridki iizgubi našega ljubljenega, skrbnega in nepozabnega očeta, brata, strica, starega očeta, tasta, gospoda
Ivana Zakotnika
in za poklonjeno cvetje ter vence se vsem prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se preč. g. dekanu Mraku, gg. p. kapucinom za dušno tolažbo in zadnje spremstvo, g. dr. J. Rantu za požrtvovalno skrb in nego, gasilskemu društvu Vinmaže -Sv. Duh in Žabnica za častno spremstvo, vrlim pevcem za lepo in ganljivo petje in končno vsem mnogoštevilnimi prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v takem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem iskrena zahvala, Bog plačaj! Škofja Loka, kolodvor. 25. oktobra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
REKLAMNA PRODAJA
od 20. oktobra do 6. novembra
t V
:aSBQQQSSBBBBSBBeSEBBBBBQ
Strojnik
1^802
se sprejme takoj k novi 120 H3 lokomobili. Zahteva se: praksa v ve jih parnih žagah, samostojen, dober, agilen in dostojen strokovnjak. Upokojenec izključen. Ponudbe z navedbo zahteve plače in čas nastopa, na upravo »Jutra" pod „Strojnik 120". Na ponudbe brez referenc se ne ozira.
BBSBBSSBBSBSSBBBBBBSSR
Mesečni ščitnik »Vindobona«
garantirano ne prepuščajoč, danes nepogrešljiv, Ser so pasovi pri sedenju, športu in plesu nezadostni, zaradi česai se pokvari obleka in spodnje perilo. »Vindobona« je mehka, se da prati in tudi kuhati, je neporušljiva. samo 30 gramov težka. Mnogo zahvalnic! Cena 75 Din. Mesečna preveza »Feminosal«, dolga leta uporabljiva, higiienično najpopolnejša preveza 125 Din. Naročite še danes! »AURORA«. seltf. 16. NOVI SAD. Železnička 38.
vagonske dobave
Želod suhe gobe
kupuje po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann, Ljubljana,
Sv Petra nasio 27
12438

11. strojni msjs
se takoj sprejme za II. obratovodja za nadzor obratov in strojnih delavnic.
Poznati mora vse stroje in izvrševati popravila, voditi nadzorstvo in razdelitev delavstva. Strojniki z večletno prakso imajo prednost.
Pismene ponudbe z navedbo višine plače na: Tovarno Portlandcementa, Mojstrana.
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
z lastnim avtomobilom ali motociklom, da prevzame zastopstvo, razprodajo dobrih domačih mlevskih izdelkov po deželi — proti proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Valjčni mlin" 12762
Borove brzojavne drogove
sedanje sečnje, vsako količino v dolžinah 9 do 14 m, manjšo količino 6 do 8 m KUPIMO.
Ponudbe z navedbo količine, cene za 1 m3 franko vagon odpremne postaje, ki jo je navesti, ter dobavnega roka na oglasni oddelek „ Jutra" pod značko »Takojšnje plačilo".	12704
Dobra kapljica
12645
pristnega vina ter dobra jedila, vsaki petek morske ribe v četrtek idrijski žlikrofi vam nudi po solidnih cenah
Restavracija Soča
Vidmar, Sv. Petra cesta 5 Sprejemajo se abonenti na hrano, dnevno 15 Din ali kart SODin
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa Gritzner" in „Ad!er"
t>
za dom obrt in industrijo le pr'
10$. PETELINI
Ljubljana J0I89 Prešernove ga ioomeniks ob vodi >ouV »ezenia brezplalM
Večletna garancija Zahtevajte ponudbe
r

S1DOL


najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin
„SIRAX"
se upotrebljava za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, ci-naste, lesene, pločevinaste in emajlirane. kopalne kadi, stop-njic itd.	12-378
„AZireoi/'
najbolje tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod! Pazite na ime in znamko!
V,
J
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Blagor kurjih očes »CHOME«
Miljonkrat najboljše preizkušen nemški fabrikat. Kurja očesa, roženaca, bradavice, bule izginejo brez sledu. Nikak obliž, nikaka obveza, torej tudi nobeno spotee-nje obloge! Nikaiko rezanje! Nrkakšno vnetje! Nikak pritisk! Nikaiko Ieipljenje na nogavice! (Tudi v najhujših slučajih brezpogojno zanesljiv učinek!)
Tuba Din 10.— (predplačilo). Po povzetju najmanj 1 tubo »CHOME«, pet nožnih kopel ji in pršilu! puder (proti potenju nog) za dva meseca, vse skupaj 54 Din in porto. »AURORA« sekt. 16. Novi Sad, Železnička 3S.
Hvaležen predmet za vsakega trgovca, brivca, čevljarja, prodajalca in okrajnega zastopnika itd.
Itažno za Kapitaliste!
Za podjetje v Beogradu sprejme se soliden družabnik (družba ali oseba) s kapitalom do 500.000-— Din z ali brez osebnega sodelovanja za razširjeno, zelo dobro vpeljano, popolnoma likvidno industrijsko podjetje, zajamčena v naprej vsa prodaja s sigurnim zaslužkom
80—100 in več %. Zelo ugodna prilika za poslovne osebe in za sigurno placiranje denarja.	12764
Samo resne in solidne ponudbe interesentov poslati na naslov: RUDOLF MOSSE, pod „Sigurnost br.720\
Pozor!
Nikdar niste bili tako zadovoljni, kakor boste, č ■ si nabavite prvovrstne
JUGO L.UC - PEČI,
katere izde!u;e in popravlja edinole domača tvrdka
JU^O-LUC, Ljubljana
PUH AR JE V A ULICA 3.
Oblastveno koiicesijonirana	12574
šoferska šola
I. GABERŠČ1K, bivši komisar za šoferske izpite Ljubljana, "Bleiweisova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučujem tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra.
PREDI VO
bombaževo, za vse industrije v vseh številkah in vsake vrste ima vedno v zalogi tvrdka	207
A. Romano, Zagreb. Boškovčeva 15
Tel. 5193.	Brzojavi: DIANA
Cenjenemu občinstvu vljud.no sporočam, da sem svoj nedavno otvorjetii
brivski in frizerski salon
prenovil in razširil, ter sem uredil poseben oddelek za dame. Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela, t. j., britje, striženje bubi-frizur, onduiiranje, umivanje glave, ter izvršuje vsa lasničarska dela i. t. d.
Za cenj. obisk se priporoča ,» M. GORENC,
brivski in frizerski salon za dame in gospode
Turjaški trg 2.
dam takoj v najem
v Karlovcu hotel Central
pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega hotela.
$en}e ;e strup t
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi EX" etabletamu Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najstrast-nejši kad lec, če je uporabljal „EX" tablete trikrat na dan. So absolutno ne-kodljive. 1 omot 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 omotov 14i Dir. franco. Razp -šiljamo po povzetju.	U454
Anrora" sekt. 16. Novi Sad, Željeznička 38.
Dvokolesa nafboljSih svetovnih tnamk v veliki izbiri, telo poceni Vaj novejši modeli otroških vozičkov )d preprostega do najfinejšega, fc tgračni vozički v saiogi Več snamk Šivalnih 6trojev uajnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceuiki franko. Prodaja na obroke. .TRIBUNAc P. & U tovarna dvokoles in otroških vostfkov, Ljubljana, Karlavska cesta A.
.Zahvala.
Podpisani izrekamo tem po om podpornemu druš vu ,.Ljudska samopomoč v Mariboru
najlepšo zahvalo za takoj izplačano pripadajočo podporo ob priliki smrii našega sina oz. brata, gosp.
Sinezifa Da miš
in priporočamo to človekoljubno društvo vsakomur v pristop, ako še ni njega član.
Sv. Lenart v Slov. gor., dne 25. okt 1929. 12801	Žalujoči ostali.
TO 3E NA1BOL3ŠA ČOKOLADA
tovarna čokolade
RODA i LA CIGOSNE ZEMUN
U ien • Si m meri ng, Haupfsfrasse 38^0
Zastopstvo: Ingenieiirbiro •I ii lin s JJreitwieser
Zagreb, Frankopanska 8
Seodetsica in gradbena aieadentifa
profesor Andonovič, Beograd, Brankova 23, Telefon 16—36
sprejema geo-dete, geometre (zemliemere, davkar. je), stavbenike (podjetnike) in tehnične risarje. Pouk traja dve in eno šolsko leto. Šolnina 330C dinarjev prvi. in 3000 Din drugi semester. Zimske šolsko leto prične 1. novembra, a letno 1. iuniia. Izpiti prično 21. oktobra. Vpisovanje otvorjeno. Pripravljalni in dopolnilni kurzi otvorjeoL Vsa pojasnila kakor tudi brezplačno uredbo <Jaie Direkcija, Beograd, Brankova ulica 23 — telefon 16—36.	124S7
341
Kupim stalno
kostanjev . tanin§ki les
smrekove škornje cele in drobdijeaie, rabljene sode od stroj, in jedil, olja^ pc-najugodnejših cenah, takojšnje plačilo.
Franc Oset, Sv. Peter v Sav. doL
Clu! (ftcCi!
ffltoje noge
Lahko odrevenele, občutljive noge, pri najmanjši utrujenosti nabrekli gležnji, boleča kurja očesa, so težka zla, ki ugonabljajo dražest žene hi vzbujajo pomilovanje moža. Boleče noge napravijo vse telo nervozno, tiščeči čevelj, pekoča kurja očesa povzročajo nevoljo in potrtost Pripro-eto a učinkujoče sredstvo iznebiti se za vselej nožnih nadlog, raztopite za jedilno žlico polno sv. Roka nožne soli v zelo topli kopelji za noiie in mehčajte svoje noge 10 minut dolgo v tej prijetno učinkujoči, oksigen vsebujoči kopelji. Radi okrepčujoče-ga, krvno kroženja pospešujo&ega, antiseptičnega učinka nožne kopelji v soli sv. Roka izginejo rane, poškodbe, pekoče bolečine na ena mah, nabrekli gležnji postanejo vitki. Po daljšem mehčanju postanejo kurja očesa tako mehka, da jili lahko odstranite brez noža, britve.
Nožna sol sv. Roka spravi celo najbolj zanemarjene noge zopet v red. Veliki zavoj sv. Roka nožne soli stane Din 16. Dobiva se v vseh lekarnah in dro-gerijah. Kjer je nimajo v zalogi, pa jo naročite v glavnem skladišču drogerija Grego rič, Ljubljana ali pri glavnem zastopstvu drogerija >N a d a«, Kolar i Gabrič, Subotica.
§9
Donald Keyboet
Gusar t oblakih"
Letalski roman
Globoka potrtost se ga je polastila. Njegovi upi so bffi tako v*e-fiki — ta zdaj? Strmel je v prazna kovček. A tisti mah je zagledal v stranskem predelu majhen listič pa<plrja. Segel je ponj. Bila je trikotna zaklopka pisemskega ovoja. Na njej je bilo nekaj zapisano, x ogoljeno, skoro že izbrisano pisavo.
Ko je Dick podržal papir k luči, je razfcral:
D. R. G.
147 Gordofl Plače t Mesto
Pisava se je zdela Dicku defcliška. Rrl v njegovih žHah je jela burno utripati. D. R. C. — m naslov! Obšla ga je slutnja, da je iskanje pri kraju.
Jadmno se je dbiekeL Zumag se je že svitak). Mraz je bilo in ostra btirja je brila po letališču. Lope so se bledo ki hladno črtale v prvi svetlobi. Nebo na vzihodu se je užigalo v jutranji zarji. V barako je udaril nenaden, oster zvok. podoben ropotu strojne puške. Perez, črnikasti načelnik proge, je nadzoroval skupino ljudi, ki so pripravljali letalo za jutranji poštni polet
Diok je gledal " na vse to, kakor da tri resnično. Pozaj'trkal je. Mudilo se mu je, da pove Mary svojo dobiro novica Čakanje in odlašanje je bilo najtežje Izmed vsega!
Ko jo je sklical in j! povedal o svoji najdbi, je postail njen zaspani glas mahoma živahen. Razločno je bilo slišati, kako drhti.
»čudovit človek si, Dick! Oh. Dick. kaj nad ti rečem?«
»Saj nisem štora ničesar takega. In čuj — nemara to vobče ni ono dekle. Pripraviti se morava na razočaranje.«
»Pridi k meni domov. Kar naravnost. Odpraviva se odtod.«
Kakor se je izkazalo, je bila številka sto sedem in štirideset na Oordonovem trgu stara hiša iz rjavega kamna, ki so jo bili očividno 5ele kasneje prezidali v majhna stanovanja.
Dick je pozvonil v pritličju, da vprašata hišnika, kako in kaj. Majhen deček je pomolil glavo izza vrat
»Mame ni doma.«
»Kje pa je oče?«
»Očeta nimamo.«
»Kdaj pride mama domov?«
»Okoli desetih.«
»Kam je pa šla?«
»Ne vem.«
»Čuj,« je rekla Mary, »ali ne stanuje tu gospodična, ki se njeno rodbinsko ime začenja s C.?«
Paglavček jn je debek) pogledat
»Ne,« je odvrnil naposled z vso odločnostjo.
Ko sta ga iamova vprašata, je prav tako odkimal z glavo, fapre-vMeta. sta, da od njega ne moreta ničesar zvedeti. Ni jima ostalo drugega, kakor da počakata do desetih. Hodila sta po ulici ter nestrpno Štela minute in ure. Naposled sta vendar že zagledate debelo, rdečelično žensko, ki je s svežnjem perila pod pazduho pri-raeala po ulici in stopila v hišniško stanovanje.
Diok jo je okliknfl, naj počaka. »Nekoga iščeva, Id tu stanuje,« Je povedal. »Začetne črke imena so D. R. C.«
»D. R. C.,« je negotovo ponovila hišnica. »Menda ne mislite Miss Gurtisove, kaj? Doroteje Gurtisove?«
»Da. V katerem nadstropju pa stanuje?«
Olas Mary Randove Je bil negotov. Besede so Ji čudno drhtele na ustnicah
»Čeprav! Za naslov bi Vas vendarle prosila.«	!	' I
»Ona vobče ne stanuje več ta. Predvčerajšnjim se ie odpeljala v San Francisco. Vrnila se je k svojim ljudem.« »Ali veste njen novi naslov?« »Da — a kaj bi z npm!« »Kako mislite?«
»Povedala mi je, da se drevi ob sedmih odpelje na Havajske
otcfce. Nesreča Jo Je zadela, se trt vidi. Ubo&ca je Imela tn dobro
skusfbo, pa jo je kar nenadoma pustila.«
Glas Mary Randove je bfl negotov. Besede so fi čudno drhtele
na ustnicah.
»Čeprav! Za naslov b? vas vendarle prosila.«
Čez tri minute sta bila spet na iriicl
»Aeroplan bova morala vzeti,« je naglo rekel Dick. »Zdaj je ma deset; v novem letaki, ki smo ga ondan dobili, lahko prispeva še pred večerom. «
Mary ga je v nestrpni odločnosti stisnila za komolec.
Z vso brzino sta se odpeljala nazaj na letališče ter planila K Carmichael« v letalsko pisarno,
»Letalo potrebujeva, takoj,« je zasoplo dejala Mary.
Carmichael je osuplo pogledal, vendar pa ni zapravljal časa s tem, da bi ju bil izpraševal. Čez deset mimuft sta bila že na poti v brzem, novem »Corsairju«. Perez je godrnjal, zakaj to letalo ni bilo določeno za navadno rabo. A Dick v svoji nestrpnosti ga je ugnal v kozji rog.
Zemlja je brzda pod njima nasad, živa, vsak trenutek se menjavajoča slika raztrganih pečin, senčnih sotesk in gozdatih bregov. Poslednji gorski greben se je že videl v dalji jn oba sta prekipevala od radosti nad uspehom, ko je rohnenje motorja iznenada utihnilo in zamrlo!
18. poglavje.
Dick je zaklel. Užlgalnlk je bil pokvarjen. Nič drugega nista mogla kakor pristati A sedaj se je mahoma spomniL V svojem ■poletu se ni bil držal proge z njenimi v varnih razdaljah razporejenimi letališči, ampak ie bil ureza! baš preko najslabšega ozemlja ravno smer. Ko je spustil oči niedol, je videl samo majhen prostorček. kamor se je bito moči spustiti. Če srečno zdrkne preko drevja, je bilo mogoče. Z zavorami je mogel ustaviti letak), preden se zaleti v drevje na oni strani jase.
A v tem irai je prišlo na um, da zavore še niso montirane! Kar zastokal je od obupa. Zakaj tri ostal na progi? Noben prihranek časa ni bil vreden, da je takole izpostavil Maryno življenje nevarnosti. Toda zbral je vso odločnost.
»Slaba kaže.« je rekel mladenki »Ne pozabi si z rokami zakriti obraza, kadar zadeneva ob tla!«
Z zobmi je škripal, ko se je letak) biižalo zemlji
Trije vrfiunci dreves so šinili mimo in pristajalna ostroga je oplazila vejevje, ko se je v strmem kotu spustil nizdol. Srdito je uprl nogo v kratilo, potegnil za vodilni drog in naravnal »Corsairja« v ravni let
Prehitro. Prehitro — toda moral Je priti s kolesi na tla, zakad velika drevesa na oni strani so bila že nevarno blizu. Sunek — nato brzo drdranje — in Dick se je ozrl ter vzdignil komolec pred oči.
Is J L1 ULJ .O A: Dunajska c. la .Petovia" MBIBOB: Gosposka ul. 17 CELJE: Aleksandrova c. 1 PTUJ: Slovenski trg .Petovia'	1254.^
{$oren$ci !
Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupa Jesenskega m zimskega blaga oohitite v
m na (Bled Q (0in(ce Savnite-u
Tam bodete ravno tako postrežert kakor v Kranju in Llubljani. toraj ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki največji trgovini}	IA443
Le en sam ooset!	b Doplačan le VaS trud!
S
HIHIIUIIRIIIIII
Prostovoljna javna dražbe
zapuščine pok. ge. Valenta Albine, obstoječa iz stanovanjske oprave in opreme, obleke in perila ter nekaj siebrnine in zlatnine in iz zaloge žaganih drv se vrši v torek, 29. okt. ob 3 uri pop. v Ljubljani, Poljanska cesta št 13, I. naistr, desno. Srebrnina in zlatnina na ogled v pisarni podpisanega notarja.
12795	Galle AntOfl, notar kot sodni komisar
Pozor!
JOAfflM ŠAPIRA lz LJubljane, MMoSičeva cesta 14, na nedovoljen oačln izkorišča in zlorabila mojo zakonito zaščiteno In protokoilrano znamko mila »Delmond«
Opozarjam vsakega poedinca, da se čuva te prevare, ker prinaša on v promet mUo sumljive vrednosti in kakovosti Kazenska ovadba proti gornjemu je že vložena or- policijskem komisarijatu v Ljubljani
Aleksander Pollak, Beograd,
edini lastnik zaščitene in protokolirane znamke »Deltnofid«. — Pazite aa	»Delmond« z viteškim mečeta v rofcL
r ><
Mladost, svežost, lepota!
C8BME
DURUm
NaJboH Aovršeo proizvod moderne te znanstvene kozmetike Kar po prvi d po rabi postane kož« sveža, mehka in fina odstrani vso nečistost mozolje, spušča-le. pege rdečico nosa to drago Na u htevo smo razposlati okoK J000C po skušnji h puščic ter na temelja tega prelet mnogo priznamc ie nad K 000 naročil. ' Ne verujte nikomur, ampak zahteva He brezplačno poskusno puščico, da * prepričate Pošljemo Vam )o brezplačno. ako nam pošljete ta stroške v znamkati Die 2—. Originalne trioglat«
pnščice dobite po ceni od Din IS__v
vsaki boljša strokovni trgovini. S pošto pošlje:	112-a
Apoteka BLUM. Subotfca 3.

Žahtni kanarčki
V tttfert Kal pevci m stovfce mofeterske SoJe v Harzo. 10 mark In višje. predipevoi, plemenski pari. fclecke, o&a, tw$a cdraviia. V eleBKtere« šoten c©myvaik z dragoce<frirm pobudami zastonj. — (Vele-reja) Grosszncht Heydenrelch, Bad Snderobe 150, Harz.
Halo!
Poeor!
Najboljša brezalkoholna pijača je
Originat
Sanitas
Dobi te v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova nL 27.
PtY»vraHHi gtaabBa
direktno ia
tvornice
odn. fcvoro. skladišča. VeJita fastrovut
€£IIK
dobite zastonj! Zahtevajte ea pri aaJveSfi razpošilja loici glasba v Jugosiavitf
M e i n e I & H e r o I d
Tovarna glasbil, gramofonov In harmonik PODRUŽNICA HARIBOR Si. 101 B
Violine od M Din nav Tambure • 98 » » Mandoline • 136 » » Trube » 505 » » Gramofoni • 345 • > Ročne harmonike
od 85 Din nav.
na odplačilo!
I ELEKTRONSKI APARAT, sprejema rte Evropo v zvočnik« z naltmejšiitr etektroak&ia (T4-iips ak Bartufn), 1 akumulator Vart« S Amp, 1 anodna baterija 90 voltov. kompleten antenski in zemeljski materija! in I posebno 6n zvočnik S krasno svileno sliko pri ftaplačihj Din 300.—. še 12 obratov po Din 180.— mesečno. pri točnem odplačevanja brea obresti aiE dragi]) stroškom.
4 ELEKTRONSKI APARAT Z 4, vse prttfcffim, kakor skoraj pri naplačita Din 300.— ie 12 mesečnih obrokov po Din 225___
Za dobro delovanje f ara čim,
V za!ogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati ea priključitev ru omrežje brea baterij, velikanska zaloga sestavni tov, veliki aparati za restavracije in knx>-podjetja, kj nadomestni«Jo največjo gedbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče.
RAIMO FRA.\€ BAR
Ljubljana, Mestni trg 5, tel. 2407
Za Mlldavia ia Božič naročite že sedal, postavim Vam pa aparat na željo taci pozneje.
GOSPOI*
t
0
226
priznano najboljši
dvejno koncentrirani
Dobi se v vseh trgovinah! Zahtevajte pri nakupu paradižnikovega ekstrakta izrecno znamko
„IlEiLEfOIVfi"
§Catnino in
&m$rnino
kupite najboljše Jn nalceneJSe
pri stari, priznani tvrdki
H. SUTTNER,
Ljubljana, Prešernova trtica 4, pole« frančiškani« ceitove.
Najve^a te oajsolklnej&i razncK-Babfflca. RazpošiSja v vse kraje tu-ki inozemstva.
Zahtevajte hre&plaeiti ceulfi H. SUTTNER, LfiiMfana 4.
Lastna protokoflrana tovarna ur ¥ švdoi, znamk
' IKO, OMIKO, AXO
Chlna srebrno jedilno orodje s 50-ktoo pismeno tovarniško garancijo.
Popolnoma samostojnega
pogonskega = mojstra =
(Werkmeister)
z večletno prakso sprejmemo. Prednost imajo oni, ki so že bili zaposleni na rudniku. — Ponudbe naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod šifro „Pogonski mojster".
€«im maAm oglaoomt
Za oglase. ki služijo v posredovalni tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 5492

&Cdor hoče
99 tnalih c|/o*o® naj p
da
99 mu
po*/;« po pošti naoloo aH GaGo drugo informacijo tieoeo srn /^J oicor no ho ril o mi o »namGah « Z^mVm prejel odgovora t
'Cono malim oglasom i
lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je upuslati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
Trg. pomočnik
iobco vemraa T mešani stroki M* »fi1«« * '»f10" ttoiaa prodajalec, vojaščin« «ro£T dobi	» PrTun
ToVSn*««!. Ponudbe je eoblaii pod »Bro^i*100*
Oddelek finančne kontrole
^Ktr^oo"^
ic 40 1« «»r0> ~ ' enotni dobre kuhe in mo.u»nega ^P0^^ Plača od 300 do 400 Dia. Ponudbe a» oddelek Pm«, p Dolnja Lendava.
Manufak turista
»benera tzložbenik* »P«*; ^ sprejmem. Speeer.t, ia! M ne ponudijo. Ponudbe aa »g odd. Jutra fakturi
»aa De »
pod »Manuiaktunst 5«.
96810
Učenca
pridnega 1» »tenaga. * nekaj arednje šote oziroma prav talentiranega z 8 razr os-aovne šole. sprejmem t ma-nuiakturno trgovino v mestu n« Gorenjskem. Ponudba na ogl. odd Jutra pod »Na Gorenjskem«. S6810
Dobro kuharico
Obenem samostojno gospodinjo. ki e« razum« tudi v vrtnarstvu L dr., sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vorsirana moč« 36811
čevljar, pomočnika
mlajftega. sprejmem in VAJENCA. Janea Peternelj, Radovljica 29	36805
Šivilj, vajenko
■ d-rfel« sprejmem takoj. Naslov r eglasneon oddelku »Jutra«
Kroj. pomočnika
prvovrstnega za velike komad«, sprejme takoj Anton ikobeme. Trbovlj« 2.
96983
Učenke
•d IS—17 let Mare, »oftdne tn lepe. c dobrim glasom, proti mesečni plači 300 Din i vso oskrbo, sprejmem za tairaburašfco glasbo. Dopise po mogočnesti s sliko na naslov: Pehar da, Zagreb, niča 186.	96938
Pomočnika
in vajenca
dobro Izurjenega, sprejmem ta mizarsko obrt Drago B&bun, mizar, Jesenice 104.
36842
Učenko
aprejme manula. Lurna trgovina Prednost dobra raču-narica pod tnačke »Takoj aastop«.	86836
Učenca (ko)
adravega ia krepkega, t najmanj 2 razr meščanske šole, dobrega ra&unarja. poštenega, marljivega in prikupi jivega sprejmem t trgovina s špecerijo. kolon, ieleznino in manufakturo. Ponudbe na ogla«. oddelok »Jutra« pod »Ribnica«.
96645
Trg. pomočnika
ki se je šele izuči! v že-leznini in trg. mešanega blaga, sprejmem. Reflekti-ram 1« na mlado moč Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36637
Inteligentno gdč.
Nemko, bivajočo v Ljubljani. vajeno otrok. iščem sa čez dan kot vzgojiteljico k 3 otrokom. Ponudbe na og'astri oddelek »Jutra« pod Šifro »Vzgojiteljica«.
36901
Krojačlco
ta tosdeiavo daitmkit pla-Š4«v sprejmem. Ljubljana-Šiška, Vodnikova cesta 13.
36915
Praktik antinja
a man jem arbohrvamSitve ta pisarniška dela dobi mesto ponudbe je poslati aa ogl odd. Jutra pod »Hitjo«.
36877
Učenko
za kuhanje »prejme«. Ha-fciov t ogL odd. Jutra.
96884
2 dobri pletilja
za izdelavo kratki!) aogavic na ro4ni stroj za celo leto sprejmem. Ostalo po dogovoru. Janko Krape« P.eja-čeviisv trg 12, Zagreb.
36848
Kolar
Nem »možnega, dobrega pomočnika ta navadna dela Dalo je trajno in zanesljivo. Janez Fajfar, kolar, Železniki, Gorenjsko.
36237
Vrvar. pomočnike
za takojšen nastop ali čez 14 dni, išče Fabrika konoplje d. d.. Srpt-ki Miletič (Bačka) Samci dobe brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo t tovar niški kasarni.	35944
Zakonski par
vešš živinoreje, vrtnarstva in poljskih del, sprejme posestvo blizu Sarajeva. Služba trajna. Ponudbe in vpra šanja na ogL odd. Jutra pod »Bosna«.	96359
Za hišnico
t noro vilo sprejmem e prvim novembrom pošteno eamortojno žensko brez otrok. Ponudbe »Pod Rožnikom« na ogl. odd. Jutra.
96862
Konjski hlapec
dobi službo na Viču št 26 S6865
Samostojno
prodajalko
sprejme« ta špecerijsko trgovino r Ljubljani, kavcije zmožno Din 12.000. Event. dam trgovina v najem Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
36876
Služkinjo
i večletnimi »pričevali, ki tudi sama kuha. sprejmem na Rimski cesti itev. 18,11 3643(1
Dobra šivilja
mlada, išče primerno službo, najraje bi šla kot po jnnčnica b kaki šivilji Gre pa tudi kot sobarica kjer je veliko šivanja, ali kot varuhinja večjih otrok, oz kot domača šivilja. Nasto-jii lahko takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	36776
Kmečko dekle
pndno in pošteno, ki bi te privadil« tudi vseh hišnih del, iščem proti plači po dogovoru Naslov v ogl. oddelku »Jutra«	36638
Kuharico
srednje starosti ki bi vodila samostojno celo jro-epodinjstvo. sprejmem takoj ■v trgovsko hišo Prednost fimajc one, ki znajo šivati Ponudbe z navedbo pači* 5n zadnje službe je poslati na oglasni oddel»t »Jutra« pod značko »Vestna kuharica«	36640

Slikar, pomočnike
za trajno zimi-k o delo »prejme takoj G o š n i k. ,Celje. Ozka ulica 6.	36696
Pek. vajenca
ne pod 16 let starega, z vso oskrbo, stanovanjem in hrano sprejmem Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
36705
Dekle
čedne tuna.njo.-ti ter pridno in poštene sprejmem k otrokom ter v pomoč gospodinji. Nastopiti je takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36706
Učenca
pridnega in poštenega	sprejme takoj v trgovino	mešanega blaga I. Grilc.	Trebnje. Dolenjsko.	86714
Solidno učenko
z dobrim sopran-glasom. ta boljšo damsko tamburaško kapelo sprejmemo takoj. — Ponudbe na naslov: Mato Gojak, restavracija Sloga, Smederevo	36717
Kuharico
ki U opravljala tudi druga
gospodinjska dela. Išče tričlanska rodbina. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
36923
Brivskega vajenca
sprejme Pintar, Selo-Moste 36671
Sedlarja
ki Je tudi dobro ve«8 Jer-menar. sprejmom takoj. — Ponudbe na naslov: Bra&> Maneetar Crikvenlea.
96657
Boljše dekle
pošteno, pridno, zdravo in žole p; osto takoj sprejmem k otroku kot varuhinjo. — Prednost imajo one, ki zna jo šivati in so bile že v službi. Ponudb* je poslati ia oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Simpatično de kle«.	36641
Kolar. vajenca
sprejme takoj Fran Komč. lolarski mojster. Bohinjska Biftrica	36644
Korespondenta-
knjigovodjo (injo)
t. znanjem nemškega, slov ln italijan jezika, iščem za l*--no fgjvino Ponudbe na c«rlas oddelek »Jutra« pod šifro »Les«	36668
Kroj. pomočnika
sprejmem Naslov v ogla* oddelku »Jutra«. 36674
Dobro kuharico
ii opravlja tud1 druga go snodinjska dela, sprejmem i trem osebam v mestu Na=lov v oglasnem odde'kn »Jutra«	36952
Restavracijsko kuharico
iSiean. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod štlro »Hotel«.	36950
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 36935
Kuharico
vajeno fine meščanske hra ie, snažno, zdravo in ko ličkaj izobraženo, ki bi pospravljala tudi parketira-ne sobe. sprejme šestčlan ka družina Ozira ee te na žensko v starosti 25—30 let }? *e služila pn boljših družinah. Veliko perilo pere perica Plača 300-350 Dm Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3695J
Zastopnikom
poilzaetopnikom — »pretnim oddam brezkonkurenčno zastopstvo proti visokemu sta.nemu zaslužku. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Agilnost«	36792
Prepisovanje
na stroj želi gospodifina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Undervvood«. 36831
Za 19 predmetov
sprejme takoj zastopnike Josip Lindič, Ljubljana. Koinenskega ulica 17. 36854
Končno nekaj
sigurno novega!
Trajno eksistenco s postranskim zaslužkom nudim zastopnikom z lahko prodajo novovpeljane, v Ju goslavij-i brezkonkurenčne novosti tega časa. Visok zaslužek 6000 Din mesečno, pi=meno garantiran. — Ponudbe s priloženo znamko (50 par) na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez-lonkurenčno«.	36902
Obrača se pažnja
jastopnikum in oodza.-top nikom da dobe najugod nejše pogoje za proda o tržavnih vrednostnih napir 'ev in zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugib :tr*dmPtov pri banki »Agra ria« B°ograd. Obiličev ve nae b' 25	206
Pletilje
dobe delo nogavic na dom Ljubljana. Opekarska c. 32 3673f
Organizatorja
prvovrstnega, iščemo za odprodajo veiikib manufaktur-lih in galanterijskih zalog Samo resni reflektanti s kavciji naj oferirajo pod »Li'.vidntor« na oglas od delek »Jutra«	36665
Zastopnika
dobro vpeljanega za Ljub-];ano in okolico iš8>- vele t'?ovina kolon in špecerij l aga. Ponudbe pod značko »Zanesljiv zastopnik« na osrlasni oddelek »Jutra«
366711
Dve deklet!
stari 15 let. potrebujem za Vse svete kot razna5a'ki. — Oglasiti «e Je popoldne v cvetličarni Ivan Šimenc. Selenburgova ulica štev. 1.
96957
Akademik-
gradbenik
daj* Instrukcije srednješolcem la vseh predmetov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«.	36910
Reden pouk
o krojnem risanju m pri-irojevanju damskih oblek, za dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašani učiteljici Rozi Medved. Ljub-]:ana, Mestni trg 2-4/III — nasproti Magistrata. Istotam se Izdelujejo obleke, kostumi plašči itd. po tmer-ni ceni Kroji po meri.
36949
V* m < a dk
Trg. pomočnik
mlajša moč, želi službo spremeniti. Ponudbe pod šifro »Mlajša moč« na podružnico »Jutra« ▼ Celju.
36800
Brivski pomočnik
in perfekten bubištucer, 5šče mesta. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov pove ogl odd Jutra 36775
Šofer
t Sletno prakso, odslužil vojaški rok v avto odde-lenju. dobro izvežban v avtobusu. išče službe Na-lov v ogl. odd. Jutra. 36817
Plačilna natakarica
( točilno pravico išče me sta Naslov v ogl. odd Jutra.	36818
Trgovski akademik
aK-olviran. želi s 15. novembrom službo. Ponudbe na podr. Jutra Maribor p<wi »15 november«	36815
Izurjena Pletilja
m ada, išče službo. Na lov t ogL odd Jutra 36830
Knjigovodja In
korespondent
starejša moč. vešč vseh pisarniških poslov, z v 6 I tno prakso na parni žagi in lesni trgovini, samec, teče primerne zaposlitve. Zmožen sloveniščine. nemščine ter hrvaščine in ne-I0HV0 italijanščine. PonuH b« pod »Starejša moč« na ogl. odd Jutra 36S28
Podružnico
mešanega blaga, dobro vpeljano. prevtamem pod ugodnimi pogoji, kot vodilna moč Razpolagam s 411.OOO Din gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Januar 1930«.
36523
Lesnim industrijam
priporočamo 27!etnega biv-š-ga dri uradnika v službovanje kot kubicirarja ali prevzemnika blaga Zna kal-ku'irati traneporte izvozne in uvozne robe. Dober ra-čnnar in telegrafist. Govori in piše slovensko, srbo-irvatsko in nemžko. — Za skladiščnika in vsa pisarniška dela vrlo sposoben. Rj-flektante prosim za po-uudbe pon šifro »Vsestransko sposoben« na oglas oddelek »Jutra«.	36734
Prodajalka
ve?ča špecerije in manu-takture. žeji mesto premeniti Gre tudi proti majhni T>'ači Ceniene ponudbe na os-las. oddelek »Jutra« pod »Marljiva prodajalka«.
36724
Prodajalka
želi premeniti službo — nai-raje v galanterijsko ln ma-EufaVtnrno trcovino. Cent. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »?,e'«m premeniti«.	86759
Gospodična
trg. naobražena, t 2%letno prakso, želi premeniti služ bo. najraje kot blagajničai ka ali kontoristinja ▼ ka ko večje podjetje — Ponudbe pod »Vestna m za-nusljiva« na oglasni odde-k-k »Jutra«.	36766

Čevljar, pomočnika
eprBjme tasoj v trajno delo Josip KovaiSič, čevljarski mojster, Trebnje 36572
G. Th Rotman:
Potnike
za obisk privatnih strank sprejmemo. Siguren dnevni zaslužek 200 Din — Ponudbe na poštni predal 283 — Ljubljana	36729
Bratec Branko in sestrica Mica
Travljiea s slikami)
(Ponatie prepovedan)
13.
Kraten Branku je poskočilo srce. »Pa ne
da bi _?< A delj ni ntegnil misliti; stekel
je proti vozičku, zajčki pa ena — dve, ena — dve, vsi sa njim. Vso pot je dirjal in neprestano klical: »Micica! Sestrica Mica! Ali gi ti?« Zakaj prepričan je bil, da je voziček Miein in da je po tem takem tudi ona bli-a»>t
Bridge
poučuje K. Noč. Gotpo-svetska cesta 1. 36755
Šoferska šola
obiastv konceaijouirana. — Gojko Pipenbacher, Ljubljana Dunajska ce.-ta 15. Pisarna in informacije: Ru. tarjeva 9 S skrbno delitvijo tečajev ustrežem potrebam in zahtevam vsakega vozača Vesten in strokoven pouk v teoriji in praksi na podlagi dolgoletne skušnje po najtooder nejših metodah. Moja učilnica je izpopolnjena z vem) potrebnimi nčili — Moji dosedanji uspehi so najboljše priporočilo Zah tevajte brezobvezna pojasnila.	36773
Francoščino.
angleščino
nemščino poučujem hitro, uspešno m poceni. — Stari trg 3, D., desno 86756
Izurjena pletilja
za nogavice išče službe s stanovanjem in hrano v hiši Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pletiHa«.
86823
Vzgojiteljica
Učiteljska abiturijentinja z znanjem: slovenskega, hrvaškega. nemškega jezika in klavirja. pro6i za mesto vzgojiteljice. Ponudbe pod »Vzgoja« na ogl odd Jutra.	36819
Potniki
t lepim nastopom. U obiskujejo lesne industrije, naj se oglasijo pod šifro »Samoprodaja patent strojev« na oglasni oddelek »Jutra«.	36906
Potnika
H le potuj« po Sloveniji in bi prevzel še dober galanterijski šlager, sprejmem. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa provizija«. 36903
Potniki
potujoči pc Slovenlf. ki ohiskujejo špecerijske in delikatesne trgovine, ki bi posredovali v to stroko spadajoči predmet, se sprejmejo za takoj, proti 10 % proviziji Naslov v otr'a'. oddelku »Jutra«. 36597
Reven akademik
daje poceni instrukcije. Ponudbe pod »Za vsakdanji kruh« na ogl. odd. Jutra.
36804
Klavir
pravilno igrati ee vsak nauči po moji metodi Pod Trančo štev. 2/11 — desno.
36310
Poučevanje v gitari
se išče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36920
Potnika
manufakturne stroke, ta obiskovanje nri vat. »frank, »prejmemo proti visoH nro-vizi^ Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribont pod Hfro »300«. 34991
Otvoritev novih tečajev
italijanščine. francoščine, nemščine, angleščine, rušči ne je 1. novembra. Vpisovanje v Vnšnjakovi ulici žt. 4. pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 20. uro.
36689
Francoščino
nemščino
slovnico, konverzacijo in trgovsko korespondenco poučujem. Grem tudi na dom Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«.
Potnike
po ee!l SIoveni:i dobro vne-1 ane. e kavcijo 150 Pin sprejmem.	36965
Potnike
zanesljive in poštene ta-»tonnike ter agente snr»l me iroti d o h r 1 proviriv tvornica piiač — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl. oddelek »Jutra«,
Strojno pletiljstvo
je edina ugodna prilika ta takojšnjo dosego dobrega zasluSk« in lastnega pod jetja br»t posebnih «troš kov in zamude časa Učn* tečaje	lahko aastoo'
•sak 'an Najboljši oletlln' stroji > Walter« vedne v veliki tzhiri na zalogi f Kos Ljubljana. Židovska M B	191
Učlteljiščnika
IV. letnika iščem za in-strukcijo Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »U&iUvljiščnik«.
Pek. pomočnik
mlad, t dobrimi spričevali, nastopi lahko takoj ah pozneje. Jožef Suša Pišice pri Brežicah.	36845
Prodajalka
stara 20 let. mešane stroke, izurjena v manufakturi. dobra računarica. zna nekoliko šivati želi premeniti meeto. Naslov pove ogL oddelek »Jutra«. 36839
Absolvent trg. šole
išče primerne službe. Tudi kot praktikant za 2 meseca brezplačno. Naslov pove ogl. odd. Jutra 36813
Gospodična
ŽeU me.-to v pisarni, kot blaga;ničarka ali kaj siične-ga. Za iT7ežbanost in poštenost se jamči — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moč«.
36658
Gospodična
želi službo v pisarni ali kot prodajalka. Dopise pod »Vestna >n poštena« na o<rl. oddelek »Jutra«. 36595
Mesto natakarice
Učem v pošteni gostilni — ali pa vzamem na račun. Naslov pri podružnici Jutra ▼ Celju.	36545
Brivski pomočnik
star 20 let, dobe; delavec, i 6« nameščanja ▼ Ljubljani ali Mariboru. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. — Reflektira n« boljšo službo. Dare Salamon, Ko-toriba, Medjimurje. 36925
Trgovski pomočnik
išče ta takoj službo > trg mešanega blaga. Ponudbe ma oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 10«.
86926
Šofer
vešč italijanščine, slovenščine ln nekaj hrvaščine, se razume tudi na lesno in dustrijo, želi kjerkoli službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sin bivšega trgovca«
36670
Prodajalka
meSane stroke. že'i »*ufbo. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku Ju'm.
36649
Dekle
st*r» 16 let. z znanjem nemščine. želi službo k otrokom. Naslov ▼ og'a«n»m oddelku »Jutra«. 36899
Šivilja
■vajena entel stroja, Mi zaposlen ja Naslov v ©<rla«. oddelku »Jutra«. 96879
Bivši drž. uradnik
išče kakršnegakoli name. 5č»nja Je energičen za nesljiv In soliden Zmolen ■samostoino vodit.'' v«e «od ne stvari Izteriavo dolgov Kateri trgovec ali Industr :alee me lahko zanosli ne '•al n- n* teden nroti nri mornemn honorar5«? Sprejme tudi anravitemtvo hiš Ore za nadzornika aH na ■nre''m>- k»kr*nokol' mta* niško delo ker je verzlran v vseh administrativnih de 'Ih — Ceniene nonudbe na oMa* oddelek »Jntra« rod »Bivfl državni uradnik«
Prodajalka
r večletno prakso v manufakturi. vešča nemščine — želi službo Cenj. ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Manufaktura«. 86718
Natakarica
želi mesta v boljši restavraciji ali kavarni. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«.
86703
Pozor!	Pozor!
Sokolska društva!
Ključavnlčar-mehanlk
( strokovno šolsko izobrazbo, izvrsten telovadec (vaditelj), išče primerno službo v kakem večjem kraju — najraje t tovarni ali rudniku — kjer ima upanje do napredovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36620
Pekovski pomočnik
(predpečniki 26 let star. trezen in soliden išče službo e 15. novembrom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen pek. pomočnik«.	36691
Zobotehnlk
perfekten v kavčuku ln zlatu, vešč operativnega dela. Išče službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik 2248«. 36682
Oskrbnik
t veHetno prakso r poljedelstvu fivinorejl In vi nosrradništvu išče službo Ponudbe na osrla-s oddeVk »Jutra« pod šifro »Nudim delo«.	36611
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč manufakturne. galanterijske In
špecerijske stroke. Išče mesto za takoj. Ponudbe pod »Prost« na oglasni oddelek »Jutra«	36976
Spretna prodajalka
mešane stroke, želi preme niti službo. — Cenjene po nudbe pod llfro »Spretna« na oglsral oddelek »Jntra«
Gospodična
želi elužbc v t rafm ▼ Liuhljani. Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod Ji'ro »Trafika«.	96968
Dekle
pošteno In zaneeliivo, vešče r vseh hišnih delih, ki zna tudi hrvatski. mad<arsk! in italijanski fezik. i«če sltrf-bo pri boljši obltelji. Ceni. ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra« pod šifro »LjnM'». ljica otrok«.	9696«
Slu/bo
ekladlUJnika. sluge, paznika ali kaf ,»ličnega, event. tu-iH kako akordnn delo »rev-zamem Zmožen sem kav-cile. Ponn^be na oarla*n! oddelek »Jutra« pod >if'0 »Zmotnost«	88961
Šivilja
a detel«, s trimesečnim krojnim tečajem, teli mesu pri boljši šivilji. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
869G3
300 Din
dam onemu, ki mi preskr
bi službo skladiščnika ali podobno. Zmožen sem tudi nekaj kavcij«. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«

Registrir. blagajno
na 4 predale, v dobrem stanju ugodno prod-am. Pismena vprašanja na podr. Jutra Maribor pod značko »Registrirna blagajna«. — 36795
Kodak aparat
West Pocket 4/6 in pol. z anastigmatom ta navite filme, prodam Naslov pove ogl. odd Jutra.	36816
Banja in peč
ceno na prodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 36826
Največje filmske šlagerje
je Imel svoj čas »Balkan-iilm«. — Te rabljene filme la-hko itredno poceni kupi jo kinolastniki in privatniki. ki imajo doma aparat za pro!ekcijo. — Pojasnila daje Mfiller, Zagreb, Samo stanska 8.	36617
Pozor, peki!
Kdor hoče kupiti loparje in držala vsake širine, zdrav, kalan, bukov les. Cena 10 Din kos Pošljem tudi po povzetju. Poizve se v pekarni Josip Sašek. Ljubljana VIL
Zabojčke za čaj
(Sperrhols) večjo množino takoj oddam. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »ZabojSki« 36908
2 štedilnika
2 meseca rabljena, prvi lep. ▼tidan. drugi majhen žele-len, poceni prodam. Pretnar, Zg. Šiška 137. 36881
Barve, lake in firnež
najboljše in najcenejše nudi »Lustra«, V Laznik. Go-sposveteka cesta štev. 12.
96913
Kopalno banjo
dobro ohranjeno, « pečjo prodam Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 96894
Dva voza
na peresih proda po nizki ceni VojnoviŠ in Cie Ljubljana — V« 36857
Steklene stene
prodam Vokač. Krekov trg št. 10. U.	96871
Premog in drva
prodaja Jereriek. Vodmat son
Puhasto perje
kg pi 96 Di). razpošiljam 00 povzetji, bajmanj 5 kg Potom čisti belo gosje kg ■jo 1») Din u čist beli uuh po Dia 900 kg — L Bruto vič kemiika iistio na perja Zagreb. Dlca 82
Stanovanjsko
leseno barako
prod« Beljak, Gradišče 10/1
Železje za žage
(venecijanke) ves sestav, nadalje palčna in zobata kolesa lite jermenice. kompletne ležaje, osi itd. prodam. Ponudbe >a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rabljeno železje«. 86679
Stavbenik], pozor!
Silicium brusilne drsalce za brušenje terazto. umetnega kamna ima vedno v talogi Feliks Toman ml.. Ljubljana. Resljeva cesta It. 38.
Sode in kadj
»iseh velikosti ima vedno r talogi Fran Repič. eodar v Ljubljani. Trnovo, popravila «e sprejemajo isto-Um-	84151
Pozor, peki!
Zahtevajte oferte za paten-» Peči, niške. Hplje, delilne ln mešalne stroje ter pečS na parno peko Vse dobavljeno franko. najnižje cene, prompt-na dobava. — Ing. C K Sušak. RaSkijeva 1. smi
Galanterija
globoko pod cena naprodaj pri rrrdkl K e » da v Ljubljani, llestni trg.
88580
Fotoaparat •
M X 94, kompleten poceni naprodaj na Vidovdanski cesti It. «	86518
Pokrajinske
razglednice
ceneje kot ii inozemstva audi prva jugoslov. tvornica fotografičnih razglednic 5n slik Brata Smuc. Ljubljana. Wo1fova ulica it 12. — Zahtevajte ponudbe in ----942/1
Stolarsko orodje
kompletno, pripravno tudi ia mizarsko obrt. radi smrti proaa Vinko "tabor. Ra-leCe pri Zid. moetu. 36149
j Črno zimsko suknjo'
kompleten Irak ter žaket prodam. Vse dobro ohranjeno. Trgovina Orehek, Kolodvoreka 26. 36864
Sesalko
na vodni pritisk proda Rozman Cankarjevo nabrežje št. 7.	36765
Rabljen Jermen
cca. 30 m dolg. 12 cm Širok. proaa J. Zadravec, paromlin. Središče ob Dr.
36390
2 decimalni tehtnici
visoko precizni tzdelek svetovno znanega dunajskega izvora, v novem stanju, ki ju je merosedni urad ugotovil kot izdelek redke preciznosti, naprodaj na Dunajski cesti 31, H. nad-tr 36971
2 lepi Juki
(pahni), 2 železni peči (ga šper) in plinovo rišo prodam Ogledati v hotelu »Tivo'l« — Istotam oddam tudi
lepe mesečne sobe
Hotel »Tivoli«.	36948
Steklenice
šampanjske in buteljke pro. dam. — Ponudbe pod šifre »Vinske buteljke« na oe'3s. oddelek »Jutra«. 36931
Lutzovo peč
2.30 visoko, skoraj novo proda fotograf »Viktor« — Knafljeva ulica 4. 36960
Radio - aparat
nov. šestcevni, t baterija mi, okvirno anteno in zvočnikem v usnjatem kovčegn, za polovično eeno prodam. Poizve se v ogl. odd. Jutra. 36751
Radio-aparat
štiricevni in nov gramofon naprodaj v Mali 6olnar-ki ulici št. 10.	36897
Radio-aparat
štiricevni. za priključitev na elektriko, zelo dober proda H e š i k. Sp Šiška. Medvedova 96.	36895
Radio-aparat
osemcevni. s Tungsram batnim cevkami, okvirno anteno ter 4 Telefunken slu-šaK prod »m za 3000 Din — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Radio 8«.
36884
Kratek moški kožuh
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36064
Črno salon, suknjo
moško, prodam za 550 Din v Streližki ulici 10. parter, levo 2. rrata	36973
Damskj plašč
črna seal kožuhevina. telo dobro ohranjen, za močno damo. ugodno nanrodai Mestni trg 9/1.	36959
Fiat avto 503
odprti, vožen, 14.000 km. telo ugo'no na predaj pri tvrdki Anton Bremec. Celje.	36813
Motorno kolo
nemške znamke. 3 ^ k s.. t 3 prestavami, prodam ali zamenjam za manjše 1 Vj ali 2 Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36506
Motorno kolo
znamke »James«, malo Toženo, skoro novo ugodno prodam — Na ogled pri »Exprese«. Ljubljana. Vegova ulica a	96921
Prva oblast, koneestjonlrana
šoferska šola
Ca mernik. Ljubljana (Jttgo-avto). Dunajska cesta 36.
Telefon 2236 Strokovnjaški t-oretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. • pričet-kom vsakega prvega. 254
Arlel motorno kolo
s prikolico. 550 cm«, e stranskimi ventili, malo rabljeno, skupaj ali deljeno naprodaj Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 36763
20odstotne kronske bone
kupujemo za gotov denar. D. Hirschl i drug, Zagreb Dica 13.	36778
Vsakovrstno zlato
kupoje or najvišfir -enan
Černe — Juvellr
LJubljana. Wolfov» ulica 1
20 % kronske bone
kupim vsako množino pod najugodnejšim pogoji Po nudbe na Jugomosse. Zagreb. Zrinjevac 20 — pod »br 397«	85078
20% ne kron. bone
k u p n J e PuSka itediona.
Osijek.	235
2 kožuha In 2 suknji
ta železničarje prodam. — Med hmeljniki 2, pritličie.
36743
Seals kožuli
(hizara) eleganten, in boo erebrne lisice prodam pod Ufrodnimi p1ači'n;mi pogoji. Na ogled med 12. in 4. nro t Salendrori ulici 4. n.
Različno pohištvo
in drugo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36749
Trg. opravo
Radi popolne opustitve —
ozir. prodaje svoje modne trgovine na Starem trgu št. 18 ugodno prodam celo trgovsko opravo m ves inventar. med drugim National registe* blagajno, izložbena in druga ogledala ter stojala, veliko stekleno iirmo. šild itd Odvzame se lahko 2. novembra. — P. Sterk, sedaj hotelir in lastnik hotela »Bellevue«. Ljubljana.	36680
Jedilnlško opravo
krasno — v staronemškein s'o;ju, lepo rezljano, za boljše hišo na deželi in še veliko lepega in dobro ohranjenega pohištva priporočamo v nakup. Vprašati na Dunajski cesti 3L, H nad etropje.	36970
Dogjs
iz hrastovega m oorovega le.-a, za dobavo do novembra 1930 večje množine, ta-ključim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« od šifro »Frankoekspon«. 36730
4000 kom. hmelovk
1 leto stare po nizki ceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 36695
Bukova drva
kupuje tvrdka »Kurivo«, Ljubljana, Dunajska cesta £t 83 — Javna skladišča.
36530
Rezan les
bukov in orehov ter bukova drva kupi Rudolf Schenk. Sušak, pošt. preti-nac 75.	85527
Hrastove hlode
in hrastov* plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija. Skofja Loka ob kolodvoru.	239
Hlode
hrastove Ir lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti t Ljubljani 198
Smrekovih vej
okrog 20 vo« prodam na Rožniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36699
Hrastove prage
dimentije 26 X 18 X 10 — dolžina 2.60 m, 24 X 19 X 10 dolžina 2.S0 m kupujem Plačilo proti akreditivu — Ponudbe na nv«lo-. P Cnk. Ljubljana. Cankarjevo na-brežje 5.	85787
17,
Krompir In fižol
kupujem Plačam	najbolje
Milan Btojčič,	Mesnička
ul 19.. Zagreb.	Telefon
400«.	238
30001 Jabolčnika
pristnega proda Ernest Be-zenšek, Podsreda. 96471
Zdrav krompir
z°lje in repo dobavljam v poljubnih množinah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
36731
Med
lastnega pridelka — cvetlični kg 17 Din. jelkovi kg 17 Din. ajdovi kg 15 Din 5 kg po pošti 120 Din frk., pri večjem odjemu cene po dogovoru. A Mafiek, čebelarstvo, Vrhnika.	247
Čajno maslo
Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku ima tedensko oddati okrog 10 kg čajnega masla.	36654
Želod
tdraT, prebran, b« pffkav. kupi cele vagone Franc Dolene. Kranj.	36740
'iiMlllUiiLZ
Dve osebi
sprejmem takoj na hrano ln stanovanje. Naslov y ogl. odd. Jutra.	36861
Tri gospode
sprejmem	na dobro doma io hran« v sredini mesta.
Na«loT v	oglasnem oddelku »Jutra« 86750

Jabolka
namizna nudi po Din 8.50
kg Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Komenske-ga ulica 17.	36856
Namizna Jabolka
razpošiljam od 50 kg naprej po Din 3 kg in letošnje suhe orehe po Din 10 kg. Vale, trgovec. Laško. 36779
Zdrav želod
po najvišjih cenah kupim. Takojšnje ponudbe do 5. novembra na »Agenturno ia komisijsko trgovino«, Ljubljana. Sludentovska ul. 7.
Železen štedilnik
dobro ohranjen kupim. — Pismene ponudbe pod šifro »Štedilnik« na oglasni oddelok »Jutra«.	36944
Trgovski inventar
dva pulta. 1 mauufakturno in 2 špecerijski stelaži a predalom ta moko. kupim. Biti mora v dobrem stanju. Ponudbe je poslati t natančno navedbo posameznih predmetov in velikosti na podr. Jutra Maribor pod »Inventar«.	86798
VVerthehn blagajno
in registrirno blagajno _ znamke National na 4 pr» dale in dobro ohranjeni, kupim Ponudbe na podr. Jutra Marib»r pod naslova »National ia Wertheim« 86794
Banjo
dobro ohranjeno, ta novorojenčka. otroški voziček in otomano kupim. Ponudbe pod »SL 18« aa ogl. od. »Jutra«.	36773
Balanc tehtnica
na jezite k. e stojalom ta 10 kg kupim Ponudbe pod »Tehtnica« aa ogl. odd. Jutra.	36337
Vinske sode
dobro ohranjene, od 100 — 300 litrov, kupim. Ponudbo na ogL odd. Jutra pod »Gostilna«..	96821
Tehtnico
za 1000 kg. dobro ohranja no kmpim Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnica«.	96732
80—100 m tračnic
še dobro ohranjenih, manjše mere, t vozičkom — še dobro ohranjen Dinamo od H—2 k 220 volt. za enakomerni tok — parno peS za centralno kurjav« (HeizkOrper ffli Dampfhet zung) ie dobro ohranjeno (ne rujave) kante (Lagerw kaunen) za med kupim —. Prodam pa dobre ohranjea
bencin-motor
4 k. s., sistem Vltavaa ta več]« množin« medu.
Klammer, Dolenja vae prt Rakeku, pošta Cerknica.
96668
Banjo
kupim. Ponudbe t navedbe cene in kakovosti na ogl. odd. Jutra pod »Banja«.
Decimalno tehtnico
od 500 do 1000 kg kupim. Ponudbe na ogL odd Jatra pod »Dobro ohranjena deeimalka«.
Lisičje, polhove kože
ta raeh dragih dlnih tU vali kui«jt stalno «koxi eei« leto D Zdravit trg. a-nja Ljubljana Flonjaa-'ka ulica 9	1880-a
Mostno tehtnico
dobro ohranjeno kupim — Ponudbe x navedbo cess na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mostna tehtnica«.
»5688
Stare kovine
baker, medenino s vino«, cinkoTo pločevino, kakor tudi vse druge kovine kupujemo v vsaki količini. — Plačamo najvišjo ceno — »Legnra« poduzeče za io-koriščivanje sirovina. Zagreb. Bačvarska 5. 86708
Stare cunje
dobrv oprane, v vsaki
ličini po najvišji ceni ka-puje »Legu-a«. poduzeče za i koriščivanje sirovina, Zagreb, Bačvarska 5. 36709
Želod
bukot Rt. seme akacij javorja in jelove stori« p'ača najbo'Je »Fructus« — Ljubljana, Krekov trg 10(1 918
Mode!
50 cm. ta izdelovanje e«. mentnih -cevi. dobro ohranjen kupim Na«1cv pov« oglasni oddelek »Jutra«.
96508
železen rezervoar
dobro ohranjen, za 3500 do 5000 litrov kupimo Cenjene ponudbe » natančno navedbo dimenziie na poštni predal 127. Ljubljana.
štedilnik
«imajeae tolst)* ks-|tn. — Naslov t oglaenem »^deikm »Jatra«. 36700
t. 1
Otroški voziček
In. malo rahljea, i upi m tako). Ponudbe u ogla-ni oddelek kJium pod šifro
•Voziček 80«.
8G9TO
Lovsko puš^o
#vooffvko, dobro ohranjeno fccptm. Ponoibe aa oglaeni oddelek >Jatrvc pod Šifro »Lo-reka požki«. 36961
Pletene steklenice
6—Sni it eni« kupim. — Ponudb« m oglasni oddelek •Jutra« pod »Fletenke«.
38929
• '/
BrezobresL posoiDo
spi-jAiiO nJUBtsCjfciio. jf o-Tm navodila daj* Kreditna (tsrbna t»l'ug* »Moj-Kfrv Miri bor, KoroAVa cesto 10. IHa t priložiti. -86799
Žago
t polnoJarmeuiko« h &r% gimi »troj. ter »Idadjšiem. v izmeri 8000 m«, tik ob
teleznict, na Gorenjekem prodam Vpraianja oa ogl. oddelek »Jutira« pod Šifro »Žaga«.	3588S
Majhno posestvo
pripravno u obrtnika ali vpokojenca, prodam t bli-iini Kj-anja. — K posestvu epada skedenj, 2 njivi ln kos gonja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36533
Za hišo ali vilo
t Mariboru, Celj« ali Ljubljani zamenjam lepo p<y etstvo ob ielezniški postaji med Celjem in Mariborom. Posestvo, ki Je oddaljeno od kolodvora V* ure, obstoji ia «oli<Lno zidane (Stanovanjske hiše » 5 sobami is kuhinje. 2 «obi is kuhi nja so kompletno opremlje ae. Gospodarsko poslopje, hlevi, zelenjadni vrt, njive, nekaj sadnega drevja ln 30 ha mladega goada. — Po-nudbe na tovarn« Mirim Mariboru.	36635
Vinsko trgovino
dan ▼ na jem i nu inventarjem, v prav dobrem stanju. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 36301
Garažo
prostora« i« i vsem kom-
i>rioao, ▼ Ljubljani oddam t na jean. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. S6909
Posojilo 25 — 50.000 Din
•tacov aaj« ^d o"^ »ob. — Piana aa podr. Jutra Maribor pod »OoBpodinjeki JtSU
28—30.000 šilingov
privatnega denarja posodim ■smo proti prvovrstni sigurnosti. Ponudb« aa ogias. oddelek »Jutra« pod Rfro ■Avstrija«.	S6914
Gospodično
ti »d posodi 5—<000 Din tcsčia (reoaktgi poklica V S mesecih, b ric«r ta •eoieta* obresti. Ponudbe Ba oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »PokKo*. 86927
Gospodična
tat. asobratena. pikla^t ▼ •olldas podjetje i kapitalom DVa 100 000. Prervzame tudi (s vpeljano trgovino Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Drulabnira« 36187
Družinska hiša
stanovanje tako} na raspo-hgo, 5 minut od postaje Orehova va«, Slivnica, na ■odaj. Izve se Maribor, — elnavska cesta 6. 36797
Moderen hotel
£0 tnj&kih sob, krasni re-rtavracijaki prostori, velik ▼rt, ugodno prodam v pro netnem trgu ob ieleizniei Vprašati v Realitetnl pisarni društva hišnih posestni lov v Ljubljani, Salendro va uEea 6.	S6742
Vogalna hiša
eneoadstropna, z 10 novanji in 3 lokaloma ter S stavbne parcele naprodaj radi drugega podvzetja v Maribor«. Naslov T Ofias. oddelka »Jutra«. 96629
Maghno posestvo
v leani MrtHSki dolini.
5 minut »d kolodvora Preval}« naprodaj sa 120.000 Din. Sedaj tacata dva lesna trgovca skladišče. Nasl ▼ oglasne« oddelku Jutra 85284
ŠP©cer. trgovina
v Mariboru, s hišo in 5i.ra.n-6kim poslopjem, vrtom, dvorS&sm, vodovoda« is elektriino raasevetljavo, je na prodaj. Naslov v ogl odd. Jutra.	86798
Zaupajte svoje skrbi
tudi v najtežjih iivljenskih vprašanjih, preskrba naro-fcl, nakupa. prodaje, najema, posestev, gostilne itd. Posredovalnica »M&rstan«, Maribor. Koroška 10. 36809
Najceneje hiše
lesena in »Ku^ebau«, caro-8il« zopet sprejmem »Moj-mir«, kreditna stavbna zadruga, Koroška cesta 10. fojascila 5 Din. 36808
Dvostanovanjsko hišo
podam ali dam v naj« v
bližini Ljubljane, tik Sel. postaje. Naslov v ogl. odd.
88S50
Manjšo hišo
T Ljubljani kupim. Ponudbe pod: »Stanje poljubno« v ogl. odd. »Jutra«. S6833
Vinogradniško
posestvo
lepo, v izmeri 15 oralov, z lepo 6tanovanjsko hišo, z gospodarskimi poslopji, polovica vinogradov, ostalo njive, travniki, sadonof-nik ter gozd, prodam za ceno 40.000 Din Poizve se pri goep. Ivanu Bergle«, Loče pri Poljčanah.	86S47
Opekarna
• »trojnim obratom za zidake, v bližini Ljubljane naprodaj za vredno ceno. Naslov v oglasne® oddelku ►J aAra«.	36663
Brivci!
V veftjon trgu oddaaa lo-ial, kraj bre« brivca. Eksistenca fina. Prednost bnajo famski. Feliks Gliha, Žužemberk.	36606
Trgovino
■ meflanim blagom prvm-mem aa prometnem kraju na Gorenjskem ali Dolenjskem. Ponudbe na podružnico »Jutira« v Celju pod šifro »Lepi kraji«. 86548
Mlekarno
dobro vpeljano, z vsem inventarjem in stroji, takoj prodam. Naslov v ogl. (B Jutra.
Primorci in Amerl-kanci, pozor!
▼eSje posestvo v mirnem fcra&nem kraju na Sp. Sia-Jerikem, obstoječe iz prvovrstnih njiv, travnikov, r&-donoinika, gozdov, maaj-Jega vinograda, knieljslie-ga nasaia, z veliko hišo, modernimi gospodar.poslopji in mlinom na stalni vodi, ■*«>« v najboljšem stanju wled Marti ugodno prodam E vsem inventarjem in pohištvom. Ponudbe na oglas, eddelek »Jutra« pod šilro »Ugodna prilika na Štajerskem«.	36039
Enodružinsko hišo
kupim v Ljubijani a!i predmestju. Na.-iov v oglasnem •ddeliu »Jutra«. Ž6tš&2
Hišo
kropim za krojaško obrt oa prometnem kraju in s pri-Jiunnn razgledom. Ponudbe pod »Krojač« na ogl. odd. Jutra.
36867
Hiša
E veUki in 3 majhne sobe, B kuhinji, kleti, 2 vrta za relenjavo in vrt sadonosnik po ogodni ceni prodam. — Vpraia se: Zg. Poljskava tt. 2E, pošta Pragersko.
36693
Hišico
•no- afl dvodm^insko kupim, najraje v Šiški, event. vzhodni, severni periferiji Ljubljane. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« nnd »Kupnina 150.000 takoj«.	36612
Pritlično hišo
pripravno za vsako obrt, z lemljiščem. v bliX!ni Ljubljane prodam. Naslov pove »glaCTi oddelek »Jutra.
86975
Oddam iokaiček
v Florijanski ulici 10/m.
36900
Lokal za trgovino
mešanega blaga, na prometni točki iSiem Prebranem event nekaj zaloge. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomlad 1930« 36524
Trgovski lokal
pripraven tudi za pisarno, takoj oddam ▼ Komenske-ga ulici 36.	36562
Lepo, suho skladišče
v pritličju — primerno za avto ga.-.iin ali delavnico, takoi oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« Na razpolago tudi velika soba.
35853
Skladišče
lepo, suho in svetlo, primerno za delavnico, kakof n.
pr. pletiljgtvo ali kaj stičnega. takoj oddam. Nasslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35854
Avto-garažo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35655
Pozor!	Pozor!
Primeren prostor za mlekarno
iščem v Zeleni jami. Preuredim tudi vse na svoje
stroške Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 24«. 36424
Za zobni atelje ure-jeno stanovanje
event. za poslovne lokale elektr. razsvetljavo in plinom oddam e 1. decembrom. Informacije v trgovini Djukanovič, Sv. Petra cesta 27.	36406
2 aH 3 sobe
primerne za modni salon, i-čcm samo v bliiini glavne poŠte. Prostore bi preuredil in renoviral na svoj račun. Cenjene ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod »Salon za 1. februar«.
96655
Gostilno t najem
event. tudi na račun iščem za takoj ali pozneje. Posedujem osebno pravico ter sem kavcije »možen. Pismene ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna 30«.
240
Mešano trgovino in gostiino
tudi vsako u sebe -namen takoj v najem i zalogo, v mestu ali na deželi. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Plačam«.	36589
Gostilničarji in podjetniki, pozor!
V bližini Celja in Dobrne, ■ob drž. cesti, na jako priljubljeni izletniški točki od-dam v najem krasno stavbo, podobno malemu gradiču. — Z ozirom oa lepoto kraja Je ta stavba primerna za uredbo luksuznega letovišča io kavarne. Poizve ee pri »Ita« nakladi — Ljubljana, Duna>ka e. SI.
86969
Stanovanje
t »ob, kuhinj« ia prHftUn oddam takoj ▼ novi hiši. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	86614
Stanovanje
S sob, kuhinj« is pritikRn oddam takoj v Zg. Šiški št. 92.	-> 86911
Stanovanje
eno ali dvosobno oddam takoj. Naslov ▼ cglasnem oddelka »Jutra«. 86958
Sostanovalca
(dijaka)
sprejmem v oentru, vsa oskrba. Nasler t »gi. ori Jutra.	36874
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ix stopnišča, ako mogoče v pritličju, r • r e d i n i mesta iščem s 1. ali 15. novembrom. Pismene ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dv« natakarici«. 36745
Prazno sobo
s štedilnikom
poceni odd« v novi vili Marija Slokan, Kodeljevo, Slomškova 17.	36739
Sobo s štedilnikom
išče stranka brez otrok. _
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36968
Sostanovalca
dijaka ali vajene« sprejmem Uizu parka. Dam tudi zajtrk in oekrbim perilo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	86972

STROJNE TOVARNE IST LIVARNE D.D., LJUBLJANA
Telefon 2830	Brzojavke: STROJ

iz najfinejšega brona do 5000 kg. Zto-narna ustanovljena 1763 leta. Cerkvene in hišne potrebščine iz brona, kakoi lestence — svečnike — križe — kadilnice — hišne in šolske zvonce
Umetniška litina
kipe itd.
Jože Gregorin
prvovrstna krojaška obrt,
| ee priporoča gospodom in damam. Marmontcva ulica St. 19 — Mirje. 35771
Damska krojačica
I Štefka Kopač, Tržaška cesta 36, »Stan in Dom«, se priporoča cenj. damam.
Lepo sobo
eeparirano, v pritličju, za pisarno takoj oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Opremljeno sobo
lepo, ( elektriko, »eparira-no takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Sostanovalca
(dijaka
spremnem ▼ dobro oskrbo Soba parketirana, elektrika Klavir. 8 1. novembrqjn Naslov ▼ ogi. odd. Jutra.
86875
Dijakinja
ki Itudira filozofijo, pro ei dobra srca. da dobi mesto v kaki družini, kjer bi pomagala pri otrocih ali pri gospodinjstvu, ter za to prejemala brezplačno hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra srca«. 36455
Stanovanje
1—S sobno, a pritiklinami, v mestu, iž8c mirna stranka treh oseb. Ponudbe pod »Soliden plačnik« na ogl. cdd. »Jutra«.	S6737a
Stanovanje
dveh sob, kuhLije in pritiklin, elektrika, vodovod, 2 minuti od tramvaja, oddam s 15. novembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 36744
Stanovanje
dvosobno in kuhinja, oddam ▼ Črnučah pri postaji. Naslov r ogl. odd. Jutra.
36849
Stanovanje
oddam. Ana Vidmar - Kri, Zg. Šiška, Matevževčeva pot
Nagrado
100—300 kolobarjev drv za 1—Ssobno stanovanje v mestu, ia november — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažnost«
Stanovanje
trisobno oddamo taboj v zadruž. hiši »Stan in dom«
na Tržaški cesti Stev. 28. proti mesečni najemnini Din 1200. Pojasnila daje tajništvo Glinška ulica štev. 9.
86747
Stanovanje
eobe io kuhinje, v Mo«tah oddam s 1. novembrom dobri šivilji bres obrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »P. S. 2«.	S6S96
Stanovanje
sob tn pritiklin, v naših hišah na Brinju, Dunajska cesta 1 oddamo • 1. febr. 1930. Ponudbe na Pokoj-nski zavod za nameščence v Ljubljani.	36642
Stanovanje v Celju
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali » 1 sobo in kuhinjo iščem s 15. novembrom ali 1. decembrom. — Ponudbe pod »Mirna etran-" a« na podružnico »Jutra« Celju.	86547
Trgovski lokal
pripraven za brivca aH krojača, ugodno oddam v novi koloniji, kjer ni daleč n« enega n« drugega. Kovačič, Podlimbarekega ulica St. 26
Gostilno
v najem ali na račun, v mestu ali na deželi vzame natakaric* srednje starosti. Položi večjo kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	86757
Hišniki, hišnice in drugi pozor!
1000 Din nagrade onemu, '' preskrbi za november rmin prosto stanovanje v mestu, obstoječe iz 3—4 sob, c kopalnico h; zmerno laiemnino. — Ponudbe pod »štirje odrasli« oa oglasni oddelek »Jutra«. 36790
Stanovanje
suho, solnčno. elektrika. 2 sobi. kuhinja s pritiklinami oddam taikoj za Din 650 mesečno Naslov v oo-l odd. »Jutra« 36417
Sobo
s posebnim vbodom i J i e gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Pomočnik 500«. 86979
Sobo
preprosto a snažno, « elektriko iščeta i novembrom dva gospoda. — Ponudb« s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Intellgenta«
Solidno gdč.
sprejmem kot sostanovalko r vso oskrbo v centru mesta za 700 Din mesečno. Istotam sprejmem
več abonentov
ca dobro domače hrano
(kosilo ia večerjo) po 15 Din dnevno. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 86904
Sobo
zračno, • posebnim vbodom
in elektriko oddam dvema gospodoma. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 86946
Sobo
t posebnim vhodom oddam
s 1. novembrom t. 1, event. tudi zakonskemu paru brez otrok. Električna razsvetljava. Rožna dolina, cesta IX št. 43.	36947
Prazno sobo
oddam gospodični ali gospe f L novembrom na Poljanski cesti Stev 33/11.
36945
Mesečno sobo
lepo opremljeno, šolnino, s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Naslov r ogl. Odd. Jutra.	86880
Opremljeno sobo
eolr.čno, separiran vhod, elektr. raisvettjava. uporaba klavirja, takoj oddam solidni osebi. Naslov pri ogl. odd. Jutra. 86885
Najdem
dobro Jenko. — Dopi<>e na cgla&. oddelek »Jutra« pod »Odmev duše«.	36657
28. oktober 1927
36919
Znanja želim
s simpatičnim go-spodom. Dopise n« ogl. odd. Jutra pod Sitro »Visoka postava 36844
Mlado dekle
življenja polno, išče izobra ženega gospoda od 35 do 60 let, ki bi P nekoliko pomagal ix gmotnih razmer ter bi ji bil iskren prijatelj. Dopise pod »Prijatelj« na ogl. odd. Jntra.
2 prazni sobi
prekrasni, elegantni, v strogem centru, e posebnim vhodom, prikladni za pisarno, zelo pcceui takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Sobo
▼ o«ntru, separatni vbod, za 1. november oddam. — Naslov t ogl. «dd. Jutra.
86803
Opremljeno sobo
veliko, e posebnim vhodom, blizu kolodvora, oddam stalni solidni osebi. Poizve 6e v ogl. odd. Jutra. 36782
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, električno razsvetljavo is dobro pečjo, oddam eni ali dvema gospodičnama. Klavir na razpolago. Naslov v ogL odd. Jutra.	36783
Sobo
strogo separirano, vbod lz stopnišča, če mogoče v pri-tičju, iščem za 1. ali 15. november. — Ponudbe pod »Višji uradnik« na oglasn odd. Jutra.	36807
Prazno sobo
eventuelno s posteljo oddam moškemu. Naslov glas. odd. »Jutra«.
Prazno sobo
separiran vhod, snažno, v bližini Mestnega trga, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Snažna soba«.
36851
do 2 lepi opremljen! sobi
oddam za 2 do 8 osebe s celo oskrbo ali brez. Kodeljevo, Slomškova 6. 36853
Opremljeno sobo
event. dve skupni, solnčno in t balkonom, v sredini mesta, oddam z 2. novembrom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36832
2 prazni sobi
lepi, sredina mesta, I. nadstropje, poseben vhod, oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 86834
Io
Stanovanje
Štirih sob, kopalnice nritiklin. v centru mesta, išče dobra, mirna stranka treh oseb za februar pod poštni predal 41. 36248
Stanovanje
S eob. kuhinje in pritiklin iščem na Dolenjfki cesti, ali v bližini sv Jakoba Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačnik.
86491
Opremljeno sobo
veliko, solnčno, leoo, z uporabo klavirja, " blizu vlade, oddam e 15. novembrom solidnemu gospodo. Naslov v «gL odd. Jutra.
86835
Mirno sobico
f dvema žarnicama oddam Poljanska eesta 18, m. levo-	86811
Prazno sobo
6 dol., 405 Sir., solnčno. parket, elektrika lo poseben vhod, oddam Za Bežigradom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36723
Sobo
prazno ali opremljeno oddam dostojni gospodični Gubčeva ulica 17, I. A^j-nič.	86764
Opremljeno sobo
lepo, s fino domačo hrano oddam 2 gospodoma ali ta-ioncema v Kolodvorski ul. — Istotam oddam tudi
opremljen kabinet
s hrano gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
86893
Elegantno sobo
so ločno, na novo opremlje-no, v eentra mesta, odd »m samo finemu, solidnemu, stalnemu gospoda. Naslov' T Ogl. VfSL Jutra. "
Dva gospoda
sprejmem na brano ia stanovanje 1. novembra. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
86868
Državna uradnica
mlada, ieli reEoega znanja s sebi primerno izobraženim gospodom od starosti 30 let dalje. Dopise pod »Mlada uradnica« na ogl odd. Jutra.	86837
»Nudena sreča«
Sem tTgovsko naobraieoa. Želim o Va« več vedeti. — Prosim tudi opis Vaše osebe.	86924
Separirano sobo
parketirano, t elektriko, 5 minut od glavnega kolodvora, oddam e 1. novembrom. Naslov t ogl. odd. Jutra.	86870
Sobo
prano ali opremljeno, oddam. Šivilja ima prednost. Hrenova ulica 18. 86886
Opremljeno sobo
z elektriko io eeparirantm vhodom, v neposredni bli žini sv. Jakoba takoj oddam 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok. Naslov v oglas, oddelku »Jntra« 36898
Obrtnik
srednjih let se želim poročiti, Linam za 100.000 Din vrednosti v blagu in ako bi mi nevesta priffesla primerno doto, bi imela krasno LepO, solnčno sobo I brezskrbno življenje. Po
Gospod
star 42 let, vdovec, popolnoma zdrav in normalen, sedaj v Dalmaciji, ieli znanja s starejšo gospedično. vdovo ali ločenko brez otrok, ki poseduje osebno točilno pravico alkoholnih pijač, v svrho skupnega gospodarstva, tu ali Ljubljani. — Izključena ni poznejša ženitev. Diskreci ja častna zadeva. Event cenjen« dopise prosim polnim naslovom io sliko, ki se na zahtevo vrne, na naslov: Poštni predal it. 77 Split, Dalmacija. 86540
Gospodična
Bžb dobrosrčnega gospoda, ii bi ji pomagal is denar-tie stisk«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Hvaležna 555«.	86939
Kateri gospod
dobrosrčen. Je pripravljen posoditi mladi gospodični manjšo vsoto za kratko dobo proti visokim obrestim. Ponudbe na oelas oddelek »Jutra« pod »Nujno 600«.
86948
765432
Dvignite pismo.
86752
Prijateljstva
želim z inteligentnim eta Tejšim gospodom. — Roža 36SC3
prazno ali opremljeno od dam t Maistrovi ulici St 14 86767
Dve prazni sobi
parketirani, z elektriko tekoča voda, pripravni za pisarno, oddam. Informacije na TržaSki cesti & 86603
Prazno sobo
lep« in zračno, separirano in z elektriko takoj oddam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	86887
Dvpifi
Inteligentna
gospodična
Ieli aaaaja t solidnim gospod"®, iel. uradnikomi. starih 28 do 35 let. Prednost imajo strojevodje. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Cvetoča sreča 26«.	8670G
2 osamljena
Gorenjca
ieltta dopisovati z dvema gospodičnama v svrho poznejšega poznanja. Dopise na
nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Robinaon«. 86733
Gospodična
mirna, dobra gospodinja, z neka} premoženja, želi poročiti gospoda v državni službi ali dobrega obrtnika v starosti od 40 do 50 let. Vdovec z enim otrokom ni izključen. Dopise poslati pod »Gorenjka 40« na ogL odd. Jutra. 36840
Fant — uradnik
star 29 let, z lastnim lepo opremljenim stanovanjem — ieli poznanstva z dekletom tudi z dežele, z nekaj premoženja, v svrho ženitve. Ponudbe če mogoče e sliko, ki se vrne, ali brez nje, na ogl oddelek Jutra pod Šifro »Dobro življenie« 36716
UnilSR

Kratek klavir
dobro ohranjen, prodam. — Naslov t ogl. »dd. Jntra.
36863
Stoletne citre
uro, preproge, plašče, oble-ogl." 0(M?" JutTa _jx><j''*— ^	^
proslav« tn »Zlatko«,
36777
Blondlnka
mlada, vitka, ilvahne narava. ieli m jesen in zimo neprisiljene besedne "ali irstmeoe vojne pod Sltro »Kultne.	86620
Opremljeno sobico
oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	86869
Jadran 22830
Hvala za tagovor, kakor vedno. V svrho ravnati!a poročaj. Srčoi pozdrav. — 86846
Inteligentno dekle
druga T življenju. — Dooise na oglasni oddelek »Jntra« pod Efro »CharaV. t« 30«.	86666
oglasnem oddelka »Jutra«.
36974
Strokovno oglašuj« ia popravlja klavirje
G. Jurasek
Ljubljana, Ključavničarska ulica 8 — Mestni trg 22.
136
KLAVIRJI!
Svarim prsi nakupom na vi dežnega blaga, eenih klavirjev! Kupujte ca obrok«
od Din 400.—
s svetovne tabritats endorfer Steinway. F8r-ster. HOlzl. Stingi original ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno 1« »od. Izvedenec ln biv. ačit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 8. — Velikanska ubira vseh glasbil m strun 193
prve
BOse
Kontrabas
*U, dober, proda Javorafk, Ljubljana 7, Podgccd i.
86942
Malega psa
(spremljevalec, Spi«, 1 ln pol leta, temnosiv, dolgodlak, prijazen), proda L. Fareager, Radovljica. 36822
Dva psa
dobrega čuvaja za zunaj la
manjšega u notranje prostore kupi hotel »Bellevue« t Ljubljani.	86681
Kozo
mlskarieo prodam. Naslov > oglasnem oddelka Jutra.
96737
Psa čuvaja
ko* Andlovie, Škofljica.
86659
Jazbečarje
čistokrvne, krasns »ksem-plarje, starSl prvovrstni lovci, proda Gantar, Ljubljana, Gradišče 17. 86937

Bele korale
zlato zaponko so ee fc-gubile. Najditelj doM nagrado r ogl. odd. Jutra.
86878
Danes vsi
k Majarončku na sveže domače koline, jetrnice in krvavice, kjer se toči tudi pristna vinska kapljica.
rt Irf < ti £t i * k
Dr. G. Piccoll
lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih teikočah želodca svojo preizkušeno želod črno tinkturo.	229
Pljuča!
Pljučne boleznj ozdravi 4r.
Pečnik, pljučni zavod fPri-vat-Lungenheilanstalt), Se-čovo, poŠta Rogaška Slatina. — ProapeJct 8 Din.
S8971
Pisalni stroj
popolnoma nov, prvovrsten zelo ugodno prodam, tudi na obroke — ali zamenjam za starega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36652
Pisalni stroj
intakten, kupim. Ponudbe pod »Ideal« na oglasni oddelek »Jutra«.	86905
»CONTINENTAL«
najboljši pisalni stroj
nad 400.000 t rabi. Samo-prodaja:
IVAN LEGAT, Maribor,
Vetrinjska aHca 3«
Telet lat. 2434.
Pletilni Stroj
8-50, Wed«imaa, prodam. Naslov v ogl. «4d. Jutra.
86829
Pletflnl stroj
skoraj nov, znamke »Popp« 10/80 ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36911
Reliefne vezenine
i izdelujte tadi Vi v prostem času! Pouk ia pojasnila gratis. Josip Lindič, Ljub-I ijana, Komenskega ul. 17.
36855
Slike za legitimaege
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Eibšer, Ljubljana | Sv. Petra cesta 25. ' 212
Modni atelje Dular
Ljubljana, Turjaški trg 2 H nadstr., («ko»i dvorišče) naznanja cenj damam, da izdeluje plašče, kostume in druge vsakovrstne obleke I do najmodernejših krojih in i nizkih cenah Moda dunajska ia pariška.	197
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-I precizneje F"rane WClfing. urar, Gosposvetska cesta 13
36912
| Modlstinja , Anica Puliek
Šelenburgova «./I nudi najcenejše ta najlepše dameke klobuke ie od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 1 Din 28.—.
85436
Prodaja in popravlja ure
z garancijo in po nJiM ceni Jakob Mulavee, Maribor, Kralja Petra trg It. 1 (pri dri. mostu).	»4^26
Bencinski motor
10 k. s^ stabilen, poraben tudi aa sesalni plin, v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Zahtevajte ponudbo Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor 22«.
86917 I
Ravnahd stroj
(Abricbtanaschlne) v dobrem etanju poceni prodam. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj 400*.	86913
Dieselmotor
80 HP, lokomobilo prevos-1 ao, Welf 15/18 HP, proda Vojnovii ia Cie.. Ljubljana — Vi«.
Povodom preselitve iz Brodav Zagreb sem iz. dal nov velik ilustriran cenik za znamke za leto 1930. Razpošiljam skupno s 100 različnimi romunskimi znamkami vsakomur, ki mi pošlje v naprej 20 Din. — Najstarejša trgovina s znamkami t Jugoslaviji
Izidor Stelner, Zagreb
Zrinjekega trg 14. 240
Preklic
Jas, Marija Rotar, poe ostri i ca in trgovta v Tržiču št. 54 izjavljam, da nima moj mož Franc Rotar iz Tržiča St. 54 nikake pravice do gospodarstva ne na mojem posestvu v Tržiču št. 54, ne v trgovini istotam, torej ne sme ne prodajati r posestva in trgovine, ne denar za me sprejemati. Nisem plačnica ne za njegova naročila, ne račune, ne dolgove. — Trž č, dne 21. oktobra 1929. — Marija Rotar, Tržič št. 54.
36472
Gnoj zastonj
dobi kdor izprazni greznico Križevuiška ulica 6. 36977
Gospoda
M sta Iskala slike na steklu za kmečke eobe, obveščamo, da so došle v pravih okvirjih Agenturna in komisijski trgovina, Šelenburgova ulica 7.	36932
Pozor!
Pcber zaslužek.
Prodajalce
za naše švedske
. posnemafnike'
iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu
„Tehna" dražba z 11
Ljubljana, Mestni trg 25/1
Več šivalnih strojev
in stroj ia izdelavo gumb-nic prodam. Vokač, Krekov tog 10, O.	36372
Elektromotor
do 1 k. Oh enakosmernl tok, 800 ToŽt, kapi Fr., Jenko, St. Vid »ad Ljubljano.	86748 |
Venecijanka
(Venezianer - Gatter) nova, is nerabljena, različni stroji za obdelavo lesa in nova hidralična stiskalnica za olje poceni naprodaj. — Ivan Sirak, Maribor, Po-brežka cesta 15. 86551
Objava
• kojo obveščamo wžo cenj. klijentelo, da g. Robert Blenk ni več naš in-kasant in tudi ne več v naši službi. Ljubljanski oblačilni bazar, Ljubljana, Mestni trg 6, Cankarjevo nabrežj« 5.	86878
Gospod Dečman
kupčevalee z zeljem naj ee oglasi takoj v agenturni in kemisijski trgovini v Stu-dentovfiki ulici 7 «6934
Šentlovrenško
priznano najboljše ČAJNO MASLO
h pasterizirane smetane — ima stalno v zalogi Ivan P e » t o t n i k, trgovina na Sv. Petra cesti 14. 241
Budilke
poceni
L. Viihar
urar
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 36
Delikatesa
Marija Kaluža
Sv. Petra cesta 24, prej Mar jin trg 8,
•riooroča priznano dobro šunko, čajno mas o, pe-c vo m druge delikatese.
Motor
enocIHdersiki — na surovo I olje, sistem »Glfihkopf«, 80 HP, močan, po zelo nizki ceni prodam. Naslov pove | oglasni oddelek »Jutra«.
86627 I
Dieselmotor
10—12 HP. rabljen, toda v I brezhibnem 6tanju, s pri- j »dajočimi deli kupimo. — I ! ?onudbe na upravo kopa- j lišča Krapinske Toplice.
88&U I
Dinamo 20 HP
Istonoeml tok 220 Volt ter I ve® motorjev prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35768
Dieslov motor
in elektr centralo prodamo I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	86788
Več šivalnih strojev
dobro ohranjenih, r brezhibnem stanju, primernih za krojače, šivilje, tapetnike in čevljarje, ugodno prodam. Na ogled ▼ trgovin! moške konfekcije K. De-reoda, Ljubljana, Gradišče št. 4. Zanesljivim o primer-1 nim jamstvom aa obroke. I 86501
0Cenjenim po&einl&om
po&opctCUča 12784
pri Sv. Križa priporočam veliko zalogo krasnih velikocvetnih
icrizant&rn
v raznih barvah, kakor tudi navadnih. Venci, Šopki in različni aranžmaji za družinske grobnice in grobove po zmernih cenah.
Ogled krlzantem brezobvezeru
Naročila se sprejemajo tudi v cvetličarni Sv. Petra cesta 33.
■v
(Pavel Šimenc
trgovski in pokopališki vrtnar,
SV. KRIZ — LJUBLJANA
Največja IzMra rabljenih motocikkrv,
avttamcibalov, osefanrjh im tovornih ter avtobusov po najnižjih cenah.
O. ŽUŽEK, Ljubliana, Tavčarjeva 11.
Pisalne stroje
najcenejše, dobite direktno jri strokovnjaka Rudolfu Calle, mehaniku Maribor, Slovenska ul. 28. Tel. 84— Popravila t garancijo.
35381
Pisalni stroj
prodam prav dober a dolgim valjam Naslov pove ogL odd »Jutra«. 36423
šivalni stroj
popolnoma nov po ugodni I ceni naprodaj v Rožni do-1 lini, cesta IV, ML It. 3,1.
86512
Elektromotor
7—8 HP 230 Volt, Istosmer-nl tok, kupim. Ponudbe nai oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor«.	86955
ZdraTlJenfe EBteTw!r.«ui s „Planinka" čajem
• »k
je važno preprečevalno arafetrvo, kl š afh moremo začeti dovolj zgodaj. PrefczknSeai »PLANINKA« zdravita! čaj pospeSuJ« obtok krvi, onemogoča s tem
poapnenje žiltja, razredči kri in vrne poa.poeKm ffilann potrebno prožnost, s tomer M odstranijo pojavi os&ar relost; in oforairi delavna moč v nezmanjšani meri.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi »PLAN IN K A« 5a| BAHOVEC, v pJcmbirarah paketih in ■ napisom proizvajalca: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA.
Revmatizem.
Jxjava xahvafticsti.
Gosp. dru. I. Rahlejevu,
Beograd, Sarajevska 79 Kesr tn itnojjo tjodf trpi oa revmafitonni, priporočala sean Vas mnosšim in jim daia Važ naslov. Lstoitako som imdii zanje naročila Va&a zdravila. Neki tomet iz Mlake je potro&H polno novcev m metiB, da itra rai rešitve. Priporočila setm itn Vaš RaidkuBaJiSiaiiMka in — hvafa Besu in Vam — o®dirave4 je. Istotalko tanR kovač Havidič ni mogel hoditi. Kdodkoii se mi potoži, da trpi na retvmaitiznro, takoj mm napišem Vaš naslov. Zakaj? Ker imam sočutje s siromaki, ki tnpe bole-Sme, a tn imamo tako dobro ta koristno zdravite.
SpoStovanffem Vam bvaJe&ra VeJita Oortca.	Marija Butam
Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio - Balsamika dr. I. Rahle-jeva, Beoerad. Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerijah.	168
V
čevlje, nogavice in pletenine
ilupite najceneje pri
»Eldorado"
Ljubljana
Stari trg štev. 11»
LOKOMOBILE
ASSMANM I STOK DEK CANNSTATT
JARMENIKI
GEBR. UNCK OBBRKIRCH
MOTORJI S.«
MAG ZAGREB,

Najpopolnejši in najcenejši aparat za množenje, poslednji tispeh nemške industrije. Multor Co, Beograd, Obillčev venac br. Telet 33-01.	201a
Zastonj iščete lepši in cenejši
dežni plašč
kot ga Vam nudi novootvorjena trgovina nasproti kavarne Evropa
Martin Jančigaj
Ljubljana, Tavčarjeva 1
Na tisoče zadovoljnih kupcev je najboljše spričevalo o dobri kvaliteti in nizki ceni.
Polepšanje polti tekom 24 ar
dosega po aabval-P&sedm gospa dr. L z po cidrAvnškdb priporočeno lepotno kremo »EROS«.
Obrio pi&JucuA pri-■nanj. Moa )e rti obraz sfcaien od mo®o-®e»r, mfcdoer gob afi drujgrife motit cv polti, Sto lepotna kresna »EROS« takoj odpravi, sicer vrnemo denar. 1 lonček Dia 14, trije ioočki Dan 30.—.
Dr. NikoL Kem6ny, Košlce, postni predal 12/E7 ČSR.
Dimnik
naprodaj
32 m visok, 93 cm premera, podstavek 5 mm lim. s potrebnimi sidri, dobro ohranjen pri Ugljenikti, Peklenica v Murskem
Središču 12767
i
Vsakovrstne trgovske knjige, Strace, mape, noteze, herbari e od emalne knjižice, bloke, z težke i. L d.
nudim po skrajno ogrdnHi cenah! na DEBEL J---MU ORilBIli
Anton Jane lic
LJUBLJA AH FSorJanska nI 14 !
Knjigoveznica in črtata ica trgovskih knji J
K moderni toaleti
Posteljnina
fccfcasfaa Ssteea mater 1*0», Odeje k rut Dia 180.-^ *».—, 350—. 400.—, ode* is poba Dm 900—, iaO(L—, 1600„ 1800.—,
•deje k toneta Ma tOC__,
200.—,
©de)e votoeaa Dia *».—, Jpo,-
700___
ptrnneanz Dia 330.—, XRL—, 100—,
■Sia-rajki Dia IOO-, 160.—, 16a—, MO—, marina ce k t trika D« 350.—, 400.--, 45<L—, madirace k Btatt Din 800.—> 1000.—. 1200, 1400.—,
poste%» perja Dte 45-—, 7»___ KML, Ot,
190.—. 300.—, P«A Die 280.—. 376.—,
Vzoroe poSHetn brezptačna m ««n0«3o Mcit bvaBtete.
Zahtevajte bmplaU
,WER A" Maribor 9
Specifalna mehanična delavnica
sa popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih troja*, raamnotavalnih
rmtov bi blagajn.	^ '
Gud. <Bara$a, Hjubfjana, Šeletibih^om «JSe« S+mv.6
Točna postrežba/_Konkurenčni cene/	Telefon 2990
53 tet pemade Clnna <CsUta9 (£a$ sem Clnna GdiCCag)
Mfflijort (®osi>4. tnM k otrok) ao režafi avoje kac a (Mig pomado Kar aa k tetam 53 tet po vsean »vetrn izkazaio Im naJboiJSe, to bo tudi nun potna-falo. Toda ae čakajte. da vam lasi)« rapidao pri6ao tapgda« afi. da iseube avote naravno lepoto. temveč naroči« it dane« farafenra (poroado k pritfcflne) u Dia 88.—, 125— aii 200.—. Zc 53 l«t »vetovoo ntm Caiia« poroada odprav« nadležni prhljaj v teki 48 ar, predre« nadaljnja keadsnjt lis, poverofl mm močan pora« 13» povsod taan, k{w M še nahajajo livfleate moto« lase« kočo-' tirnice, daje lasem zopet naraven lesk, »vitaato n>ebfcobo k obvanga pred predčasno k>sMo Naročit« ie dame* k naslovit« natančno:
V
,&urora" mefet. tt, ttovt Sad, ZeUmnicGa 33 12180
i
Cpestrega, (kafcrine hi $eCUet
Danes vam nudimo novo izbiro zimskih plaščev.Ker od gotove konfekcije ne moremo odrezati vzorcev blaga, vam jamčimo s tem, da plašče po želji zamenjamo ali vrnemo vplačani denar. Ker smo medtem vsak plašč opisali s točno oznako njegove vrline, zato boste lahko izbrali odgovarjajoči vam piašč:
Črni zimski paletot-piašč
iz trpežn< ga palmestrona, podložen z vatehno in klotom Din C>ni zimski paletot plašč iz dobrega, itžjega paimestrona, podi. z mučnejšim klotom Din
Črni zimski paletot-plašč
iz palmestrona, težko podložen
Din
ci ■
S
Lep palmestron plašč A rnn,
osobito topla vrsta Din j ]y|| ■
Črni ali sivi Marengo-plašč
iz čiste volne, ki se lahno I len* nosi in toplo gieje Du I./jO" Nlaiboljši palmesjron-plašč j iz čiste volne, najfinejša vrsta j jjU*
lllster zimski plašč
za št apac, s dragonerjem v modri ali rniavi barvi Din Ulster-plašč, kroi ragian z gubami in dragoneijem
Din
Ulster-plašč s pasom
lahko se nosi s oasom aH odpet z dragonerjem, ali brez pasa t žitoma brez d agonerja Din
Uister angleškega kroja
iz tweed double tkanine Din Ulster-plašc, športni kroj
z dvornimi ledji (Sattcl) dragonerjem f ICIj* in gubami, močna volna Din I Jj(j "
H
S
Najfinejši promenadni Uister
iz najboljše volue podložen s svilo	Dn
To so cene, številke. A vsaka cena označn e vrsto mnogo veCje vrednosti
Največja trgovska in izvozna iazpošiljalna tvrdka v Jugoslaviji
n 1.650-
t pert iw( moderni	Pred
Mknpota Čwv0e<y cahteva^t« taJu>| reUa fte-stTOVMi setnk brea rsakih stroškov od re-ktrcovTPt Steroieckt Tajiikaj boat« oaSb med drnrina sledeče 6ev4Je: Ševret Dm >15, boka 169. JevTO 189. anderoo barvaste 225, 235, tek kombinirane 276, 281 meto« tovfe 114. faioSe 93. domače 6ev«e 26. 49 Otromna tebra rseh rr* čevljev, naiboUSe kakovosti k nrakrh cea Neodsovarjajočr se srnmenja al rrae denar Cea Din 500 -poStnaoe prosto poslanik Maga Veletrgovina in tedtMtTifc 5evl}e* R. STERMECKJ, CELJE $t 20. Slovenca.	181-a
Izšla | e
JBlasnikova
velika mnm
za navadno leto 1930, ki ima 365 dnj
»VELIKA PRATJKA« )a BadstareJSi «»o-rvu&A koledar, U je U le od sadik pradedonr najboS upoštetvaa ta J« i« danes naiibohi obržjitaa. V »VeMki fVa.t®kii« naideS vse, kar Skv reflc potrebuj« v»ak dan: KatokSM ko-kdar s nebesnimi, soto6nmni luniiiiimi, v»wuitiisk4m< k Aievmiinii «iamenJ4; — aoinčne k hiraiin« mrk«; — horatie spne-ntembe; — koledar sa prarvosJa^-oe ta protestante; — poŠto« določbe ca Jt>-•polaviSo; — kstr/ioe za koike oa m*-«oe, pobchtntee, kropo« pogodbe k n*-6m>e; — kcmzukut« t«i.>9i diržav r Ljub-Hani in Za«rebu.; — vse sejme na Kranjskem, Korožfoeim, Štajerskem, Prekimtrjn, Modffiiwun)u in r Juftjsfai Beneč®; — prefited o konou bre>osti živine; — tabelo bekftaroiv r orailili; — popis vseh ratofli dontafih k hrtih dogodkov r preteklem letuj; — tabel« za radunamle obresti; — žMkoJesnise važniji in odBčiah oseb a s®kanri; — oznanita predmetov, hi fh
reW tanetovaJe« te žema v h®. »VBLDCA PRATIKA. se dobi r nd ▼efiSh trsoviiiiaih in st lahko naroči tudi ptememo pri za>loMta»:
tiskarni J. Blasnika naaL d. d. t Ljabljuni.
.............
Sictovnoznana znamka
restone
Gnn Dipped
Prvorazredna IrraiTteta rame In platea JamCI za Bjtfvečte Stovfto
kilometrov za vsak vložen «tnar.
Generalno zastopstvo«
Ivo Novakofie,
Zagreb, Žerfavioeva vL 12,	202
Za L^ob^ansko oblasti
Posredovalec družba zo. k.
Ljubljana, Dalmatinova 1L	Telefon 29—29.
Radio tehnika Ljnbljana, Aleksandrova cesta štev. 5 I
Najcenejša in na|solidne|8a radlo-tvrdka
SENZACIJA 1 Trocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900*—
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
1 LJUBLIANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem potlopiu) ■
Obrestovan ja ri»g, nak0y ta predaja naka
vrstnih vrednostnih papirje?, devii ia valat, borzna naroiila predujmi ia krediti vaabe vrste, eskompt ia inkaso menic ter n«ka-lila t ta- ia inozemstva aafe • depozite itd. itd itd.
Brzojavke: Kredit, Ljabljaaa _ Teiefoa it 2040. 2457. 8548 Internrbaa 270« 2806
87L