TRGOVSKI EIST
Časopis asa trgovino, Industrlfo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V„ leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din^ - Plača in tož‘ “ J Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici žt. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri požt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon žt. 30 69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 21. decembra 1933.
štev. 146.
11 ",
Vxva nataka
Po pravici se dostikrat pritožujejo gospodarski ljudje, da se vse premalo upoštevajo njih želje in zahteve. Te pritožbe naših privrednikov so tem bolj upravičene, ker je znano, 'da imajo vsi njih nasveti in vse njih zahteve v prvi vrsti ta cilj, da oživijo gospodarstvo, da dajo vsemu gospodarskemu življenju večji razmah in s tem tudi ljudem nove možnosti za zaslužek. Ta cilj pa je tudi edina gotova pot, po kateri more priti država do večjih dohodkov. Kajti zaman in brez učinka je vse poviševanje davkov, če pa nimajo ljudje tudi možnosti, da zaslužijo za davščine potrebni denar. Samo takrat, kadar ni gospodarsko življenje v zastoju, morejo imeti tudi novi davčni predlogi resničen učinek. To so pri nas dokazali že izkazi o gibanju državnih dohodkov, kr izkazujejo manjši donos trošarin, pa čeprav so bile trošarine povečane. Vse to pa so naši pridobitniki tudi že pred povišanjem trošarin napovedovali in so zato po pravici nejevoljni, če se njih v pravem času predloženi nasveti in pred*-logi niso upoštevali tako, kakor bi zaslužili.
Toda deloma bi morali biti naši pri-vredniki nezadovoljni tudi sami s seboj. Premalo so se namreč pobrigali za to, da bi našle njih zahteve pravi odmev. Danes je pač po vsem svetu tako, da tudi najbolj pameten in najbolj upravičen predlog kar sam od sebe ne prodere, temveč je treba tudi najbolj pametno misel včasih tudi leta dolgo propagirati, da prodre. Najuspešnejša propaganda pa se danes more izvajati le po listih. Časopisje je kljub svoji komercializaciji moč, ki naravnost dirigira v »e javno življenje. Po časopisju, ki je komu popolnoma na razpolago, se tudi sodi njegova moč in njegov vpliv v jav-nosti.
Ne more se baš reči, da bi naši privred-niki vedno v dovoljni meri upoštevali to resnico. Nujna posledica tega pa je morala biti, da je bila marsikatera njih zahteva preslišana in da tudi njih najbolj uvaže-vanja vredni predlogi niso bili v tej meri upoštevani, kakor bi zaslužili. Zato je mnogo koristnejše od pritožb nad ne-uvaževanjem nasvetov in zahtev, delo za večji vpliv v javnosti, kar je čisto isto, ko delo za svoje stanovsko časopisje.
Zlasti naši slovenski privredniki, in še posebej naši trgovci, pa imajo tudi popoln razlog, da delajo za napredek svojega stanovskega časopisja, ker jim je to z naravnost v zgledno neumornostjo služilo in jim priborilo v letošnjem letu prav znatne uspehe. Spominjamo tu samo na boj, ki ga vodi že leta in leta »Trgovski list« proti privilegijem nabavljalnih zadrug in kon-zumov. Ta boj »Trgovskega lista« je bil tako uspešen, da so bile nabavljalne zadruge in konzumi potisnjeni že na celi črti v defenzivo, da že s težavo branijo svoje pozicije. Kakor pa vse kaže, ni več daleč čas, ko jih sploh ne bodo mogli več braniti in v zakonskem načrtu o spremembi neposrednih davkov je že predlog finančnega ministra, da izgube davčno pr<)_ stost vse zadruge, ki poslujejo tudi z nečlani. Treba le še malo boja, pa bo odpadel ta dostavek in padla bo sploh vsaka davčna prostost za nabavljalne zadruge in konzume.
Toda treba je kovati železo, dokler je vroče in sedaj v težki gospodarski krizi, ko mora država zagrabiti povsod, kjer se ji le količkaj obetajo kakšni dohodki, je čas, da popolnoma padejo vsi privilegiji nabavljalnih zadrug in konzumov. V ta namen je treba časopisno borbo še stopnjevati, v ta namen pa je treba tudi skrbeti za čim večjo razširjenost edinega stanovskega glasila. Kajti samo to bo v vsakem primeru in brez ozira na levo in desno branilo interese trgovstva, samo to bo vedno Zanesljiv in zve3t propagator trgovskih teženj..
Sedaj ob novem letu je posebno prilika, <*a ee razširi edino stanovsko glasilo naših
privrednikov. Sedaj je treba začeti z agitacijo od moža do moža, da čim bolj naraste število naročnikov na »Trgovski list«. Naj bodo časi še tako težki, za stanovsko glasilo se mora najti potrebni denar za naročnino, ker za municijo mora biti vedno dovolj denarja. Municija pa je časopisje in stan brez razširjenega tiska je ko vojska brez municije.
Zato je prva in glavna naloga vsakega stanu, da dela za napredek svojega stanovskega glasila. Po njem se sodi njegov vpliv, po njem se ceni njegova borbenost in po njem se tehta njegova veljava. Zato
doseže uresničitev svojih zahtev vsak stan tem lažje, čim bolj močan tisk ga podpira. Ne more nihče bolj delati za uresničenje svojih zahtev in za upoštevanje svojih predlogov, kakor če dela za napredek svojega glasila.
Ob koncu leta je zato najvažnejša naloga zlasti naših trgovskih krogov delo za »Trgovski list« in zlasti vse trgovske organizacije, posebej pa še vsa združenja bi morala tekmovati med seboj, katero bo več storilo za razširjenje lista. Delo za »Trgovski list« je temelj dela za uveljavljenje trgovskih zahtev v javnosti.
7xtywci (* pececilv g&sp&dac. i/pcašaH{iU
Zaključna seja uprave Združenja trgovcev v Ljubljani v letošnjem letu
Čeprav je bila pred kratkim seja uprave združenja, je vendar smatralo predsedstvo za nujno potrebno, da skliče z ozirom na celo vrsto aktualnih vprašanj, ki se obravnavajo zlasti te dni tako v gospodarskih krogih, ko tudi v širši javnosti, celotno upravo združenja k posvetovanju ter tako avtoritativno poda stališče ljubljanskega trgovstva k vsem tem perečim vprašanjem, zlasti pa še k predlaganim davčnim spremembam, ki gredo že tako daleč, da presegajo plačilno moč davkoplačevalcev. Zlasti čl. 7. davčnega predloga ogroža obstoj trgovstva.
Seja uprave združenja je bila naravnost odlično obiskana, saj se je seje udeležilo 21 članov, jasen dokaz, da se ljubljansko trgovstvo v polni meri zaveda težkih posledic, ki bi brezpogojno nastale, če se ne bi predlagani davčni zakoni temeljito spremenili. Krasno obiskana seja uprave združenja pa je tudi dokazala, da uprava pravilno in vestno pojmuje svoje dolžnosti do vsega trgovstva in da dobro ter energično brani njegove interese.
Predsedstveno poročilo',
Sejo je otvoril predsednik uprave vele-tržec Ivan Gregorc, ki je imenoval za ove-rovatelje zapisnika člana uprave Karla Sossa in Ivana Bahovca.
Nato je podal svoje predsedstveno poročilo. Uprava je izrekla bivšemu svojemu načelniku in dolgoletnemu borcu za pravice trgovstva veletržcu Franu Stupicu k njegovemu 40 letnemu poslovnemu jubileju naj toplejše čestitke, za katere se je jubilant prav prisrčno zahvalil in želel upravi za napredek domače trgovine čim večjih uspehov.
Nato je povdaril, da so se v poslednjem času izvršile nekatere stvari, ki so nad vse važne za naše gospodarstvo in jih zato treba omeniti posebej. Predvsem omenja zasedanje davčnega odbora, ki je trajalo celih 14 dni. Davčni odbor je nad vse vestno deloval in ublažil marsikateri davčni predlog. Zato je izrekel v imenu uprave članom odbora: J. J. Kavčiču, Antonu Verbiču, Ivanu Bahovcu, Pavlu Fabianiju ter predsedniku gostilničarske zadruge Franu Kavčiču za njihovo veliko požrtvovalnost in trud najtoplejšo zahvalo. Prepričan je, da se tej zahvali pridružujejo tudi vsi drugi davkoplačevalci. Vsi člani davčnega odbora so se prizadevali, da so v mejah zakonitih možnosti in predpisov olajšali, komur so le mogli, davčne trdote; vsi navzočni so zato izrazili toplo željo, naj bi omenjeni gospodje ostali tudi v bodoče v davčnem odboru.
Nato je poročal predsednik Gregorc o
osnutku zadružnega zakona.
Naglasil je, kako velika nevarnost je pretila gospodarskim krogom, če bi se ta zakonski načrt uveljavil, kajti po tem načrtu bi bile zadruge oproščene vseh drž. in samoupravnih davščin in doklad, vseh sodnih in drugih taks, vseh poštnih taks v medsebojnem prometu in vseh carin na uvozno blago, ki se ne izdeluje in predeluje v državi. Vlada sama je uvidela, da je ta zahteva zadružnikov pretirana in ga
je zato umaknila. Brez teh novih ugodnosti za nabavljalne zadruge in konzume pa so že njih sedanji privilegiji itako veliki, da postaja njih konkurenca vedno bolj neznosna. Saj se je samo v letošnjem letu ustanovilo nad 100 novih zadrug. Važna pridobitev je zato izjava finančnega ministra, da bodo tudi zadruge podvržene v bodoče enakim davščinam kakor vsa ostala pridobitna podjetja, če prodajajo tudi nečlanom. Zato pozdravljajo gospodarski krogi to izjavo finančnega ministra, a dostavljajo, da je treba odpraviti sploh vse privilegije zadružnih prodajaln. Upamo, da bomo to tudi dosegli, ker se opaža v vsej državi močno gibanje proti neupravičenim predpravicam konzumov in zadružnih prodajaln.
V	nadaljnjih svojih izvajanjih se je predsednik Gregorc dotaknil tudi trgovinskih pogajanj 1 Italijo. Izrazil Je željo po čimprejšnji vzpostavitvi dobrih trgovinskih od-nošajev s sosedno državo, kar bo v korist ne samo gospodarskim krogom, temveč tudi vsej javnosti.
Glede balkanske gospodarske konferenee,
ki je bila v Atenah, je omenil, da je vlado zastopal gen. tajnik Zbornice za TOI Ivan Mohorič. O kongresu gostilničarjev v Beogradu proti pretiranim trošarinam je povdaril, da je vzbudil povsod veliko pozornost, saj je bilo zastopanih na kongresu nad 50.000 gostilničarskih obrtov. Ugotavlja, da je ta obrt vsled občutnih trošarin nazadoval za 60%. Na kongresu se je energično zahtevala revizija zakona o trošarini, o nabavljalnih zadrugah, ki prodajajo nečlanom in da se odpravijo vse vozne olajšave. Trgovstvo simpatično spremlja borbo svojih tovarišev in jo bo podpiralo, saj imajo iste težnje kakor trgovci in drugi gospodarski stanovi.
Povišanje železniške tarife,
ki naj dvigne potniški promet, bo morda to doseglo na lokalnih železnicah, dočim tega ni pričakovati na daljših progah, kakor soglasno povdarjajo vsi poznavalci razmer. Potniški promet je znatno nazadoval vsled gospodarske krize, na drugi strani pa vsled ostre konkurence avtobusnih podjetij. Ker pa kupna moč konzu-rnenjta vedno bolj pada, moramo žal pričakovati, da se bo tudi na lokalnih progah promet skrčil.
Ostre proteste je doživela javnost
vsled vedno ostrejše konkurence Bafe.
Združenje čevljarjev je v zvezi z domačimi tvornicami in trgovinami za čevlje priredilo protestno zborovanje proti vedno novim koncesijam, ki jih dobiva Bafa ter zlasti proti temu, da so pridružene Bafovim prodajalnam še popravljalnice čevljev. Da bi bil ta protest domačih tvrdk tem bolj učinkovit, so zaprli vsi čevljarji in trgovci svoje prodajalne za en dan. Solidaren nastop čevljarjev, domačih industrijcev in trgovcev je močno učinkoval. V tej borbi proti tuji konkurenci je trgovstvo popolnoma na strani obrtništva, ker so ogroženi tudi njegovi interesi. Treba je zato, da je borba enotna in vzajemna.
Nato je omenil predsednik
volitve v pokojninski zavod,
ki so se izvršile sporazumno in brez boja. Interesi trgovstva so bili odlično varovani in so bili izvoljeni iz vrst trgovstva 4 delegati. Na občnem zboru pa, ki je bil v torek, je bil izvoljen v upravo predsednik Zveze trgovskih združenj Josip J. Kavčič, kot njegov namestnik pa veletržec Ferdo Pih-tar iz Maribora. (Vsi navzočni so ob te) priliki iskreno čestitali g. Kavčiču in mu priredili prisrčne ovacije.)
Posebno poglavje je obsegalo predsednikovo poročilo
o položaju lesnega gospodarstva, ki je tik pred katastrofo. Od vseh panog našega narodnega gospodarstva priv gotovo ni nobena v tej meri prizadeta od gospodarske stiske ko naše lesno gospodarstvo. S tehtnimi argumenti podprta interpelacija, ki jo je iznesel v Narodni skupščini minister in generalni tajnik zbornice TOI Ivan Mohorič, je v javnosti doživela veliko priznanje in splošno se je naglašala njena velika upravičenost. Sila v lesni industriji je v resnici prikipela do viška, kljub temu pa še ni videti pri odločujočih krogih onega zanimanja za lesno gospodarstvo, ki bi bilo potrebno. To je tem bolj nepojmljivo, ko je vendar les&a industrija najjačji davkoplačevalec v Dravski banovini. Se posebno bi se morala upoštevati ta panoga vsled njene važnosti za naš izvoz, čegar vrednost je v največji meri od- , visna od množine lesnega izvoza. Nadi izvozni lesni politiki škodujejo v prvi vreti državni gozdovi, ki uničujejo ceno le&u, ker prodajajo za vsako ceno, na drugi »trani pa zelo škoduje kriva devizna politika, ki znižuje zaslužek lesnih produ--centov in trgovcev. Vsled teh čisto nepotrebnih težkoč so naši lesni trgovci v *ako težkem položaju. Je v resnici skrajni cas, da vlada nekaj stori za dvig nače propadajoče lesne trgovine.
S spremembo zakona o zaščiti kmeta je bil ukinjen tudi tako zvani trgovski moratorij. Tukajšnje sodišče smatra, da je moratorij popolnoma ukinjen brez ozira na to, če je devetmesečna doba potekla ali ne. Kakor pa smo se informirali v Beogradu, zastopajo vladni krogi drugo mnenje.
Pred dnevi se je vršila konferenca pri direkciji drž. Železnic radi
tovornega prometa na glavnem kolodvoru.
Sporazumno se je doseglo, da se bo del prometa vagonskih pošiljk prenesel na Vilharjevo cesto in se bo tam razkladala in nakladala živina, seno, zelje, krompir, dolgi les itd. Ves ostali premet pa se bo vršil na dosedanjih tračnicah. Uprava združenja bo pokrenila potrebne korake, da se čimpreje tlakuje del ceste za kuril-nico, ki je v zelo slabem stanju, in da se bo tlakovala cesta med tračnicami poleg tovornih skladišč. Z dobro voljo vseh prizadetih oblasti je upanje, da se bo ta zadeva uredila.
Glede prometa pred >Evropo«
se je že na zadnji seji razpravljalo in sklenilo vložiti pri mestni občini v imenu prizadetih interesentov oster protest proti enostranski ureditvi prometa. Uspeh je bil zadovoljiv in je v zadnjih dneh promet proti Dalmatinovi ulici dovoljen. Uprava upa, da bo mestna uprava upoštevala želje ogroženih interesentov ter bo tudi v bodoče pri reševanju prometa v posameznih krajih mesta upoštevala želje in potrebe interesentov.
O obrtnem redu
je poročal, da sta bili v zadnjem času v Beogradu dve konferenci gospodarskih zbornic, na katerih se je podrobno razpravljalo o vseh važnejših predlogih, ki so jih stavile pcsamezne organizacije. Namen teh predlogov je, da se nekatere točke sedanjih določil prilagodijo zahtevam, današnjih razmer.
Gospodarski in davčni predlogi vlade.
Nato je prešel predsednik Gregorc na najvažnejše vprašanje, na gospodarski na-
črt vlade. Omenil je izjavo predsednika ministrskega sveta gosp. dr. Srškiča, da posveia vlada gospodarskim vprašanjem največjo pa/njo in da hoče najti rešitev, ki bo v skladu z interesi vseh stanov. Gospodarski krogi so z zadoščenjem pozdravili to izjavo in z velikimi pričakovanji pričakovali napovedanih ukrepov. Saj pa je tudi že bil skrajni čas, da se nekaj stori za ublažitev težavnih gospodarskih razmer.
Nato je poročal o vladnih uredbah in prešel nato na nove davčne predlog6, ki pa so gospodarske kroge razočarali IVto je mnogo internih zborovanj naših gospodarskih organizacij, na katerih se je zlasti obsojal čl. 7. predloga o spremembi neposrednih davkov, ker je ta za gospodarske kroge popolnoma nesprejemljiv. V znak protesta proti temu predlogu so bile v Ljubljani in v Mariboru vse trgovine
V	imenu uprave izreka vsem trgovcem iskreno zahvalo, da so tako solidarno izvršili dana navodila.
Ce pogledamo objavljene izkaze o gibanju drž. dohodkov in izdatkov, potem, vidimo, da niso mogli vsi dohodki doseči preračunane višine. Zlasti so nazadovali vsi posredni davki in to kljub njih povišanju. To dokazuje, da je davčna moč prebivalstva izčrpana in iz tega vidika se mora presojati tudi proračun. Treba je znižati iztLatke. Pokojnine presegajo že eno milijardo in še bolj resno ppstaja to dejstvo, ker se izdatki za pokojnine še vedno 8talno zvišujejo. Tudi izdatka državnih podjetij, ki sg večinoma pasivna, bi bilo treba znižati. Komercializacija državnih podjetij je neobhodna in neodložljiva.
Druga vprašanja.
Nato j? razpravljal o vprašanju sanacije denarnih «ayodov ter o maksimiranju obrestne mere, o katerih vprašanjih ježe dnevno časopisje obširno razpravljalo.
Dotaknil se je tudi žitne izvozne politike, ki n<? najde pri odločujočih činiteljih dpvol/ razumevanja. Nad 30.000 vagonov pšenice je na razpolago za izvoz, statistika psi dokazuje, da se je izvozilo le nekaj aad 1600 vagonov. Izgledi za nadaljnji iivbz 90 minimalni. Vse ostale države, predvsem Madžarska, nudijo izvozne premije, o katerih pri nas ni niti govora. Poleg tega pa preprečujejo visoke železniške tarife vsak izvoz, saj velja prevoznina iz Novega Sada v Švico dostikrat več, kakor pa je blago vredno.
O vseh teh vprašanjih se je razvila med navzočnimi člani uprave stvarna debata ter so se sklenili tudi potrebni sklepi.
Posebno živo je uprava razpravljala o nameri, da se reorganizira soc. vprašanje nameščencev v tem smislu, da bi se vsa
zasebna bolniška društva združila v eno celoto. Vsa gospodarska javnost je nastopila proti tej nameri in uprava je zato opozorila na skrajno nezadovoljstvo, ki ga je ta vest povzročila tako med trgovci kot med nameščenci. Predložila je zato ministru Puclju posebno spomonico, v kateri ga prosi, da ne odobri predlagane reforme, ki bi ogražala eksistenčne temelje soc. zavarovana nameščencev Dravske banovine, marveč, da se po finančnem zakonu odredi, da pripada zavarovanje nameščencev v Dravski banovini izključno samo Boln. blagajni Trgovskega boln. in podpornega društva v Ljubljani.
Govor predsednika Kavčiča
Nato se je oglasil k besedi predsednik Zveze trgovskih združenj Jos. J. Kavčič, ki je v svejem nad tričetrturnem stvarnem in globoko zamišljenem govoru razpravljal o vseh perečih socialnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih našega naroda, tako z gospodarskega ko tudi z djržavnega stališča. Zanimivo poročilo je podal posebno o enotnem stališču jugoslovanskega trgovstva, zlasti o konferenci zastopnikov trgovskih združenj, ki je bila pred enim tednom v Zagrebu in na kateri so bili na-vzočni trgovci — tovariši in voditelji trgovskih organizacij iz Zagreba, Beograda in Ljubljane ter drugih mest Jugoslavije. Z veseljem je ugotovil popolno enotnost vsega trgovstva v vseh vprašanjih. Ta ugotovitev je našla topel odmev pri vseh članih uprave, ker se je s tem izpolnila dolgoletna želja slovenskega trgovstva po čim tesnejšem zbliianju vseh organiziranih trgovcev Jugoslavije. Predsednik Kavčič je naglasil veliki pomen zagrebške konference tudi vsled tega, ker so bile na konferenci zastopane organizacije, v katerih je včlanjenih nad 250000 gospodarskih ljudi. Poudaril je ponovno, da se zastopniki vseh trgovskih organizacij dobro zavedajo svoje odgovornosti do države in do gospodarskih krogov, katerih laupanje uživajo in da so vedno pripravljeni pomagati nafli narodni državi in tudi pripravljeni sodelovati pri vsakem vprašanju, če se dela racionalno in v korist splošnosti. Konferenca v Zagrebu je dokazala, da je gospodarska si' tuaeija aelo resna. Zato tembolj upajo go- , spodarski krogi, da bodo ,& svojimi lojalnimi in upravičenimi predlogi naSli pri kr. vladi in narodnih poslancih popolno razumevanje. G. Kavčiču so navzoči izrazili toplo zahvalo za njegova izvajanja in mu ponovno izrekli zaupanj«, ki ga imajo trgovske organizacije v njegovo delovanje.
(Radi pomanjkanja prostora objavimo nadaljnje poročilo o poteku seje v prihodnji številki.)
Statistika zavarovanih delavcev v oktobru
Po podatkih SUZOR-a.
V oktobru je bilo v vsej Jugoslaviji pri vseh uradih Središnjega urada za osigura-njo radnika zavarovanih 549.461 delavcev in nameščencev, to je za 7.387 več ko v prejšnjem mesecu in 5.155 več ko v lanskem oktobru. To povečanje pa je nastalo edino vsled večje zaposlenosti žen, katerih je sedaj za 5.513 več zavarovanih ko lani.
Po številu članstva v lanskem letu se je absolutno najbolj zmanjšalo število zavarovanih delavcev na področju okrožnega urada v Beogradu za 6.420, v Tuzli za 3.202, v Zagrebu 1.301, v odstotkih izkazu-največje znižanje uradi v Tuzli za 20%, v Beogradu za 7% in Dubrovniku za 6%. Večje število zavarovanih pa izkazujejo uradi v: Osjeku za 3.863, Sarajevu za 2.886, Banji Luki za 2.968 in Skoplju za 2.871. Po odstotkih je bil naj večji dvig v Banji Luki za 21%, Sušaku za 17%, Karlovcu, Sarajevu in Skoplje pa za 12%.
Pri zasobnih društvenih bolniških blagajnah je padlo članstvo pri »Merkurju« za 779, dočim beležita obe drugi blagajni dvig v enakem številu in sicer Trgovačka Omladina v Beogradu za 24%, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani pa za 11%.
Od zavarovanih delavcev je bilo 66064 (rokodelskih vajencev) z dnevno plačo do 8 Din 66.084, s plačo od 8 do 24 Din 240 tisoč 589, s plačo od 24 do 34 Din 99.440, s plačo od 34 do 48 Din 65.954 in s plačo nad 48 Din 77.394 članov. Povprečna zavarovana plača je znašala 24-89 Din, za 1-44 Din manj ko lani.
V oktobru je bilo 184.161 prijav in 180.821 odjav.
REFORMA SAMOUPRAVNIH TROŠARIN
Finančno ministrstvo je pozvalo vsa mestna načelstva v državi, da pošljejo podatke o samoupravnih trošarinah. Ministrstvo hoče namreč uvesti enak trošarinski sistem za samoupravne trošarine v vsej državi. Po tem načrtu bi bile tri stopnje trošarinske tarife, ki bi bile odvisne od velikosti mest. Osnovno načelo reforme bi bilo, da bi se pobirala trošarina od vseh predmetov in brez ozira na to, če so ti predmeti proizvedeni v domači občini ali pa se uvažajo. V bodoče bi bilo nemogoče, da s trošarino preprečuje katera občina uvoz predmetov iz drugih mest Jugoslavije.
bo dne 22. januarja 1934 v prostorih velesejma v Ljubljani. Zadnja leta so pokazala, da je lovska samopomoč (>Divja koža«) odločilno vplivala na cene kožuhovini ne le na našem domačem trgu, marveč delno tudi v inozemstvu. Ugodne cene pa se morejo doseči le, če se' zbere kolikor mogoče mnogo blaga, ki pa mora biti pravilno konzervirano in prvovrstno. Lovci naj svoj plen letošnje seaije nemudoma pošljejo svoji prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. Inozemstvo se za našo kožuhovino zanima, hoče pa biti poučeno, kako in s čim ob dražba založena.
.KUVERTA'
O	Z O. z.
LJUBLJANO
K»'l(Mk» c 2 Vn}<rs|< ant 1
TVMRNICA KI’ V kut IN KIINKBKCI.U P \ Pt k.i a
TO^VCtU
Na sestanku med kraljema Borisom in Karolom sredi prihodnjega meseca se bo po zatrdilu »Pravde« — razpravljalo med drugim o vprašanju bolgarskih manjšin v Rumuniji, o rumunskih šolah na Bolgarskem in o gradnji mošta čez Donavo.
I)r. Beneš je izjavil, da je napravil obisk kralja Borisa in njegov sprejem v Beogradu v Parizu zelo globok vtis.
Na vseh poljskih srednjih šolah se je na dan 17. decembra predavalo o Jugoslaviji.
Francoski poslanik Naggiar je prišel v Zagreb, kjer ostane več dni. V Zagreb je prišlo tudi več francoskih novinarjev, ki so bili poslani iz Pariza.
Bolgarski večer priredi v Beogradu Društvo akademsko naobraženih žen. Ob tej prilila obišče večje š.evilo bolgarskih kulturnih delavk Beograd.
Vlada Mušanova je zopet v težkočah, ker so vladni zemljoradniški poslanci pripravljeni glasovati za zakon o razdolžitvi kmeta le v načelu, zahtevajo pa bistvene spremembe, ki jih Mušanov odklanja.
Poslaniki Francije, Italije in Anglije nameravajo protestirati proti bolgarskemu vladnemu načrtu o razdolžitvi kmeta, ker da se z njim kratijo pravice upnikov, ki so njih državljani.
Francoski parlament je na predlog poslancev Pessina in Montigliaca ter po navdušenem govoru drž. podtajnika v zuna^ njem ministrstvu Petaina sprejel soglasno resolucijo, s katero pozdravlja parlament francoske republike 15 letnico Jugoslavije in izreka jugoslovanski državi svoje globoke simpatije in pozdravlja njenega dič-nega suverena, spominjajoč se pri tem njegove hrabre vloge v vrstah medzavez-niških vojsk.
Osnova zunanje politike Franeije in držav Male antante se je ob Beneševem obisku v Parizu formulirala na kratko ta-ko-ler Vse te države so proti reviziji mej, ker bi ta pomenila vojno, ao proti razorožitvi v sedanjem času, ker bi ta okrepila samo Nemčijo in so za Društvo narodov in za enakopravnost vseh narodov.
Vzhodni in srednjo evropski blok namerava organizirati Bonoour po svojih uspeS- 1 nih posvetovanjih z ministrom dr. Bene-šem, kakor poroča angleški list »Dalljr
Express«.
Obisk francoskih parlamentarcev na Madiarsko je odložen, kar madjarski čatf6-pisi zelo ostro komentirajo.
V francoskih parlamentarnih krogih se
mnogo govori o zopetni uvedbi dvoCetne vojaške službe.	(
Hindenburg bo baje odstopil, kakor poročajo nekateri poljski listi. Hitler bo nato kot diktator prevzel posle državnega pred- j sednika, da bo s tem tudi na zunaj izraženo, da je konec z republikanskim siste- ' j mom v Nemčiji.
Avstrijska vlada je prepovedala vsako dopisovanje med avstrijskimi in nemškimi cliiaki.
Francija je izjavila svojo pripravljenost, da vstopi kot članica v Mednarodni urad za les na Dunaju.
Železniško ministrstvo na Poljskem pripravlja novo železniško tarifo, s katero bo znižana sedanja potniška tarifa za eno četrtino. Za turiste bodo dovoljene še posebne olajšave.
Indijski muslimani so na velikem zborovanju v Bombayu sprejeli resolucijo proti vseljevanju Zidov v Palestino.
Vel. Britanija zgradi 1£0 novih bojnih letal in je v to potreben kredit pol milijona funtov že zagotovljen.
Vatikan bo znižal plače svojim nameščencem in sicer onim, ki imajo na mesec od 1000 do 2000 lir za 10 odstotkov, onim, ki imajo nad 2000 lir za 15 odstotkov in v enaki višini tudi kardinalom, ki imajo nad 100.000 lir letne plače.
Premirje je bilo sklenjeno meil Bolivijo in Paragvajem do konca tega leta. Upajo, da bo v tem času panameriška unija mogla z uspehom zaključiti svoje posredovanje.
Oskar Potiorek, bivši vrhovni komandant avstrijskih čet, ko so te doživele svoj prvi potom v Srbiji, je umrl v Celovcu v starosli 81 let.
Dalaj Lama, ki je tudi vladar Tibeta, je umrl v 60. letu svoje starosti.
Katastrofalen ciklon je divjal v Indiji, ki je zahteval več sto človeških življenj.
V Argentini in v Chilc so sežgali 45.000 . glav ovac in goveje živine, da s tem dosežejo višje cene za živino.
Prvi »stratoplan«, letalo za polete po
i	stratosferi, bodo zgradili v Bruslju.
fospadazsUe eac
Zadnji »Privredni pregled« zunanjega ministrstva objavlja to poročilo o gospodarskih razmerah v Albaniji.
Tirana, dne 30. novembra. V letošnjem letu je bilo stanje albanskega gospodarstva naslednje:
Žito: Letošnja žetev je dala precejšen višek. V prejšnjih letih je bilo znatno pomanjkanje žita in so ga zato morali uvažati v znatnih količinah. Zato se je letos posejalo več žita, uporabilo pa se je prvovrstno seme iz Jugoslavije, o katerem tukaj govori narod z največjim priznanjem.
V	tiranski prefekturi je dala letošnja žetev 290 000 stotov pšenice in 192 000 stotov koruze. Za izvoz preostaja 25000 stotov pšenice in 20 000 stotov koruze. Da bi se lažje to žito izvozilo, se je ustanovila posebna družba za izvoz in nekaj žita se je tudi že izvozilo v Grčijo.
Volna. Korčanska prefektura daje letno okoli 5.000 pk (oka je okoli 5 četrtink kilograma) volne, od katere se izvozi okoli 3000 ok in sicer neprane volne. Volna je slabe kakovosti in se uporablja le za preproge, kmetske obleke in razna pokrivala, dočim morajo albanske tvornice trikotaže nabavljati volno iz tujine. V zadnjih dveh letih se ni volna izvozila iz Albanije. Računa se, da more vsa Albanija dati na leto od 150 do 200 tisoč ok volne.
Oglje. Oglja se pridobiva v Albaniji na leto okoli tri milijone ok, od katerega preostaja za izvoz en milijon ok.
Kože. Vsa Albanija da na leto okoli
250.000	kož, od katerih odpade 150.000 na korčanski okraj. Albanske kože so odlične, tako suhe ko sveže.
Surov tobak. V korčulanskem okraju se tobak ne goji. Tobačna tvornica nabavlja, tobak iz Elbasana in Skadra. Računa se, da vsa Albanija proizvaja na leto okoli
fnece v
2 milijona ok tobaka in sicer elbasanski okraj okoli 800.000 ok, skadarski 1,000.000 in argirokastrski okoli 100.000 ok. — Od vsega tobaka se potroši v državi okoli
500.000	ok in od tega tobaka pobira država davek, ostanek se izvozi v nepredelanem stanju.
Oljke. Valonska in beratska prefektura imata oljke in ob dobri letini preostaja olja za izvoz. Valonska prefektura sama more ob dobri letini dati več ko 100.000 stotov olja. Letošnja žetev je bila slaba.
Jajca. Korčanski kraj daje jajca samo za domačo potrošnjo. Drugi deli Albanije imajo jajca tudi za izvoz.
Ribe. Ribe iz Ohridskega in Prespan-skega jezera ne zadostujejo za domačo potrošnjo. Lovišča na teh jezerih, ki so pripadla Albaniji, so glede rib zelo revna. Mnogo rib pa dajejo morska lovišča. Morske ribe izvaža Albanija v Italijo.
OdatiLpu.TA&kjt'
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 20. decembra objavlja med drugim: Zakon o dopolnitvi konvencije o ureditvi trg. terjatev s pobotom med Jugoslavijo in Bel-gijsko-luksembuTško gospodarsko unijo — Pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje — Pravilnik za tisk in prodajo obrazcev po novih sodnih postopnikih in indeksa zakonov, uredb in pravilnikov za leta 1918. do 1932. ter o uporabi denarja od prodaje — Odobreni proračun centralnega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev — Razne razpise finančnega ministrstva — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
SEJEM KOŽUHOVINE
Dcnacsti/a
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. se je njeno stanje od 8. t. m. spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din):
Na aktivni strani je zlata in devizna
podloga narasla za 5,7 na 1.908,4; zlata se je le neznatno povečala na 1.794,9, devizna se je povečala za 6 na 113,1, dočim so tuje valute padle za 0 29 na 0.25.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 11,6 na 62,2.
Kovanega denarja v niklu in srebru je 21.7 več m znaša njegova vsota 249,5.
Vsola posojil pada še nadalje. Eskontna posojila so ge zmanjšala za 3.6 na 1.839,5, lombardna pa za 0-9 na 306,2.
Prejšnji predjemi državi so narasli za
0.14 na 1.720,1. Vrednosti rezervnih fondov so se le neznatno spremenile. Nepremičnine, inventar in zavod za izdelavo bankovenv beležijo s 162,0 za 0.04 več. Razne aktive so narasle za 5, na 229,2.
Na pasivni strani so se razni fondi le neznatno povečali.
Obtok bankovcev je zmanjšan za 1,9 na 4.220,2.
Obveze na pokaz pa so se povečale 'za 20,9 na 1.164,0.
Državne terjatve so narasle za 07 na 5,5 tekoči računi za 2,3 na 629,3 in razni računi za 17,8 na 529.1.
Tudi obvoze t rokom so se dvignile in sicer za 0.6 na 1 096,8.
Razne pasivc so se povečale za 19,9 na
405,1.
Zlato in kovinsko kritje se je zmanjšalo od 85-46 na 35'44%, samo zlato pa od S3*45 na 83-33%.
Obrestna mera je ostala še naprej nespremenjena,
PRED FUZIONIRANJEM VELIKIH AVSTRIJSKIH BANK
it Dunaja se poroča, da nameravajo velike dunajske banke Wiener Bank Verein, Niederflsterreichische Eskont-Gesellschaft in Credit-Anstalt izvesti pregrupacijo svojih podružnic, da prihranijo na režijskih izdatkih. Cela vrsta podružnic bi se opustila. Nekateri trde, da se tudi govori o fuziji vseh teh bauk in da je avstrijska vlada pripravljena to fuzijo podpirati, ker bi na ta način nastal močan in odporen denarni velezavod. Iz informiranih krogov se nadalje trdi, da bo predsednik Avstrijske Narodne banke dr. KienbSck v kratkem odpotoval v Pariz, da bi dobil v ta namen potrebno posojilo. Kakor pa poročajo iz Pariza bo uspeh dr. KienbScka odvisen od notranje politične situacije v Avstriji.
*
Trgovinski minister je pozval vse denarne zavode v Beogradu, da najkasneje do 4. januarja predlože ministrstvu pismeno izjavo, kako visoke obresti bodo v smislu uredbe o maksimiranju obresti zahtevali od svojih dolžnikov.
Argentina je opustila zlato veljavo kot bazo za denarne obračune.
Z novim letom znižajo poljske banke v sporazumu s Poljsko banko obrestno mero zopet za pol odstotka.
KIKETi
ali
J/iev v.s/z/c tia/Sclidtte/še
KLIiARNACTDEU
I)UB11AKADAIMATIH0VAH
  mr*
fozdat/L Ut {ovne dajatve-
Iz referata inž. Otmarja Miklaua
(Konec.)
Če pregledam® posamezne postavke davka v letu 1933, tedaj vidimo, da znaša državna osnovna zemljarina 10% čistega katastrskega dohodka, dopolnilni davek na zemiljarino za srednje veliko posetvo pa približno 5% od kat. čistega dohodka.
Avtonomni prireži za Dravsko banovino znašajo 70% zemljarinc. V tem odstotku so obseženi splošni, banovinski, cesta; in zdravstveni pnirezi. Kot okrajni cestni pri-rez se računa povprečno 10%, v nekaterih občinah pa so predviden: prireži v višini 65 do 200%, to je povprečno 150% od osnovnega neposrednega davka. Vsi samoupravni prireži znašajo torej skupno od 145 do 280%, povprečno torej 230% od osnovnega davka, kar pomeni nadaljnjih 23% katastralnega čistega dohodka.
Za vzdrževanje občinskih cest se mora doplačevati kul uk, ki se doloa po posebni progresivni. lestvioi ua temelju osnovnega neposrednega davka teir znaša povprečno 5% osnovnega neposrednega davka. K temu prihajajo od časa do časa, kakor je potreba, davščine za cerkvene občine, ki jih odmerjajo pristojne oblasti na podilagil neposrednega davka. Njih višina se more dvigniti od 100 do 2CO% neposrednega davka. Na leto moremo torej brez pretiravanja vkalkulirati iz tega naslova 10% neposrednega davka. V gozdno režijskem gospodarstvu se mora poleg tega redno pla e vati še prispevek za izredno izkoriščanje javnih cest. Ta prispevek se odmerja po posebni lestvici od prevoženih ton bremena in kilometrov ceste. Računajmo, da vsak gozdni lastnik uporablja najmanj 10 km javnih cest, tedaj znaša ta prispevek od kubičnega metra drv s povprečno težo 600 kg 1 Din ali 1-5% od povprečnega čistega katastralnega dohodka gozda, ki smo ga za Dravsko banovino preje določili.
Če vse te davke seštejemo, dobimo 41% od povprečnega čistega katastrskega dohodka gozdnega posestva.
K vsem tem dajatvam so v zadnjih letih prišle še dve in sicer 2% banovinska davščina od sečnje od vrednosti lesa na panju in 2% državni prispevek za pogozdovanje, ki se tudi računa od vrednosti lesa na panju, torej oba od gozdnega brutto dohodka. Ker je osnova obeh ista, moremo oba proučevati skupno. Skupno znašata torej 4% od cene na panju. Če računamo, da odpada od cene na panju za kritje stroškov za čuvanje, uprave, davka in pogozdovanja najmanj 25%, pri slabejših gozdovih celo 75% in več, tedaj te dve davščini obremenjujeta dejanski čisti dohodek za 3’33 do 16 in več % višje, povprečno torej za 10%.
Če je katastrski čisti dohodek enak dejanskemu čistemu dohodku, potem znaša celotna obremenitev gozda z javnimi dajatvami 51% od čistega kat. dohodka. Ta obiemenitev se v današnjih časih, ko je dejanski dohodek manjši od katastrskega, še sorazmerno povečuje in more v posameznih primerih doseči tudi 100 in več odstotkov, kar pomeni, da gozdni lastnik sploh nima nobenega čistega dohodka, temveč mora primanjkljaj pokrivati iz drugih dohodkov. Če drugih dohodkov nima, potem mu ne preostaja nič drugega, kakor da načenja normalno lesno rezervo, kakor smo to že v uvodu omenili.
Posebno zadnji dve davščini, ki pa se ne pobirata od vseh gozdnih posestnikov, tako zelo poslabšujeta stanje, da moreta v posameznih primerih biti vzrok za pasivnost dotičnega gozdnega gospodarstva.
Predno zaključim, moram omeniti še en davek, ki vsaj deloma tudi obremenjuje gozdni dohodek, in to je skupni davek na poslovni promet rezanega lesa v višini 4% od prodajne cene. S tem davkom imajo opraviti samo gozdni posestniki, ki v lastni režiji predelujejo les.
Čeprav so zakoni o skupnem davku na poslovni promet v svojih predpisih (odst. 2. § 14. in točka 2a čl. 8.) izrečno določili, da so poljedelci oproščeni tega davka glede na promet svojih osnovnih proizvodov in čeprav se v pravilniku k temu zakonu med drugimi panogami poljedelstva izrečno navaja tudi gozdarstvo, so vendar davčne oblasti v Dravski banovini na stališču, da mora vsak lastnik žage, pa čeprav bi žagal les samo iz svojih laslnih gozdov, plačati ta davek. Dokončno bo o tem odločilo upravno sodišče. Če ostane ta davek v veljavi, potem obremenjuje dejanski čisti dohodek z 12 do 20%.
Da ne bo ugovarjanja, omenjam, da socialnih prispevkov za nameščence in delavce (bolniško in pokojninsko zavarovanje) namerno ne navajam med javnimi dajatvami, ker ti sicer znižujejo v določeni meri gozdni dohodek, vendar pa spadajo med osebne izdatke in zato le posredno obremenjujejo gozdni proizvod — les.
Iz vsega se vidi, da je za današnje gospodarske razmere obdačenje gozdnega dohodka absolutno previsoko in more biti celo vzrok pasivnosti, čezmerne sečnje in na zadnje tudi gospodarskega propada gozdnih objektov.
Usodna je pri tem okoliščina, da se z neposrednim davkom in njegovimi številnimi prireži obremenjuje zemljiška renta, na drugi strani pa se z raznimi ravno tako številnimi posrednimi davki obdačuje še gozdni proizvod, čegar vrednost ravno predstavlja ta čisti gozdni dohodek.
Skrajna nujnost je zato, da se izdatno ublaže vsa bremena, ne pa da se povečujejo z novimi davki.
Dosledno se morajo upoštevati zahteve gospodarstva, po katerih 1. davki ne smejo občutno ovirati gospodarstva ▼ njegovi produkcijski delavnosti in preprečevati cirku-lacijski proces narodnega gospodarstva in 2. da je treba temelj premoženja varovati, kat je posebno važno v lesnem gospodarstvu.
Tu moram še posebej naglasiti, da si vrhovna državna uprava, ki je največji gozdni lastnik v državi, reže sebi v meso, kadar ta svoj glavni proizvod obremenjuje z raznimi posrednimi davki. Neprodani letni kontingenti in do skrajnosti nizke lesne cene so posledice tega postopanja. Nikakor se ne sme pozabiti, da ima naša država preobilico lesa, vsled česar les ne more biti monopolno blago in prav tako se ne sme pozabiti, da velika konkurenca v tem blagu že itak ustvarja nizke cene.
Tudi to je treba upoštevati, da moremo danes konkurirati v tujini samo z nizkimi cenami, vsled česar so potrebni nizki produkcijski stroški, ki jih ne povečujejo v preveliki meri davki.
Glede raznih prirezov in prispevkov se mora nadalje zahtevati, da so enaki za vse davčne in gospodarsko objekte, da se onemogoči dvojno obdačevanje istega gospodarskega dohodka, (davka na sečnjo in da se zahteva popolna publiciteta o uporabi pobranih davkov.
Konkretno se torej mora s stališča pravilnega gozdnega gospodarstva zahtevati:
1. da se zniža zemljarina dokler traja gospodarska stiska.
2. da se avtonomni prireži znižajo s tem, da se njih proračuni sestavljajo samo v okviru nujnih potrebščin.
3. da se odpravi banovinski davek na sečnjo, da se odpravi s tem dvojno obdačenje.
4. da se vsaj za nedržavne gozdove odpravi prispevek za pogozdovanje, ki se
odmerja na podlagi prodajne cene na panju. Potrebna sredstva za pogozdovanje
naj se zagotove v rednem proračunu, za pogozdovanje v državnih gozdovih pa s posebnim prispevkom od prodaje lesa iz državnih gozdov.
5. da se v smislu zakona oproste gozdni lastniki kot proizvajalci od davka na poslovni promet od svojih lastnih gozdnih proizvodov in posebej tudi od rezanega lesa.
6. da se na gozdne proizvode ne nalagajo novi davki v katerikoli obliki.
NEMČIJA ZNOVA OMEJILA PLAČILA V TUJINO
Nemška Državna banka je objavila svoj sklep, da bo prihodnje 'leto v prvem pol-lelju dovoljevala transferne prenose za plačilo obresti tujih posojil samo v višini 30 odstotkov mesto dosedanjih 50 odstotkov. V celoti bodo transferirana samo plačila obresti za Dawesovo in Youngovo posojilo, amortizacijska plačila pa le za Dawe-sovo posojilo. Ta vest je vzbudila med angleškimi upniki vihar ogorčenja in angleški listi pišejo, da bi Nemčija mogla vsa plačila obresti tujih posojil transferirati, če bi imela dobro voljo. Sedanji odlok Državne banke bo imel za Nemčijo to neprijetno posledico, da bo padel nemški kredit. Posebno pa so nejevoljni angleški upniki, ker je Državna banki oebma ustregla švicarskim in nizozemskim upnikom in s tem naredila razliko med upniki. Nekateri listi pa celo pišejo, Ja pomem ukrep Državne banke prikrito priznanje insol-vence. Nemški 'listi seveda zagovarjajo ukrep Državne banke in pravijo, da je ta nujna posledica omejevanja nemškega Izvoza. Tako izgleda, ko da bi Nemčija z omejevanjem transfernih plačil hotela tuje države prisiliti, da pospešujejo nemfiki izvoz.
Gd/uaptaMjC'
NEMŠKO OBOROŽEVANJE IN NIKEL
V	zadnjem času je nemška I. O, Far-ben C. naročila v Kanadi 10.000 ton hikla, kar je povzročilo takoj razne komentarje svetovnega tiska, češ, da se Nemčija mrzlično oborožuje in samo zato potrebuje toliko nikla. Še bolj pa je učinkovala ugo« tovitev, da je Nemčija v šestih mesecih uvozila 107.000 ton nikla. Uradno zago> tavlja Hitlerjeva vlada, da te kovine ne rabi za izdelovanje orožja, kar pač lahko veruje, kdor hoče, ker je znano, da se bo v moderni vojni potreboval nikel bolj kakor katerakoli druga kovina.
GRŠKI PRORAČUN
Finančni minister je predložil parlamentu novi proračun, ki izkazuje 9.747-4 milijionov drahem dohodkov in 10.400-3 milij. izdatkov. Proračunski deficit znaša torej 652-8 milijonov drahem. Deficit se naj pokrije z novimi davščinami. Za dolgove je določenih 1.351-7 milijonov, od teh gre 688-9 za notranje, 662-8 milijonov pa za zunanje dolgove. Za povečanje uradniških plač je določenih 120 milijonov drahem. Parlament je takoj pričel razpravo o proračunu in je na prvi seji sprejel predlog o dohodkih.
Svetovna trgovina se je po podatkih Društva narodov v oktobru zboljšala. V primeri z aprilom se je v oktobru povečal izvoz za 16 3 odstotka, uvoz pa za 8-3 odstotka. Kljub temu zboljšanju pa je dosegel izvoz šele 37 odstotkov, uvoz pa 36 odstotkov svetovne trgovine v letu 1929.
Iz Zlafara se je letos izvozilo v Anglijo manj puranov ko druga leta. Tudi cena je bila za tri do štiri dinarjev nižja ko lani.
Ameriška vlada bo znižala carino za uvoz francoskih vin in alkoholnih pijač, francoska vlada pa bo zato znižala carino na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov.
m
P
arceva
adna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Izbrisale so se nastopne f irra e:
Friderik Jakowitsck, trgovina z mešanim blagom v Celju, Pos II 115;
Ivan Jescliounig, trgovina z hmeljem v Arjivasi pri Celju, Kg A I 25;
Avgust Lakitsch, manufakturna trgovina v Celju, Pos II 102.
Dan izbrisa: 21. novembra 1933.
Kari Bastjančič, trgovina z mešanim blagom v Slovenjgradcu, Kg A II 208;
Franc Dobravc, trgovina z vinom in /.ganjeni v Podsredi, Kg A III 20.
Dan izbrisa: 28. novembra 1933.
Martin Frece, trgovina z mešanim blagom v Stari vasi-Bizeljsko, Kg A I 107;
Stojan & Comp., izdelovanje pekovskih potrebščin v Celju, Kg A II 199.
Dan izbrisa: 5. decembra 1933.
Josip Mešič, žaga in lesna trgovina, Skorno — Šoštanj, Rg A III 114;
Jože! Pallos, trgovina z vinom v Celju, Kg Pos II 117.
Dan izbrisa: 12. decembra 1933.
»Jadran«, trgovina z lesom v Celju, Rg A II 235;
Em. Suppanz, trgovina z jajci v Rogatcu, Rg A II 74;
Pavel Skoberne, trgovina z dež. pridelki in z vinom na debelo v Celju, Rg A III 26.
Zaradi opustitve trgovine, odnosno ustavitve obrata.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1933.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Alojz in Ivan Knez.
Obratni predmet: zlatarska in dragu-ljarska delavnica.
Zaradi ustanovitve nove trg. družbe Pacchiaffo Knez in drug.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1933.
Rg II 106/6.
Sedež: Maribor.
Besedilo: Franc Gulda.
Obratni predmet: trgovska agentura in komisija, trgovina s kolonijalnim in materialnim blagom in kemijskimi izdelki na debelo.
Zaradi smrti imetnika in prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933.
Rg A I 85/8.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Klanjšek & Penič, trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1933.
Rg A II 8/4.
*
Sedež: Maribor, sedež podružnice: Ljubljana.
Besedilo: Orient, mednarodna trgov-sko-spedicijska in skladiščna delniška družba v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933.
Rg B I 21/16.
*
Sedež: Radenci.
Besedilo: Semlitsch vrelec.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933.
Kg Pos I 209/4.
Sedež: Šoštanj.
Besedilo: Woschnagg & Sbhne. Obratni predmet: tovarna usnja. Zaradi premembe firme.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 12. decembra 1933.
Rg A I 132/30.
fC	Ci	i	1	barva,	plesira	in	ke-
V	Ura!] mi*n« gnati obleke,
klobuke itd. Škrob! in Hvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šelehurgova ul. 8.
Telefon št 22-72.
-mvddiM
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi naprave za štedilnike in peči, 200 m balat jermen, 300 m usnjatih jermen, raznega električnega materijala, 1200 kg žebljev, 100 kg kleja, 25 kg šolske krede, 25 kg terpentinskega olja, 100 kg sadre, 5 kg laka za šolske deske, 10 kg sikativa.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. decembra ponudbe o dobavi 5000 kg žebljev.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 12.600 kg železne pločevine, 4000 kg železne kotlovne pločevine, 3200 kg železne pocinkane pločevine, 3000 kg železne rebraste pločevine, 530 kg železne poko-sitrene pločevine in ca 20.000 kg železne pločevine za ladjedelstvo; do 29. decembra o dobavi 40 m3 hrastovega lesa, 65 m1 borovih desk, 35 m3 jelovih desk in 10 m3 jelovih gred.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 5 ventilov za paro, 1 plošče kotlovne pločevine in 20 kalibriranih verig.
Dne 28. decembra bo pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 1500 kub. met. bukovih in gabro-vih drv.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava masti. Dne 27. decembra bo pri intendanturi Komande Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki ustmena licitacija za dobavo 20.000 kg čiste svinjske masti. — (Pogoji so na vpogled v pisarni iste komande.)
Dela pri vzidavi parnih kotlov s© oddajo potom licitacijo dno 29. decembra pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu. (Oglas, načrti in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Zakup kioska na postaji čapljina se odda petom javne licitacije dne 27. decembra pri Direkcij: državnih železnic v Sarajevu. — (Oglas in pogoji na vpogled v pisaimi Zbornice za TOI.)
Prodaja starih avtomobilov bo potom javne ustmene licitacije dne 29. decembra pri Avto-komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dne 30. decembra bo pri Dravski ra-dionici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 52 m3 lesa. — (Ogias je na vpogled
v	pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti delavnici.)
Obrtniki so v Zagrebu začeli kar v trumah odjavljati svoje obrate, kakor je izjavili na seji občinskega sveta podnačelnik mesta, Pavlina.
Število odvetnikov v Jugoslaviji je padio od 4000 na 2800. Beograjski odvetniki tožijo, da je zaslužek nad vse padel in da ostajajo ljudje polovico honorarjev dolžni.
V »Humanitarnem društvu« v Beogradu je policija odkrila hazardno igralnico, ki jo je otvoril neki Holandec na prigovarjanje nekega v Beogradu živečega Francoza. V »Humanitarnem društvu« so bili včlanjeni ljudje iz najodličnejše beograjske družbe.
Dimitrov jc imel na lipskem procesu svoj veliki zagovor, v katerem je tudi ostro nastopil proti napadom na bolgarski narod, ko so ga označevali za mračnega Balkanca in za rabiatnega ter poldivjega Bollgara. Čeprav ni bolgarska materialna kultura tako visoka ko v Nemčiji, ima pa več duše. Rabiaten je na Bolgarskem samo fašizem, toda kateri fašizem ni? Tu je dobil od predsednika ukor, da ni mogel govora nadaljevati.
Nemčija dolguje na članarini za Društvo narodov za leto 1932 še 673258 šv. fr., dočim je članarino za leto 1933 dolžna še v celoti.
Število brezposelnih jc v Italiji naraslo v novembru na več ko en milijon.
Poljska ima 2.903 telefonskih central. V uporabi je 198.600 telefonskih aparatov.
Japonska namerava zgraditi tri velike zrakoplove, ki bi opravljali redno zračno zvezo med Tokiom in Singaporom ter se ustavljali v Šangaju in Pekingu. Zrakoplo-
vi	bi mogli prevažati 150 potnikov in več ton tovora.
Prva židovska ladja pod židovsko zastavo je dospela iz Palestine v angleško pristanišče Southampton. Je to trgovska ladja »Emanuel«.
Obesil ise je neki Josef Scheffer, ker je bil obsojen na sterilizacijo. ., .
Od 15.000 kinematografskih gledališč v Ameriki je 3000 zaprtih. Druga gledališča pa imajo povprečno po 2 milijona dolarjev na teden izgube.
,Kcr je Plzenčanom plzensko pivo predrago, so začeli gostilničarji v Plznju uvažati pivo iz drugih čeških krajev.
Za 125 kilometrov nameravajo skrajšati Volgo ruski inženjerji ter bi s tem obenem pridobili 4 milijone hektarjev nove plodne zemlje.
V angleških ljudskih šolah nameravajo s prihodnjim letom vpeljati novost, da se otroci ne bodo več učili najprej pisati na roko, temveč dobi vsak otrok pisalni stroj in ko na njem spozna črke in se navadi za silo pisati, šele potem se prične učiti pisati na roko.
Konkurzi in prisilne poravnave
Na predlog upravitelja konkhrzne mase se proda na javni dražbi vsa zaloga blaga v trgovini trgovca Ahčana Rudolfa v Zagorju. Javna dražba bo dne 28. decembra ob 9. v prezadolženčevih trgovskih lokalih v Zagorju.
Odpravljen je lconkurz o imovini Hrastnika Angeloslava v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa.
Nadalje je odpravljen konkurz o imovini tvornice Perkič & Polak v Mariboru, ker je bila razdeljena vsa masa.
LJUBLJANSKI TRG
Kljub božičnim praznikom so ostale cene na trgu skoraj iste. Vsled velikega mraza je na trgu manj kupcev, prodajalci pa tudi hite, da čim prej prodajo svoje !
blago. Jabolka se prodajajo skoraj samo še slabše vrste in sicer po 3-50 do 5 Din. Orehova jedrca so po 28 do 32 Din. Najbolj živahno povpraševanje je na mlečnem trgu, kjer so cene nekoliko narasle. Tako se je surovo maslo podražilo od 24 na 28 Din. Smetana se je prodajala že po 4 Din najmanjša merica. Jajca se niso več podražila in se prodajajo lepa že po 1-25 Din. —■ Bosanci so pripeljali na trg mnogo puranov, ki se precej dobro plačujejo. Tudi druge perutnine je na trgu več ko dovolj, vsled česar se tudi perutnina ni podražila.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM.
Na svinjski sejem dne 15. decembra 1933 je bilo pripeljanih 35 svinj. Cene so bile te: mladi prašiči 3—4 mesece stari kom. Din 200 do 250; 5—7 mesecev stari Din 300 do 360; 8—10 mesecev stari komad Din 400 do 550; 1 leto stari Din 650 do 700; 1 kg žive teže Din 6 do 7; 1 kg mrtve teže Din 9-50 do 10. Prodanih je bilo 12 svinj.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 21. decembra: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Red Četrtek. Petek, dne 22. decembra: Zaprto.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 21. decembra: Traviata. Red C-Petek, dne 22. decembra: Zaprto.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan (Jel
Ejuhlfana
Z ril o (j a svete pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
'Inf,na in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
i/ci / !
vaovstti
‘'Grgovci in irulustrijci C[
»e priporoča ta
iamevlr otn/e /
-— -|--,r—I  ----
Program ljubljanske radio postaje
Petek, 22. decembra: 11-00: Šolska ura: Slavnostna božična oddaja (Zenska realna gimnazija), vmes reproduc. božične pesmi.
12-15: Gounod: Faust (reproduc. skrajšana opera). — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, Donski kozaki pojo na gramofonskih ploščah. — 18 00: Smučarska gimnastika (Drago Ulaga). — 18-30: Predavanje ZKD. — 19-00: Sokolstvo (dir. Maks Kovačič). — 19-30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrej-ka). — 20-00: Prenos iz Zagreba. — 22-30: Čas, poročila, Radio jazz.
Sobota, 23. decembra. 12-15: Reproduc. orgelski koncert. — 12-45: Poročila. —
13-00: Čas, Češke in rumunske narodne na ploščah. — 18-00: Reproducirani orkestralni koncert (resna glasba). — Stanje cest. — 18-30: Zabavno predavanje (prof.
Osip Sest). — '10*00: Ljudslci nauk o do-
ltreill in zlu (dr. Veber). — 19-30: Zunanje politični pregled (dr. Jug). — 20-00: Radio orkester. — 20-30: Božične pesmi za sopran in alt, pojeta gdč. Korenčanova jn Rudolfova. — 21-00: Humoristično posnemanje raznih instrumentov. — 21-30: Čas, poročila. — 21-50: Valčkova ura, izvaja Radio orkester. — 22-30: Radio jazz.
GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, dne 21. decembra: »Orlov«. Gostovanje Djuke Trbuhoviča. Predstava Združenja železničarjev.
Petek, dne 22. decembra in sobota, dne 23. decembra: zaprto.
Na prvi božični praznik, dne 25. dhcem-bra bo premiera operete »Mala Floramyc«. Druga božična premiera bo otroška igra
»Trnjulčicac.
PA':
vsehvrsiirqmke, uradne,reklam--THBT	ne/amknjig
^Ejprvmitsk Mre in pfitmi!
TISKARNA MERKUR
UUBllANA.GRIGOIteieEVAtm
Vel-25-52^Itlegram :‘Jiskarmillkrkuv.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Truovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: O- MIHALEK. Ljubljana