i
i
“Prosen-pulzira” — 2010/5/28 — 11:39 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 14 (1986/1987)
Številka 6
Strani 302–304
Marijan Prosen:
ZVEZDA, KI PULZIRA
Ključne besede: astronomija, ozvezdje.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/14/359-Prosen.pdf
c© 1987 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OC-Oll '\lll"7'110, ,_, 1" _1 u» ,'-,,
ZVEZDA, KI PULZIRA
V prvi številki letošnjega PRESEKA si lahko prebral sestavek o zanimivi zvezdi
Algol, ki tako spreminja sij, kakor da bi mrkala. Si opazoval to zvezdo , kot smo
ti predlagali in svetovali? Si zaznal spremembo njenega sija?
Če tedaj nisi. imel možnosti, bo š pa morda v poletnih počitnicah našel č as
za podobno opazovanje . V jasnih poletnih nočeh, ko ni hladno , je prav zan imi -
vo, še bolj pa romantično, opazovati zvezde.
Tokrat ti predlagamo, da opazuješ zvezdo Eta (7)) v ozvezdju Orla in
302
1Jm
Slika 2. Graf kaže, kako nih a sij kefeide Tj sij
Orl a. S pozornim in vztrajnim opazo - 3,5 m
vanjem spre membo sija te zvezde zagotovo
ugotoviš s prostim očesom , z daljnogle-
dom pa še bolj e .
4,3 m
. . čas!--7 dni __:
poskušaš ugotoviti sp remembo njenega sija . To zvezdo brez t ež av izslediš s
prostim očesom (slika 1). Opazuješ jo lahko tudi z daljnogledom, ki pa ga mo-
raš postaviti na trdno stojalo. Eta Orla je znana spremenljivke, to je zvezda,
ki spremi nja sij (svetlobo) . K sp remenljivkam spada tud i Algol , vendar ima Eta
Orla povsem drugačne lastnosti kot Algol. Eta Orl a je namreč kefeida.
Kefe ide so o rja ške zvezde , več desetkrat večje od našega Sonca. Se k rč ij o
a)
0,6
: ~ : b)
eOR --- ~- --- ~--; :Slika 3 . Spreminjanje sija Ia) , polmera (blin pov ršinske temperatu re (cl kefeid e -
shema. Poznamo kefeide , katerih sij niha s
periodo enega do več deset d ni. Kefeide
spadajo k o rjaškim zvezdam. Eta Orla ima
na primer okoli 50-krat večji polmer od
polmera našega Sonca, sama zvezd a pa
pul zira z amp litudo okoli 5 polmerov
So nca.
T
7000 K
5000 K
c )
čas
Slika 1. Značilna ozvezdja poletnega neba. Vrisali smo lego nekaj vesol jskih objektov, ki
jih lahko opazuješ z daljnogledom .
M12, M13, M92 - kroglaste zvezdne kopice ;
El in €, Lire - dvojna zvezda z razmikom med zvezdama 3,5' (loč i prosto oko) ;
"y Delf ina - dvo jna zvezda (10");
{3 Laboda - dvojna zvezda (35 ");
Tj Orla - spre men ljivka, kefeid a s periodo spreminjan ja sija 7,2 dni.
303