december 2019 december 2019 brezplačno 04/2019 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore Sre zdr čno in avo 202 0! 1 kazalo KOLOFON Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.com. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marca 2020 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2020. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Rosvita Jager Mojca Rožman Cvetka Šuster Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: Rosvita Jager Foto zadnja stran: Rosvita Jager Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje 4 10 17 33 36 38 40 41 44 46 54 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Živimo zdravo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Vabila OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 Štorski občan izhaja v nakladi 1750 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 00/780 38 40 Uradne ure krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik) Spoštovane občanke in občani! Zapira se še eno poglavje. Ob njegovem zaključku se vam želim zahvaliti in izraziti hvaležnost za vse, kar se je v naši skupnosti zgodilo lepega in za kar smo bogatejši. Albert Einstein je nekoč dejal, da je življenje kot vožnja s kolesom: da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati. Vsi deležniki Občine Štore se trudimo, da ohranjamo ravnotežje, da se vseskozi razvijamo in da skupaj rastemo. To je, glede na vedno bolj okrnjena sredstva, nemalokrat zelo težko. Kljub temu nam je v proračunskem letu, ki se izteka, uspelo uresničiti kar nekaj zastavljenih ciljev. Zgradili smo pločnik v Ulici Karla Vovka in sočasno obnovili tudi vodovod in kanalizacijo, rekonstruirali cesto v Stražo, kjer smo hkrati pripravili infrastrukturo za vodovod, optiko, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Nabavili smo kolesa in uredili postajališče za Kolesce, skupaj s PGD Prožinska vas smo nabavili novo gasilsko vozilo, kupili prostore trgovine na Svetini in nekaj drugih zemljišč in še bi lahko našteval. Čeprav brez težav pri realizaciji teh projektov ni šlo, sem vesel, da smo jih večino uspeli razrešiti in načrtovane projekte izpeljati. Še več, veliko večjih projektov nas čaka v prihodnjih letih, za kar pa že sedaj trdo delamo. Naslednje leto načrtujemo rekonstrukcijo ceste v Kompolah (Ocvirk– Kvasek), ureditev novih občinskih prostorov in knjižnice, izgradnjo športnega igrišča pri osnovni šoli in začetek izgradnje kanalizacij itd. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi in zaupanjem uspelo. Zaupajmo v prihodnost, v novo leto vstopimo zadovoljni, složni, optimistični, srečo pa si – po železarsko – skujmo skupaj. Vesel in srečen božič vam želim ter srečno v letu 2020! Miran Jurkošek, župan občine Štore Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje. Preproste stvari in majhne pozornosti delajo čudeže – naj jih bo v novem letu čim več. Vesel božič in vse dobro v letu 2020! Občinska uprava, občinski svet občine Štore in Svet KS Svetina Nestrpno pričakujemo božič, ko bomo v naših domovih krasili drevesca. V jasli bomo položili božje dete. Naj nam čarobnost božiča pričara veselje in izpolni vse skrite želje. V letu 2020 vam želimo, da bi premikali dan za dnem v boljšo smer. Vsak po svojih močeh. Podarimo nasmeh in veselje drug drugemu. Postanimo najbolj vesela in nasmejana občina v prihajajočem letu. Odbor za izdajo časopisa 3 AK TU AL N O Povzetek zapisnika 6. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE, ki je bila v torek, 26. novembra 2019, ob 15.30 v veliki sejni sobi Občine Štore Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: čuna in sprejel drugi rebalans proračuna za leto 2019. 1. Potrditev zapisnikov 5. redne in 1. dopisne seje Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja je dopolnil občinskega sveta. s parcelami 831/5, 831/6 in 650/4, vse v katastrski ob- Polletno poročilo o izvrševanju proračuna Obči- čini Pečovje, ki predstavljajo dele obstoječe ceste na Pe- ne Štore za leto 2019. čovju. Sprejel je Odlok o proračunu Občine Štore za leto Predlog Odloka o 2. rebalansu proračuna Občine 2020 v prvi obravnavi in ga dal v javno razpravo (www. Štore za leto 2019. store.si: Proračun/Zaključni račun  2020). Sprejel je tudi Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premo- načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Štore za ženjem Občine Štore za leto 2019. leto 2020. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Odlok o proračunu Občine Štore za leto 2020 – prva obravnava. Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel Odlok Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medob- Štore za leto 2020. činski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Ob- Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske čine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Prebold, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Občine Žalec«. Sprejel je tudi Odlok o ustanovitvi javnega Laško, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine lekarniškega zavoda Celjske lekarne v prvi obravnavi, v Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine skladu s katerim se bo javnemu zavodu kot soustanovi- Žalec« – skrajšani postopek. teljica pridružila tudi Občina Štore. Odlok o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Celjske lekarne – prva obravnava. Parcelama 1142/18 k. o. Svetina in 1162/3 k. o. Prožin- Ukinitev statusa grajenega javnega dobra lokal- ska vas je ukinil status grajenega javnega dobra lokalne- nega pomena. ga pomena. Ministrstvu za notranje zadeve je občinski 10. Predlog za imenovanje predstavnika javnosti v svet Občine Štore predlagal, da se kot predstavnika jav- senat za reševanje pritožb zoper delo policistov nosti v senatih za reševanje pritožb zoper delo policistov 11. Pobude in vprašanja. imenuje Vladimir Jerovšek. Občinski svet Občine Štore je na svoji 6. seji potrdil za- 4 pisnik 5. redne seje z dne 13. 5. 2019 in zapisnik 1. do- Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni pisne seje, ki je potekala od 2. 7. 2019 do 3. 7. 2019. strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občin- Seznanil se je s polletnim poročilom o izvrševanju prora- ski svet. december 2019 Zimska služba 2019/20 Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. S svojim delom prične na glavnih cestah (kjer so avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU 1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure.) VELJA SAMO ZA: - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); - KOMPOLE-OPOKA; - PROSENIŠKO-OGOREVC; - ZAGRAD-POLULE-ZVODNO-ZGORNJE PEČOVJE-ŠTORE. 2. prioriteta (ostale lokalne ceste) Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEVIH. Promet se odvija z uporabo verig. VELJA ZA LOKALNE CESTE: - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - SVETINA-KANJUCE-SELOŠENTRUPERT; - DOM NA SVETINI; - LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); - MOSTE-ZAGABER-MEJA Z OBČINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC; - LIPA-ZDRAVSTVENI DOMSKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE; - JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - PROŽINSKA VAS-VRBNOOGOREVC; - PEČOVJE. 3. prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi, potem se le-te zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig. VELJA ZA CESTE: • KRESNIKE: - celotno območje, • OGOREVC: - naselje Ogorevc, • DRAGA: - most-Draga-Križ, - Jazbec-Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta, • ŠTORE: - Vrtna ulica, - Razgledna ulica, - Kovinarska ulica, - Udarniška ulica, - Ulica XIV. divizije – spodnje Štore, - Železarska cesta, • KOMPOLE: - Gorica, - mimo Špulcar-Gajšek, - mimo Renčlja, - Vrhovšek-križišče Furlani, • PROŽINSKA VAS: - Straža-Žekovca, - Teržan-Oset, - Loke, • ŠENTJANŽ: - odcep do domačije Mastnak, - odcep do domačije Zupanc-Novak, - odcep do domačije Štarkl, - odcep do domačije Tovornik-Anclin, - odcep Žarovišče, - odcep Vreča, - odcep ob Žekovskem potoku, • LAŠKA VAS: - odcep mimo domačije Brecelj, • PEČOVJE: - odcep Jurkošek, - odcep vodohram Doberšek, - odcep Romih, - odcep Čanžek, • SVETLI DOL: - odcep do domačije Kapel, - odcep Zalonka, • KANJUCE: - odcep Lešje kapela-Klepej, - odcep Slatina, - odcep Veliki vrh, • - JAVORNIK: odcep Javoršek, odcep Gradišnik, odcep Mrzla planina, odcep Vodruž-Kozarica-Slemene-Javornik, • SVETINA: - odcep Ravnine, - odcep mimo Frece. 4. prioriteta V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02). Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga: - 12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - parkirišče pri Osnovni šoli Štore; - parkirišče pri podružnični šoli Kompole; - parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, za vse morebitne intervencije se lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/720-549 in VINKO HORJAK, tel.: 051/650-114. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj! Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! Miran Jurkošek, župan občine Štore 5 A KTUAL N O Obnovljena cesta v Straži Minulega meseca novembra 2019 so bila zaključena gradbena dela na delu ceste v Straži. Gre za eno prednostnih naložb, ki si jo je občina zadala v letu 2019. Naložba je velikega pomena z vidika varnosti in ureditve, saj je bila cesta pred izvedbo del na posameznih odsekih ozka in poškodovana. Cesta je bila obnovljena v dolžini skoraj 800 metrov, dela so zajemala tudi ureditev kanalizacije, odvodnjavanja ter javne razsvetljave. Dela so se pričela izvajati meseca oktobra in se zaključila novembra 2019. Dela je izvajalo podjetje PGP-GRAD d.o.o. iz Štor. Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 161.982,01 EUR z DDV. Sredstva je v celoti zagotovila občina iz proračuna. Občinska uprava Nov pločnik v Ulici Karla Vovka Občina je v mesecu septembru 2019 z izbranim izvajalcem, to je podjetje VOC Celje d.o.o., podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo projekta »Hodnik za pešce v Ulici Karla Vovka«. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 140.845,94 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel meseca oktobra 2019 in jih tudi že zaključil. Z izvedbo investicije je zgrajen pločnik v skupni dolžini dobrih 300 metrov. Izvedeni so bili ukrepi za umirjanje prometa. Nameščena je bila urbana oprema in vzpostavljen sistem označevanja za promocijo hoje. Zgrajena je bila tudi javna 6 razsvetljava. Zagotovljena je večja varnost pešcev in drugih uporabnikov tega cestnega odseka. Investicijo sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo iz naslova 23. člena ZFO-1. Občinska uprava »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada« december 2019 Ordinacijski časi ambulant v Zdravstveni postaji Štore Planinc Ana, dr. med., spec. družinske medicine Tel.: 03 780 23 26 E-pošta: brigita.slapnik @zd-celje.si Bulatović Sanja, dr. med., spec. družinske medicine Tel.: 03 780 23 13 E- pošta: amb.bulatovic@zd-celje.si Ambulantna sestra: Brigita Slapnik, srednja medicinska sestra Ambulantna sestra: Alenka Lončar, srednja medicinska sestra Ponedeljek Torek 07.30 07.30 - 14.30 14.30 Sreda Četrtek Petek Ponedeljek 07.30 14.30 13.00 20.00 07.30 14.30 07.30 07.30 - 14.30 14.30 Torek Sreda Četrtek Petek 07.30 14.30 13.00 20.00 07.30 14.30 ODMOR v dopoldanskem času: 10.30 - 11.00 ODMOR v popoldanskem času: 16.30 - 17.00 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V AMB. DRUŽINSKE MEDICINE Sanja ŠPILE, diplomirana medicinska sestra E-pošta dipl.med.sestre: sanja.spile@zd-celje.si Tel.: 03 780 23 26 ODMOR v dopoldanskem času: 10.30 - 11.00 ODMOR v popoldanskem času: 16.30 - 17.00 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V AMB. DRUŽINSKE MEDICINE Špela FREITAG, diplomirana medicinska sestra E-pošta dipl.med.sestre: spela.freitag@zd-celje.si Tel.: 03 780 23 40 Ošep Stanko, dr. med., spec. splošne medicine Tel.: 03 780 23 24 E- pošta: amb.osep@zd-celje.si Trifoni Vesna, dr. med., spec. druž. med. Tel.: 03 780 23 21 E- pošta: amb.povh-jesensek@zd-celje.si Ambulantna sestra: Aleksandra Gaber, zdravstveni tehnik Ambulantna sestra: Leonida Glinšek, zdravstveni tehnik Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 07.30 - 14.30 07.30 14.30 07.30 14.30 13.00 20.00 07.30 14.30 ODMOR v dopoldanskem času: 10.30 - 11.00 ODMOR v popoldanskem času: 16.30 - 17.00 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V AMB. DRUŽINSKE MEDICINE Špela FREITAG, diplomirana medicinska sestra E-pošta dipl.med.sestre: spela.freitag@zd-celje.si Tel.: 03 780 23 40 AMBULANTA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE Sanja Špile, diplomirana medicinska sestra E-pošta dipl.med.sestre: sanja.spile[@]zd-celje[.]si Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 11.00 - 14.30 07.30 10.30 13.00 20.00 07.30 10.30 11.00 14.30 ODMOR v dopoldanskem času: 10.30 - 11.00 ODMOR v popoldanskem času: 15.30 - 16.00 Dr. Trifoni bo opravljala svoje delo v ZP Štore do 31. 12. 2019, nato prične z delom v ZD Celje. Namesto dr. Trifoni prične 29. 1. 2020 z delom dr. Zupančič Andreja, ki bo opravljala delo v nekdanji ambulanti dr. Jesenšek. Od 1. 1. do 28. 1. 2020 bodo v ambulanti 4 (nekdanja ambulanta dr. Jesenšek) nadomeščali nadomestni zdravniki. 7 SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA 2. regijsko srečanje podpornih institucij v Savinjski regiji V četrtek, 07.11.2019, je v prostorih Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče v okviru projekta SPOT svetovanje SAVINJSKA potekalo 2. regijsko srečanje podpornih institucij Savinjske regije, ki je bilo namenjeno krepitvi in nadgradnji medsebojnega sodelovanja. Udeležence srečanja sta uvodoma pozdravila tokratna gostiteljica in predstavnica vodilnega partnerja projekta v Savinjski regiji, direktorica Šolskega centra Slov. Konjice – Zreče, mag. Jasmina Mihelak Zupančič. Ga. Alenka Hren iz Javne agencije SPIRIT je podala informacije o nacionalnem sistemu SPOT, ki je bil uveden v začetku leta 2018. Spregovorila je o tem, kako država s sistemom zagotavlja brezplačne podporne storitve za podjetništvo in o drugih aktualnih aktivnostih agencije. Skoraj dveletno sodelovanje sedmih partnerjev: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Razvojna agencija Savinja, Razvojna agencija savinjsko - šaleške regije, d.o.o., Razvojna agencija Sotla, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, kjer se nahaja sedež SPOT svetovanje SAVINJSKA, je udeležencem predstavila svetovalka SPOT ga. Polona Klokočovnik. Aktivnosti projekta so zelo dobro sprejete pri uporabnikih. Na to kažejo dosedanji rezultati v številu 2899 izvedenih svetovanj, 144 animiranj in povezovanj, 12 izmenjavah dobrih praks, 32 povezovanj in mreženj zunaj RS, 6 odpiranj poslovnih priložnosti, 29 usposabljanj in 86 delavnic. V showroomu regije na sedežu SPOTa v Celju pa se predstavljajo regijska podjetja. Po predstavitvi projekta SPOT svetovanje SAVINJSKA, je udeležence z zdravjem na delovnem mestu, ki pripomore k večji učinkovitosti podpornega okolja, seznanila ga. Karin Zupanc iz Centra za krepitev zdravja Slovenske Konjice. Glede na to, da nove podjetniške ideje niso vezane na starost in se porajajo v vseh življenjskih obdobjih, so dijaki ŠC Slovenske Konjice Zreče predstavili podjetniški vikend in svoje podjetniške ideje pod okriljem projekta Mladim se dogaja. Nadaljevanje dogodka je potekalo v dveh vzpore- dnih aktivnostih s prikazom opreme in izdelave izdelkov v Učno izdelovalnem laboratoriju ter prikazom pridobljenih veščin dijakov programa Gastronomija in turizem. Zaključni del srečanja je bil namenjen pridobivanju praktičnih veščin v delavnici »Komunikacija med podpornim okoljem s smernicami skupnega delovanja v prid podjetniškemu okolju v regiji«, ki jo je izvedla mag. Marijana Kolenko, predavateljica, voditeljica delavnic, moderatorka, svetovalka z bogatimi izkušnjami in letošnja nagrajenka za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. V zaključni razpravi je bila izpostavljena pomembnost povezovanja, sodelovanja in nadgradnje podpornih storitev, ki jih izvajajo institucije podpornega okolja v Savinjski regiji. Podane so bile pobude za nadgradnjo že vzpostavljenega sodelovanja in vzpostavitev novih vezi. Primož Kristan, Celje International:» Pozdravljam tovrstno povezovanje podpornega okolja za podjetništvo, saj le tako lahko zagotovimo podjetnikom kvalitetne storitve v najkrajšem možnem času. » Sonja Mastnak, AJPES CELJE: » Tovrstna srečanja podpornega okolja in predstavitve, pri katerih se spoznamo drugimi sodelavci in obnovimo že obstoječa sodelovanja, so dobrodošla. Dodana vrednost je aktivno sodelovanje v izredno dobro izvedeni delavnici na temo komunikacije, ki je omogočila nadgradnjo obstoječega znanja in dobre usmeritve za nadaljnje delo.« Aktivnosti projekta, ki jih izvaja 8 svetovalk vseh partnerjev, bodo potekale 5 let. SPOT svetovanje SAVINJSKA vabi vse potencialne podjetnike in že obstoječa podjetja, da čim bolj izkoristijo podjetniško podporo pri svojem poslovanju. Kontakt: e-mail: tatjana.stinek@ozs.si; tel: 03 425 2273 Mag. Tatjana Štinek SPOT svetovanje SAVINJSKA Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. 8 Z GODIL O S E JE december 2019 Ob 50-letnici združenja pohodnikov slovenskih železarjev Leta hitro minevajo in tako letos obeležujemo petdeseto leto, odkar so se slovenske železarne združile s strani pohodništva z željo po skupnih druženjih in spoznavanju naših gora. V tej združbi so sodelovale železarne Štore, Ravne, Jesenice, Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in IMT Ljubljana (inštitut za kovinske materiale in tehnologije). Vsak od njih je na svojem območju organiziral pohod na goro oziroma planino. Prvo takšno srečanje se je zgodilo 20. in 21. 7. 1969. Takrat je bil osvojen Triglav. Z naslednjim letom se je zvrstilo že več pohodov, kajti želja po prijateljskem druženju in spoznavanju lepot narave je bila vedno večja. V vseh teh letih se je pri organizaciji in vodenju menjalo kar nekaj generacij. Zaradi dolgega obdobja in menjav se je izgubilo tudi nekaj podatkov, ki danes niso več na voljo. Rekordno število sodelujočih pohodnikov je bilo 746. Pohod je potekal v eni koloni, ki se je vila iz Zadnjice proti Doliču in naprej na vrh Triglava. Na zaključku vsakega pohoda je bilo vedno veselo, saj so igrale godbe na pihala, ki so bila pod okriljem železarn. Igrali so domači ansambli, plesalo se je, dobili smo topli obrok in majice za spomin. Lepo se je spominjati nekdanjih dni! združili moči, pomagali so nam vodniki z Raven in Jesenic. Omenjeni pohod je obsegal pot od Šmohorja do Mrzlice in na Kal. Število pohodnikov se je ustavilo pri 128. Pri vodenju so sodelovali Stane Lešek, Silvo Jazbinšek, Jožica Jazbinšek in Slavko Fidler, Valter Jelen pa je pomagal ustvariti album s starimi fotografijami pohodov. S strani župana in občine smo prejeli topel obrok, s strani direktorja Štore Steel spominske majice, za grafiko na njih pa se zahvaljujem Tanji Gosak iz Celja. Pohodniki smo bili za to gesto neizmerno hvaležni, saj se je to ponovilo po mnogo letih. Po opravljenih pohodih ponavadi sledi skupni sestanek vseh vodnikov, kjer obravnavamo opravljene pohode tekočega leta in naredimo načrt za prihodnje leto. Tak sestanek je tokrat potekal na Domu na Svetini, še prej pa smo se zbrali na Teharjah, si ogledali Muzej železarstva Štore, nato je sledil še ogled jeklarne v Štore Steel. Iskrena hvala županu Miranu Jurkošku in direktorju Štore Steel Ivanu Janiju Jurkošku, ker sta nam prisluhnila in bila sponzorja pohoda! Edita Čater Danes se je vse to spremenilo, podobno kot v gospodarstvu in industriji. Marsikdo se še nostalgično spominja tistih časov. Prav zaradi okrogle obletnice združenja in stošestdesetega pohoda, ki je bil letos kot prvi na vrsti v okviru štajerskega predela, natančneje v okolici Štor, sem obiskala župana Mirana Jurkoška in na pogovor in predstavitev povabila tudi direktorja Štore Steel, Ivana Janija Jurkoška. Po predstavitvi našega pohodništva sem ju zaprosila za pomoč pri organizaciji pohoda v vlogi glavnih sponzorjev pohoda. Sama se že deveto leto trudim, da bi ohranila to tradicijo še naprej. Bili so pohodi, ko nihče ni mogel pristopiti v pomoč: takrat smo 9 Z G O DIL O S E JE Predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi 17. oktobra 2019 se je v športnem parku na Lipi ponovno predstavila Slovenska vojska in policija. Predstavniki Slovenske vojske so predstavili vojaška vozila, svojo osebno opremo in oborožitev ter vojaško taktično stezo, na kateri so lahko otroci preizkušali svoje gibalne spretnosti in sposobnosti. SV je dober zaposlovalec zdravih, izobraženih in mladih ljudi zato so takšne predstavitve v lokalnem okolju tudi priložnost za spoznavanje vojaškega poklica. Prav tako se je kot vsako leto na povabilo z veseljem odzvala tudi policija. Tudi predstavniki policistov so prikazali svojo opremo in vozila, ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Otroci so z zanimanjem občudovali oba poklica. 10 december 2019 Poseben dogodek je bil prihod vojaškega letala, ki je izvedel nekaj zračnih akrobacij in pristanek vojaškega helikop- terja na velikem nogometnem igrišču. Akrobacije so bile prava paša za oči. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme. Tako je bilo v dopoldanskem delu v športnem parku na Lipi nadvse živahno. Popoldne pa je kot vsako leto potekal nogometni turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Nena Kopinšek Komemoracija pred OŠ Štore Osnovna šola Štore vsako leto organizira izjemno lepo komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Na pročelju šole je spominska plošča, na kateri je zapisanih petdeset občanov Štor z okolico, ki so v času druge svetovne vojne padli v partizanih ali umrli v koncentracijskih taboriščih, umrli pod streli okupatorja v zaporih in bili obešeni v Stranicah pri Frankolovem. Učenci z mentoricami pripravijo lep kulturni program, kjer otroci deklamirajo in pojejo partizanske pesmi. Predstavniki borčevske, častniške in veteranske organizacije se ob tem dogodku žrtvam padlih v času NOB poklonimo s prapori. Vedno se nam hvaležno pridružijo tudi pripadniki Slovenske vojske iz vojašnice Franca Rozmana Staneta iz Celja. Še posebej smo ponosni na našega člana ZZB za vrednote NOB Štore Ivana Grobelnika - Iva, ki je v stotem letu starosti in ponosno stoji skupaj s praporščaki. Je še edini živeči od šestih partizanov, ki so v noči med 14. in 15. decembrom 1944 osvobodili 127 zapornikov iz celjskega Starega piskra. Letos je postal tudi častni meščan občine Celje. Vedno se rad udeleži vseh praznovanj in tovariških srečanj, ki jih organiziramo člani domoljubnih organizacij v Štorah. Srečko Križanec 11 Z G O DIL O S E JE Poklon domoljubnih organizacij Štor nadporočniku Franju Malgaju Na šentjurskem pokopališču smo se ob 125. obletnici njegovega rojstva zbrali predstavniki častniške, veteranske in borčevske organizacije ter člani veteranskega združenja Sever za celjsko območje in člani društva generala Rudolfa Maistra. Med udeleženci slovesnosti so bili še predstavniki Slovenske vojske, policije ter vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Šentjur, gospa Judita Šarlah, in sorodnik Franja Malgaja, veteran policijske veteranske organizacije Sever, Stane Malgaj. Nadporočnik Franjo Malgaj se je rodil 10. novembra 1894 v vasi Hruševec blizu Šentjurja. Bil je velik domoljub in velik Slovenec. Bil je učenec generala Rudolfa Maistra, oba sta bila ljubitelja literature in pesniški duši. Predvsem pa sta bila oba borca za severno mejo. Padel je 6. maja pred stotimi leti. Tako je letos minilo natanko 100 let od njegove prerane smrti. Slovenija je v preteklosti izgubila ogromno svojega ozemlja. Zato je prav, da tudi s takšnimi simbolnimi dejanji obujamo spomin na naše borce in domoljube. V občini Šentjur so pripravili tudi izjemno lepo razstavo v čast Franju Malgaju. Drugo leto bo stota obletnica plebiscita na Koroškem, za nas Slovence žalosten dogodek. Prav zaradi tovrstnih dogodkov ne smemo na te borce za severno mejo in vse ostale, ki so se borili proti okupatorju, nikoli pozabiti. Srečko Križanec Matic Supovec nima le glasbenega talenta, saj ga poznamo kot člana skupine Unikat in igralca šova "Znan obraz ima svoj glas", saj je s srčno gesto dokazal, da je človek z veliko začetnico. Našemu društvu je poklonil veliko hrane in priboljškov za manj srečne živali. Predaja donacije se je izvršila v trgovini Mercator v Štorah. Dogodek je toplo pozdravil in se za lepo gesto zahvalil naš župan, g. Miran Jurkošek, saj je bil velik del te donacije namenjen prav pomoči potrebnim živalim iz naše občine. Zahvala gre tudi učencem Osnovne šole Štore za izdelavo izvirnega plakata ob svetovnem dnevu varstva živali. Plakat je nameščen tik ob hiški, v kateri se zbirajo prostovoljni prispevki. Verica Štante 12 december 2019 Prijetno popoldne za starejše občane V jeseni življenja potrebujemo druženje, lepo besedo in sočutje. Čas, v katerem živimo, nam vse bolj narekuje, da le medsebojno razumevanje, strpnost in spoštovanje zagotavljajo prijazno in kakovostno življenje. Že tradicija je, da občina pripravi v jesenskem času srečanje starejših v jedilnici Osnovne šole Štore. Radi se odzovemo vabilu župana, tako da jedilnica po navadi poka po šivih. Tudi letos je bilo tako. Prišli so tudi tisti, ki so težje gibljivi in so za prihod potrebovali spremljevalce. Vse to pa je dokaz, kako prijetna so takšna druženja. Tu nam je dana priložnost, da se srečamo z znanci, se poveselimo s prijatelji, spregovorimo in obudimo misel na pretekli čas, na lepe in manj lepe dogodke in ohrabrimo drug drugega na poti, ki nas še čaka. Prijetno je bilo prisluhniti mladima glasbenikoma in pozdravnim besedam ravnateljice šole, gospe Mojce Rožman. Župan Miran Jurkošek pa nas je v pozdravu malo za šalo takole nagovoril:« Ko vas takole gledam, se mi zdi, da ste vedno mlajši, sam pa sem vsako leto starejši.« 13 Z G ODIL O S E JE Spregovoril je tudi o delovanju občine in povedal, da nam je na voljo, če želimo kakšen pogovor. Zadovoljen je s sodelovanjem Društva upokojencev in s programom Starejši za starejše. Vzel pa si je tudi čas in se sprehodil od mize do mize in vsakemu namenil lepo besedo. Ja, takšen je naš župan, ki se tudi sicer odzove na povabila med nas starejše. Sledilo je okusno kosilo, ki so nam ga postregle uslužbenke občinske uprave. Manjkalo ni niti dobre kapljice in dobre kavice. Srečko Pajk pa je raztegnil meh in če povem, so ob poskočnih melodijah marsikoga zasrbele pete. Bilo je res prijetno in ob odhodu je župan vsakemu izročil darilo občine in stisnil roko z lepimi željami. Ivanka Tofant 14 december 2019 Barbarin pohod 2019 Prva sobota v decembru je bila zopet priložnost, da človek naredi nekaj za svoje telo in duha. Letos smo se zbrali na 19. Barbarinem pohodu, ki ga vsako leto organizira ŠKD Rudar Pečovje. Ker je pohod tradicionalen, se določene stvari ponovijo vsako leto. Zbor pohodnikov je na igrišču na Pečovju med osmo in deseto uro. Že na startu nas pričaka okrepčilo, ki ga pripravijo člani društva. Da na poti ne omagamo, se uradna okrepčila vrstijo na posameznih postajah. Veliko dobrot pa si pohodniki izmenjamo vsak iz svoje zakladnice. Pot nas iz Pečovja vodi preko Marije na Svetino, v Kanjuce, Šentrupert, Mačkovec in Trobni Dol, kjer je tudi zaključek pohoda. Če ni preveč ovinkov oz. stranpoti, je pot dolga 19 km. Na posameznih kontrolnih točkah se dobijo kontrolni žigi, ki dokazujejo udeležbo na pohodu. 15 Z G ODIL O S E JE v Trobnem Dolu, kjer je cilj pohoda, pripravijo pravi kmečki krožnik. Ansambel Simona Gajška poskrbi za dobro voljo in polno plesišče. Vse skupaj spretno organizira in koordinira Leonida Cmok Kačičnik, kateri gre posebna zahvala, da je pohod tako odlično pripravljen in obiskan. Letošnjega pohoda se je udeležilo okrog 400 pohodnikov iz skoraj cele Slovenije. Posebej velja pohvaliti osnovnošolce iz OŠ Frana Kranjca Polule. Za pohod se jih je prijavilo 26. Pohod z zaporedno številko 19 je postregel s čudovitim vremenom, tako da je bilo uživanje v naravi še toliko večje. Dogodke ustvarjamo ljudje. Tako je od vsakega posameznika odvisno, kako se bo v pohod vključil in v kakšnem spominu mu bo ostal. Vzdušje med pohodniki je več kot odlično. Da pa lahko posamezniki uživamo v gibanju v naravi in okušanju dobrot je potrebna ekipa, ki vse to pripravi. Omeniti moram prizadevne člane ŠKD Rudar Pečovje, pa Martino, ki pripravi veliko različnih pekovskih dobrot, ekipo na Domu na Svetini, ki nam pripravi "prežganko". Na turistični kmetiji Salobir 16 Rezervirajte si prvo soboto v decembru za Barbarin pohod. Se vidimo prihodnje leto! Dušan Volavšek O DEL U DR U ŠT EV december 2019 Iz sveta športa V prejšnji številki Štorskega Občana smo vas obširno seznanili z dejavnostjo ŠD KOVINAR ŠTORE, zato v tej številki pišemo o aktivnostih po izidu zadnje številke. KOSTANJEV TURNIR V TENISU DVOJIC Na lep sončen dan 19. oktobra je Tenis sekcija ŠD KOVINAR Štore v sodelovanju z županom Miranom Jurkoškom organizirala že drugo leto zapored tradicionalni teniški turnir dvojic. Kostanjev turnir je prvič pred leti in nato še enkrat organiziral Miran Jurkošek in ŠKD RUDAR Pečovje, po krajši prekinitvi pa tradicijo turnirja že drugo leto nadaljuje Tenis sekcija ŠD KOVINAR. 2. mesto: Edi Borštnar / Matevž Čater, 3. mesto: Tomaž Milač / Andrej Travner, 4. mesto: Miran Jurkošek / Kris Stermecki. MBL, Medobčinska balinarska liga KOZJANSKO Po žrebanju parov med 24 prijavljenimi udeleženci je predsednik ŠD KOVINAR podelil priznanja in zahvale posameznikom za prispevek in angažiranje pri obnovi teniških igrišč. Pred začetkom tekmovanja je župan Miran Jurkošek s prerezom traku tudi formalno otvoril prenovljene igralne površine teniških igrišč z urejenim odvodnjavanjem in zalivalnim sistemom. Udeleženci turnirja so v zanimivih športnih dvobojih in nato pri družabnem srečanju ob razglasitvi rezultatov preživeli lep športni dan. Navajamo uvrstite prvih štirih dvojic: 1. mesto: Boštjan Slakan / Tibor Orač, 2. mesto: Andrej Travner / Marko Križnik, 3. mesto: Jure Franulič / Kris Stermecki, 4. mesto: Peter Štor / Jure Rezec. Člani balinarske sekcije ŠD KOVINAR so se po dolgem času in številnih vabilih letos le odločili za sodelovanje v MBL KOZJANSKO. Kot novinci v ligi so presenetili sami sebe z dobrimi rezultati in s tem potrdili pravilnost sprejete odločitve. Po 18 odigranih kolih so med 10 ekipami zasedli solidno 6. mesto. Objavljamo celotno lestvico uvrstitve ekip: 1. JSMM ROGAŠKA, 2. ROGAŠKA VET, 3. GORICA, 4. ROGAŠKA REKREATIVCI, 5. GROBELNO 1, 6. KOVINAR ŠTORE, 7. BISTRICA, GROBELNO 2, 9. ŠMARJE, 10. ŠENTJUR. ZAKLJUČEK TENIS LIGE DVOJIC Letošnje vreme je vplivalo tudi na tekmovanje v interni Ligi dvojic Tenis sekcije ŠD KOVINAR. Tako so bili zadnji dvoboji v ligi odigrani šele 17. novembra. Navajamo uvrstitev prvih štirih dvojic med dvanajstimi pari, ki so sodelovali v ligi: 1. mesto: Gorazd Bokšan / Oskar Drobne, 17 O D EL U DRU ŠT EV NOGOMETNE NOVICE Po končanih tekmah in turnirjih jesenskega dela tekmovalne sezone selekcije mladih nogometašev pridno vadijo v telovadnicah. V selekcije mladih nogometašev je v tem trenutku skupaj s programom »Nogomet v vrtcu« vključenih 105 otrok v starosti od 5 do 15 let. Koncem novembra, decembra in januarja bodo naše ekipe U9, U11 in U13 sodelovale na zimskih turnirjih v športnih dvoranah v organizaciji MNZ Celje in klubov iz krajev, kjer imajo športne dvorane. Več informacij o nogometu sledi pred začetkom spomladanske tekmovalne sezone 2019/20. Ladislav Kaluža Drage planinke, planinci, pohodniki! Letno obdobje obiska naših gričev, hribov in gora prehaja v jesensko-zimsko obdobje. morate spremljati v snežnih razmerah stopnjo ogroženosti in nevarnosti snežnih plazov. To pomeni, da moramo pri načrtovanju naših aktivnosti upoštevati sledeče dejavnike: krajši dan, meglo, mraz in hitre spremembe vremena. Zaradi naštetega moramo kot obvezno opremo v nahrbtnik priložiti: svetilko, rokavice, kapo in palerino. Zavedati se moramo tudi tega, da s koncem poletja zapirajo planinske koče, predvsem v visokogorju, ostale pa prehajajo na jesensko-zimski delovni čas. Zaradi tega se je potrebno pozanimati, ali je na naši planirani poti koča in če je odprta. Informacije dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Če je koča zaprta, se je potrebno opremiti z zadostno količino hrane in tople pijače, predvideti, kje na poti boste počivali, da se prehitro ne utrudite in pravilno porazdelite moči še za preostali del poti. Za obisk sredogorja Za zimske podvige je obvezna zimska oprema: zimski čevlji, dereze, cepin, plazovna žolna in lopatka. Kljub zahtevnosti takih tur se ne ustrašite težavnosti, saj je doživetje v snežnem metežu nepopisno. Vsem, ki se boste podali na pohode po naših poteh, svetujem, da hodite po uhojenih planinskih poteh, označenih s smernimi tablami in Knafelčevo markacijo ter upoštevate morebitna opozorila na poteh. V letu 2020 želim vsem vesel, stabilen in varen korak, veliko lepih doživetij pri utrjevanju starih poznanstev, pri spoznavanju novih ljudi, poti in vrhov pa veliko uspehov. Poročilo o delu društva v letu 2019 V letu 2019 smo imeli v našem društvu 93 članov s plačano članarino Planinske zveze Slovenije. Upravni odbor društva se je sestal trikrat. Za sklic izredne seje upravnega odbora ni bilo potrebe. Udeležba je bila na vseh sejah sklepčna. V našem društvu deluje en odsek in dve sekciji. Tako imamo v našem društvu vodniški odsek, sekcijo »CICI vrtec« in osnovnošolsko sekcijo »Mladi planinec-planinka«. V tem obdobju smo izvedli in uspešno izpeljali naslednje pohode in aktivnosti: V začetku leta smo imeli zimski pohod na Peco. Izpeljali smo občni zbor, v društvenih prostorih pa predavanje o varnem gibanju v gorah. S Turističnim društvom in OŠ Štore smo speljali aktivnost pod kozolcem. S CICI in osnovnošolskimi planinci smo naredili nekaj zelo lepih izletov in pohodov. 18 december 2019 Pohode smo izvajali glede na zastavljeni program, nekaj pa smo jih prilagodili glede na vreme in na želje pohodnikov. Zaključna izleta osnovnošolskih planincev na Veliko planino in CICI planincev na Čemšeniško planino pa sta bila še posebej obiskana, saj se je omenjenih pohodov skupno udeležilo več kot 100 pohodnikov. Skupini KORENINE in POHODNIKI so svoje aktivnosti izvajali po svojih zastavljenih programih. Vodniško delo je potekalo po zastavljenem planu pohodov, delo markacistov pa prav tako. Vse naše poti so pregledane in skrbno vzdrževane, za kar poskrbimo Stane, Slavko, Peter, Roman in jaz. Članarina PZS za leto 2019 OSNOVNOŠOLSKI PLANINCI ob včlanitvi v planinski krožek in plačilu članarine (7,00 €) prejmejo knjižico MLADI PLANINEC/PLANINKA, v kateri se nahajajo nalepljena znamka, zavarovalna kartica in potrdilo o vplačilu. Vsak, ki poravna članarino PZS, s tem postane polnopravni član ene najštevilčnejših organizacij v Sloveniji. Članstvo velja od 1. 1. 2019 do 31. 1. 2020. Več informacij dobite na tel. št.: 051/384-837 (Rajko) in 040/515-099 (Valter). Pristopne izjave za včlanitev otrok v planinski krožek dobijo vrtčevski otroci pri vzgojiteljici Ditki, v šoli pri mentorici Danici, odrasli pa pokličejo na omenjeni telefonski številki. Članarino pobiramo do konca meseca marca 2020, potem pa po dogovoru. Letna članarina, predpisana s strani PZS, se je od lani povišala za 1,00 €. Tako znaša najbolj prodajana članarina B 26,00 €, za člane nad 65 let 19,50 €, za predšolske in osnovno šolske člane pa 7,00 €. Članarina z največjim obsegom ugodnosti pa znaša 56,00 €. To povišanje članarine je namenjeno obnovo pogorele koče na Korošici. Sodelovanje z ostalimi društvi, Vrtcem Lipa, OŠ Štore in Občino Štore OBRAZLOŽITEV CICI ČLANARINE S PD Grmada Celje odlično sodelujemo na vseh področjih, prav tako s PD Loče, povezani pa smo še z ostalimi planinskimi društvi v okolici. Vsem CICI PLANINCEM, ki so vključeni v planinski krožek in so izpolnili PRISTOPNO IZJAVO, članarino Planinske zveze Slovenije, ki znaša 7,00 €, krije naše društvo, prav tako Cici planinski dnevnik, katerega cena je 2,50 €. Vsak CICI planinec prejme ob včlanitvi v planinski krožek v vrtcu (in s tem v naše planinsko društvo) dnevnik CICI PLANINEC/ PLANINKA, v katerem ima nalepljeno znamko plačane članarine PZS za tekoče leto, zavarovalno kartico in potrdilo o plačilu članarine, ki jo je poravnalo naše društvo. Uspešno sodelujemo s Turističnim društvom, Vrtcem Lipa in OŠ Štore, s katerimi načrtujemo in izvajamo skupne aktivnosti, Občina Štore pa nam pomaga z dotacijo finančnih sredstev za izvedbo zastavljenih programov. Za leto 2020 načrtujemo pridobitev novih članov, želimo izobraziti planinskega vodnika in markacista z licenco ter sodelovati in se povezovati s PZ Slovenije in z vsemi nam sorodnimi društvi. Vsi, ki bi radi svoj prosti čas preživeli malo drugače, ste vabljeni, da se nam pridružite. Valter Jelen Konjenica in blagoslov konj Konjeniško društvo Štore je na prvo oktobrsko nedeljo organiziralo že triindvajseti Pohod štorske konjenice in blagoslov konj. Tokat je naša pot potekala po obronkih Kompol. Vreme je bilo krasno, pot odlična in prav tako tudi vzdušje. Ob deseti uri je bilo v društvu zelo živahno. Zbrali so se konjeniki, vozovi, muzikantje, otroci. Ja, res je, prišli so tudi otroci s starši. Letos smo člani društva dali prednost mlajšim. Po zajtrku so bili vozovi polni mladine in konjenica je krenila. Malo strahu in veliko veselja je bilo opaziti. 19 O D EL U DRU ŠT EV Na poti smo se ustavili pri Ivanki in Srečku Tofantu. Pripravila sta čudovite obložene kruhke, še boljšo potičko, domače piškote, pa tudi soka ni manjkalo. Tudi odraslim so teknile dobrote in tekoče zadeve, ki so jih stregli Tofantovi »tamladi«. Ob igranju naših muzikantov se je plesalo in pelo. Res je bilo luštno. Hvala družini Tofant! Vsi smo varno prispeli v društvo, kjer nas je že čakal Marjan z golažem. Marjan je naš kuharski mojster. Skuha tako dobro, da nikoli nič ne ostane. Sledil je blagoslov konj. Obred je opravil gospod župnik Miha Herman. Vsakemu konju po običaju da iz svoje roke košček domačega kruha s soljo. Ta običaj naj bi konje obvaroval pred boleznimi. Se vidimo na štiriindvajseti konjenici! Cvetka Šuster 20 december 2019 Delovna vinogradniška jesen Za vinogradnike je jesen čas pričakovanja in obilice dela, ki se iz vinograda preseli v klet. Pestro je bilo tudi dogajanje v društvu. V začetku septembra smo se na strokovnem predavanju pred trgatvijo seznanili s podatki o zrelosti grozdja, obnovili postopke za pripravo mošta na vrenje in se seznanili z novostmi s področja enologije. Za dobro sodelovanje se zahvaljujem županu in Občini Štore, za delo skozi celotno leto pa viničarjem Srečku Pajku, Milanu Kresniku in Janiju Glavaču. Omeniti moramo tudi župnika, g. Stanka Gajška, ki ob vsakem obisku Kompol spremlja vsa dogajanja pri Potomki in vinogradu. MARTINOVANJE NA LIPI V ponedeljek, 11.11., po 15. uri smo vinogradniki ponovno pripravili stojnico dobrot in društvenega vina pred Mercator centrom na Lipi. Pri dogodku nam je pomagala Občina Štore, ŠKD Rudar in štorska godba na pihala. Lepo so se izkazali tudi članice in člani društva s svojimi domačimi dobrotami. Pestro dogajanje okoli stojnice bi lahko popestril le še boljši obisk občank in občanov. Škoda, da niste prišli. Vse je bilo dobro, pa še zastonj. Tega je čedalje manj. NA KONCU PA ŠE… V petek, 20. septembra, smo izvedli tradicionalno društveno trgatev, ko smo zbirali prispevek grozdja naših članov. Prvi parametri »sprešanega« mošta so nakazali povprečno zrelost letnika. Prijetno pa je presenetil s svojo aromo. Na nedeljo, dober teden kasneje, smo skupaj z županom, župnikom in viničarji opravili trgatev Potomke v Kompolah. Letos je spet lepo obrodila. Stisnili smo okoli 100 litrov mošta, ki ga pripravljamo za naslednji letnik penečega vina. Letošnje leto bomo vinogradniki zaključili z blagoslovom vina v Šentjanžu na Janezovo, 27. 12. 2019, kamor ste lepo vabljeni vsi bralci našega časopisa. Ob koncu leta vam vinogradniki želimo obilico prijetnih trenutkov, ki si jih lahko polepšate s kakšnim kozarcem izbranega dobrega vina. Mogoče tudi štorskega. Stane Ferenčak Priprava penine po klasični metodi je postal eden od postopkov, ki jih izvajamo v naši kleti. Konec oktobra smo na tako imenovano »degužiranje« (odstranitev usedlin iz steklenice s pomočjo posebne naprave) odpeljali prve steklenice penine Potomke, letnik 2017. Penina je zorela leto in pol. Postopek priprave smo skrbno beležili, delili znanje in navdušili nekaj članov, ki so si penino nato sami pripravili. Zadnjo soboto v oktobru smo izvedli tradicionalni pohod vinogradnikov. Letošnje leto smo ga združili s strokovno ekskurzijo in se odpravili na področje Ritoznojčana. Pokusili smo odlična vina, spoznali lokalno kulinariko in si izmenjali izkušnje s tamkajšnjimi vinogradniki. Zelo delovni smo bili tudi pri naši Potomki v Kompolah. Te dni je Milan Kresnik z ekipo končal predvideno širitev brajde. Dela na tem delu so se začela že zgodaj pomladi, ko je občina razširila del škarpe, vinogradniki pa smo dosadili nekaj trt Potomke. Dela je odlično koordiniral Marjan Doberšek. Pestro je bilo tudi nekaj metrov višje, v našem učnem vinogradu. Postavili smo napisne table, uredili protitočno mrežo in vseskozi skrbeli za urejenost vinograda in brajde. Vabljeni k ogledu Potomke, vinograda in naših del! Zanimivo je skozi vse leto, saj vsak letni čas prinaša spremembe. 21 O DEL U DRU ŠT EV Almini dnevi na Svetini 2019 12. oktobra 1889 se je v Celju rodila Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin, slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica. Svoja vrata nam je za predavanja brezplačno odprlo Vinogradništvo Glavač iz Straže, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Domačnost, prijaznost in degustacija njihovih vrhunskih vin po vsakem potopisnem predavanju je še dodalo obogatilo prireditev, ki je bila vse tri dni zelo dobro obiskana. Nekoliko pa smo spremenili tudi nedeljski del prireditve. V njeno čast Turistično društvo Štore že od leta 2001 vsako leto organizira prireditev Almini dnevi na Svetini. Prireditev je vedno tisti vikend v oktobru, ki je najbližji 12. oktobru. Sobota je bila rezervirana za potopisno predavanje, v nedeljo pa se je odvijalo tekmovanje v kuhanju golaža v kotličku, kmečka tržnica, kulturni program z Almo … Letošnje leto smo se turisti odločili in smo prireditev nekoliko osvežili. Razpisali smo javni poziv za sodelovanje na potopisnih predavanjih, ki so bila od četrtka, 10. oktobra, do sobote, 12. oktobra. Izmed prijavljenih je komisija izbrala tri in z žrebom določila vrstni red potopisnih predavanj. Katarina Meža nas je skupaj z bratom popeljala po El Camino poti, Božena Petrušič in Petra sta nas popeljali po slovenski Jakobovi poti iz Ljubljane proti Trstu, Alja Ferme pa nam je predstavila utrip Kitajskega vemesta Xi An. O razdelitvi denarnih nagrad so odločali poslušalci z glasovalnimi lističi, ki so jih oddali vsak dan. 22 december 2019 Še vedno smo kuhali, le da so se tokrat tekmovalci sami odločili, katero jed bodo skuhali v kotličku, in tudi sami priskrbeli za sestavine jedi. Tako smo lahko poizkusili gobjo juho, kislo juho, dve vrsti golaža in “svaštaš”. Lanskoletni zmagovalci so za obiskovalce skuhali 50 l zelo dobrega golaža. Zmagovalno jed (golaž) so skuhali gasilci iz PGD Štore, najlepše urejen prostor pa je imela ekipa Pri vročem kotličku. 23 O D EL U DRU ŠT EV Številni obiskovalci so lahko na kmečki tržnici nakupili izdelke, za glasbene vložke so poskrbeli Novi stari jahači, občudovali smo lahko Tomosove motorje in uživali v ljudskih plesih. Tudi vreme nam je letos bilo zelo naklonjeno. Nagrade za zmagovalne ekipe v kuhanju so nam podarili: Vinogradništvo Glavač (vino), društvo Polič (šampanjec) in župan (županovo vino), za kar se jim iz srca zahvaljujemo. 24 Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji prireditve in seveda vsem sodelujočim in obiskovalcem. Prijetna družba in dobra hrana sta zaščitna znaka nedeljske prireditve Almini dnevi na Svetini in tudi tokrat je bilo tako. Mojca Korošec december 2019 Strokovna ekskurzija ŠKD Straža v neznano V soboto, 16. 11. 2019, smo se člani Športno-kulturnega društva Straža odpravili na ekskurzijo v neznano. Poln avtobus radovednih glav vseh starosti se je iz naše vasi odpravil zjutraj in skupaj smo ugibali, kam nas bo pot vodila tokrat. Prvi postanek v mini ZOO parku Aladin je bil namenjen zajtrku, kavici, čaju in porabi odvečne energije otrok. Vreme nam je bilo naklonjeno in pot smo nadaljevali polni prijetnih vtisov. Naslednja točka je bila domačija Otilija v Šentjerneju, kjer so nam ob degustaciji lokalnih pridelkov predstavili zgodovino kraja ter pokazali zbirko glasbil in petelinčkov s celotnega sveta. Po kosilu v Kostanjevici je sledil ogled gradu Kostanjevica in razstave Božidarja Jakca. Dan smo zaključili na turistični kmetiji Pinterič, kjer smo strnili vtise ter se dobre volje odpravili proti domu. Maja Gajšek 25 O D EL U DRU ŠT EV Noč čarovnic v Hotelu Transilvanija Zadnji dan v oktobru Turistično društvo Štore pripravi tradicionalno zabavo za otroke. Tako smo letos v Hotel Transilvanija (v katerega se je spremenil Kulturni dom Štore) povabili naše najmlajše čarovnice in čarovnike, pa duhce, okostnjake, vampirje in druga grozna bitja. Pričakala jih je tematsko okrašena dvorana in skupaj s čarovnicami Turističnega društva Štore so plesali čarovniške plese. Glavna zvezda večera je bil čarodej Mac, ki nam je pokazal veliko čarovnij. Seveda ni manjkal niti »kostko« s čarovniškimi sladkarijami in sadjem za zdravo sladkanje. Mojca Korošec 26 december 2019 27 O D EL U DRU ŠT EV Uspešno delo gasilcev v Štorah Tradicija gasilstva v Štorah je dolga in uspešna. V zadnjem letu, še posebej v jesenskem delu, se je pokazala pripadnost in solidarnost med članstvom gasilcev. Poleg osnovne dejavnosti so se vsi angažirali tudi pri uresničevanju načrtov za boljše pogoje delovanja v gasilskem domu. Kakor vsako leto smo tudi letos jeseni počastili spomin na Štefana Krumpaka, našega vidnega člana in predsednika, s »Krumpakovim memorialom«. Poleg tekmovanja gasilskih enot iz bližnjih in daljnih regij smo priredili tudi gasilsko veselico. Udeležili smo se skupne vaje GZ Celje na Osnovni šoli Štore. V tem času smo izvedli tudi lastno društveno tehnično vajo na Pečovju. Udeležili smo se občinske taktične vaje v Prožinski vasi. Kar se tiče tekmovanj smo dokazali, da smo ustrezno usposobljeni, saj so naše veteranke osvojile 1. mesto na regijskem tekmovanju in se uvrstile na državno prvenstvo. Vključujemo se v družabno dejavnost drugih društev v občini Štore. Tako je na prireditvi Turističnega društva Štore v kuhanju golaža zmagala prav ekipa gasilcev. V tem času so bile izpeljane tudi intervencije z namenom nudenja pomoči krajanom. Uspešno smo rešili starejšega občana, da ni zdrsnil v globoko brezno. Skrbimo tudi za občane pri oskrbovanju s pitno vodo in vseh ostalih intervencijah, pa tudi drobnih zadregah. Vseskozi si prizadevamo organizirati izobraževanja in usposabljanja članov in mladine. Prav pri mladih si prizadevamo za promocijo in predstavitev dela gasilcev. Osnovna šola nam je omogočila, da smo to dejavnost poglobili in s tem pridobili najmlajše in mlade h gasilski dejavnosti. Največji korak, ki smo ga letos v jeseni pričeli uresničevati, so prizadevanja za spremembo podobe in funkcionalnosti samega objekta gasilskega doma v Štorah. Prizadevanja, ki so bila realizirana v zadnjih treh letih, kot so nova rolo vrata na garaži in nekaj dotrajanih oken, smo letos nadgradili. Uspešno smo že zamenjali vsa stara okna in pristopili k adaptaciji fasade. Trenutno je celotna stavba obložena s termo-izolacijskim materialom in pripravljena za končni sloj. Do sedaj opravljeno delo je izključno prostovoljne narave naših članov. S ponosom lahko povemo, da solidarnost ne pozna meja in zato gre velika zahvala prav našim članom, ki so v tem času vložili preko 2500 ur prostovoljnega dela. Pri investiciji je sodelovala tudi Občina Štore, zato se za posluh in pripadnost iskreno zahvaljujemo županu Miranu Jurkošku. S prispevki so sodelovali tudi sponzorji. Posebej bi se zahvalili g. Marjanu Pajku. 28 december 2019 Novo leto se približuje in s ponosom se lahko ozremo nazaj in povemo, da naša prizadevanja niso bila zaman in da so prinesla viden rezultat. Ne pozabite, da smo v stalni pripravljenosti, da pomagamo vsem občanom in vsakemu posebej. NA POMOČ! Jaroslav GRAJŽL 29 O D EL U DRU ŠT EV Aktivnosti MDDI Celje V društvu poleg skrbi za delovne invalide izvajamo tudi program kulturnih dejavnosti. Letos smo se zbrali v pisarni društva, kjer smo pripravili literarni dogodek, Vodila ga je prof. Metka Hojnik Verdev. Tudi jaz sem predstavila nekaj svojih pesmi in ena izmed njih gre takole: Ko češnja spomladi bo spet zacvetela, vem, tebe bo megla zopet vzela. Plazil se rad si gor po planinah spomine obujal, v miru si rad. Oj kje, kje je že tista pomlad... ko sama sva šla preko livad. Si k meni se stisnil, močno me objel... kot ptiček na veji mi o ljubezni si pel. Oh kje, kje je že tista pomlad, ko imel si iskreno me rad? Zdaj v črnem grobu mirno spiš, iz nebes ljubezen mi deliš. LITERARNO DOŽIVLJANJE MDDI se povezuje z lokalno skupnostjo in skupaj skušamo našim članom pričarati lepoto slovenske besede. V letošnjem letu smo sodelovali s Celjskim literarnim društvom in ŠC Celje, Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko. Dogodek je bil usmerjen v ljubezen do najbližjih in soočenje z izgubo najdražjih. V razmislek smo poslušali haikuje, ki jih so jih napisali različni avtorji iz nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora. Dogodek je glasbeno popestril Benjamin Videčnik, pesmi pa je recitiral Goran Kokanović. Zaključili smo s pesmimi Metke Hojnik Verdev, ki je razmišljala o strpnosti, prijaznosti in pristnem odnosu posameznika v družbi. Literarni dogodek pomeni način druženja in korak k ohranjanju kulturne dediščine in spodbujanju slovenske kulture s poudarkom na lepoti slovenske besede. 30 Člani MDDI Celje smo sodelovali tudi v projektu »rožnati oktober«. V sodelovanju s trgovino GUMBEK smo drevo pred občinsko stavbo v Vojniku oblekli v rožnate pletenine. Pozdravila nas je predsednica KS Vojnik Lidija Eler Jazbinšek. Pridružile so se nam tudi uslužbenke občine. Povabljeni smo bili v občinsko stavbo, kjer so nas lepo pogostili in pozdravili našo dobrodelno gesto. V deželo je počasi prišla jesen in vsi smo željni jesenskih dobrot. Pripravili smo športno srečanje ob kostanjevem pikniku. Zbralo se nas je lepo število rekreativcev, ki smo se ob igranju športnih iger razvedrili in nasmejali. Nasmeh in dobro voljo pa so nam po kosilu privabili harmonikarji z mladim muzikantom Timom Mogujem. Fant je izredno glasbeno nadarjen in nas je znal tudi s šalami nasmejati. Kot je že navada pri nas, radi igramo razne igre, a na koncu smo vsi zmagovalci. Pomembno nam je druženje in razvedrilo, katerega nam ta dan res ni manjkalo. Vemo, da sta rekreacija in druženje nit za ohranjevanje in vzdrževanje kondicije, zato smo se na sobotno jutro odpravili kolesariti. Zbrali smo se pred picerijo Oliva. Najprej smo se december 2019 dicijo. Prilagoditev vaj, pohodov in tudi kolesarjenja je zelo pomembna, pomembno pa je tudi vsaka najmanjša dejavnost, ki jo naredimo zase, za svoje zdravje. Vsekakor pa je zelo pomembno druženje s pogovorom, izmenjavo izkušenj, ob smehu in dobri volji pa se zgodi, da bolečine izzvenijo, da se tablete »pozabijo«, pa čeprav le za kratek čas. pogovorili o pomenu rekreacije in gibanja in se odpravili proti Lopati. Mimogrede smo obiskali še našo članico in se preko Ostrožnega peljali čez Novo vas in nazaj proti piceriji Oliva. Za malico je poskrbel prijazen lastnik pekarne, g. Mirnik, in hvala Zdenku za skrb. Ob kuhanih kostanjih smo se pogovorili o pomenu varnosti pri kolesarjenju, o pravilni opremi in prehrani. List v knjigi leta 2019 se počasi polni. Popisali smo ga z vsem pisanim barvami, včasih veselimi, tudi kdaj bolečimi, a odprli bomo novo knjigo, knjigo leta 2020. Z željo po čudovitem sodelovanju tudi v prihodnje vam želimo vse lepo in dobro. Naj vam zdravje služi, sreča in radost pa naj napolnita vaša srca in srca vseh vaših dragih. Za invalide je zelo pomembno, da ohranjajo in vzdržujejo kon- Dragica Mirnik OBVESTILO KORK ŠTORE Merjenja potekajo vsak zadnji torek od 10.00 do 11.00 v prostorih Društva upokojencev. Uradne ure za oblačila so vsak prvi petek od 15.00 do 16.00. Na zalogi imamo veliko oblačil, zato ste vabljeni vsi, ki karkoli potrebujete. Prav tako imamo na zalogi veliko tehničnih stvari: peči na trdo gorivo, grelce vode, umivalnike, školjke, postelje, kuhinje, razne invalidske pripomočke, jogije, mize s stoli in še mnogo drugih reči. ZAHVALA Za ureditev dvorišča in prostora za zabojnik se zahvaljujemo županu, g. Miranu Jurkošku. UO KORK Štore 31 Miklavž v vrtcu in šoli Miklavževanje je prvi zimski ljudski običaj, posvečen predvsem otrokom, ki se ga seveda tudi najbolj veselijo. Sv. Miklavž je znan po svoji velikodušnosti in ljubezni do otrok. Vsako leto Konjeniško društvo organizira na dan sv. Miklavža obisk otrok v vrtcu in šoli. Kočija z Miklavžem in drobnimi darilci se je najprej ustavila v Kompolah. Otroci so dobrega moža že nestrpno pričakovali. Za manj pridne otroke je bil v spremstvu tudi parkelj. Okaral naj bi poredne, vendar ni imel veliko dela. Na Lipi je Miklavža pričakal velik živ žav. Darilc je bilo ravno toliko, kot je bilo otrok. Ampak tu je imel parkelj že več za postoriti. Še sreča, da je bil prijazen in ni nikogar zares prestrašil. Lepo je ohranjati stare običaje, zato se bomo v Konjeniškem društvu trudili še naprej in osrečevali najmlajše. Cvetka Šuster 32 Z NAN OBRAZ december 2019 Z avtodomom po svetu površino 365.000 kvadratnih metrov. Je tudi najtežja stavba na svetu, saj tehta okoli 4.098.500 ton. Svoj posebni vtis pa je name v Moldaviji naredila Milestii Mici – največja vinska klet na svetu. Po njej se voziš kar z avtomobilom, narejena pa je v bivšem rudniku. Vsega skupaj je v vinski kleti 200 kilometrov rovov, a jih je zaenkrat v uporabi »le« 55. Potovanje z avtodomom je nekaj posebnega. Nudi ti svobodo gibanja, poleg tega pa so te hiše na kolesih moderno opremljene in omogočajo visoko raven udobja. V kratkem času si lahko izbereš lokacijo, kjer boš dopustoval, si privoščiš izlet ali narediš pravo potovalno turo. Vse te prednosti in udobje potovanja mi je razkril Vlado Čanžek, ki ima svoj dom na Pečovju. Vlado, na začetku mi zaupajte, s kom potujete? Potujem z ženo Marjano, ki je moja življenska sopotnica že 46 let. Potujemo pa ponavadi s kolegi iz kluba Avtokamping Potočar iz Dolenjskih Toplic. Na leto si privoščiva 2 do 3 potovanja. Kako izgleda takšno potovanje? Vodja avtokampinga nam pripravi letni program po posameznih destinacijah. Nato se prijaviva za željeno destinacijo in poravnava stroške posameznega potovanja. V stroških potovanja so zajete vse vstopnine v kamp, vodeni ogledi, transferji iz avtokampa do posameznih znamenitosti, ki si jih ogledamo. Kam vse so vaju že vodile poti? Bila sva v Rusiji, po skoraj celi Evropi in Balkanu. Letos sva potovala po Skandinaviji in pripotovala do Nordkapa, ki ga poznamo kot najsevernejšo točko Evrope. Tam smo lahko opazovali sonce, ki ni zašlo za morje. Kakšne zanimivosti človek doživi na takšni poti? Veliko zanimivih stvari in ljudi lahko vidiš. Spominjam se Kremlja, kjer smo bili v zgradbi, ki služi kot uradna rezidenca ruskega predsednika. Za vstop v državo smo potrebovali kar 7 ur. Zanimiv mi je bil tunel na Norveškem, speljan 212 m pod morjem. Narejen je brez betona, saj je vrtina narejena v živo skalo. Navdušila me je največja upravna stavba na svetu – romunski parlament v središču Bukarešte, ki meri v višino 84 metrov in ima Kako izgleda klasičen potovalni dan? Glede na to, da potujemo v skupini, se držimo tudi določenih pravil. Na začetku potovanja dobi vsak avtodom svojo številko od 1 dalje, kolikor nas pač je. Številka 1 pripada najstarejšemu, pa potem vse do zadnjega, najmlajšega, ki mu pravimo »metla«. Vedno vozimo v organizirani koloni in se ne prehitevamo, tako da ima vodja potovanja kontrolo nad vsemi vozili. Ob oštevilčenju vozila dobimo tudi CB postajo, ki nam služi za medsebojno komunikacijo. Dnevno prevozimo od 500 do 600 km, ko pa prispemo do določene lokacije, kjer opravljamo oglede, pa so te razdalje manjše, do nekje 200 km. 33 Z NAN OBRAZ Imata s potovanj kakšno negativno izkušnjo? Niti ne. Do sedaj sva vsa potovanja dobro preživela. Aja, malenkosti pa so! Enkrat sem si s svojim kolesom poškodoval avtodom. Na eni izmed poti mi je zatajila ročna zavora, ki sem jo zaradi pregretja uničil in sem potem pot do doma nadaljeval brez nje. Glede na to, da rada potujeta, imata še kakšen drug hobi? Zelo rada hodiva v hribe. Sem planinski vodnik in lani sem prijel najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije, to je plaketo častnega planinskega vodnika. V hribe pa hodim že preko 50 let. V tem času sem kot vodnik v hribe popeljal veliko otrok. Kakšni so vajini načrti za prihodnje? Manjka nama še kar nekaj destinacij: Portugalska, Irska, Makedonija, Anglija,… Drugo leto najprej planirava Švico in nato še Antalyo. Želja in destinacij za potovanja je dovolj. Vedno pa rada greva tja, kjer še nisva bila. Vlado in Marjana, zahvaljujem se vama za delitev spominov z vajinih potovanj. Upam, da sem v besedi predstavil vsaj delček vajinih doživetij in da bodo bralci našega časopisa začutili, da so vajine poti zelo slikovite. Še veliko potovanj in lepih izkušenj vama privoščim! Dušan Volavšek 34 december 2019 Verica Štante V življenju je pomembno, kaj prinašaš v življenja drugih. Ni pomembno, kaj imaš, pomembno je, koliko tega, kar imaš, deliš z drugimi. Tukaj je december, ki poleg okrasitve in vrveža po trgovinah slovi tudi po srčnih dejanjih. Decembra solidarnost in dobrodelnost dobita še večji pomen. Zadnji mesec leta je hkrati tudi čas obdarovanj in obiskov. Da bi praznike ljudem v stiski vsaj malo polepšali, potrebujemo srčne ljudi, ki bodo ponudili svoj čas in svojo družbo. V tem času pa potrebujejo pomoč tudi živali. Zunaj je hladno, hrano si živali težje poiščejo, ljudje pa se skrivajo na toplem v svojih domovih in nemalokrat na njih tudi pozabijo. Prav zaradi tega sem se odločila nekaj napisati o Verici Štante, ki je v našem kraju in tudi v bližnji okolici aktivna na tem področju. Seveda se boste z menoj strinjali, če rečem, da je dobrodelna, po vsem, kar bom navedla v nadaljevanju. Res je, da je nekateri morda ne razumejo, ne odobravajo njenih dejanj, drugi pa njeno zavzetost in skrb za ljudi, ki potrebujejo pomoč in seveda za pomoči potrebne živali, spodbujajo in spoštujejo. Verica pravi, da je čut pomagati drugim imela v sebi že od malega. Zato se je kasneje tudi odločila za poklic bolničarke. "Rada sem pomagala ljudem v stiski", pravi. "Že takrat nisem mogla pogledati stran, ko sem videla koga, da potrebuje pomoč. Vseskozi pa me je spremljala tudi ljubezen do živali. Sčasoma spoznaš, da sta človek in žival povezana in da lahko ljudje pomagajo živalim, živali pa na nek način zdravijo in umirijo človeško dušo." (Blagodejen vpliv živali na človekovo zdravje je na osnovi dokazov, da lastniki živali živijo občutno dlje in obolevajo manj kot tisti, ki živali nimajo, potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Danes mnogi zdravniki in terapevti priznavajo izjemen terapevtski učinek domačih živali in njihov pozitivni vpliv na celotno družino. (Vir:internet)) Vendar tukaj ne gre za živali, ki so na toplem pri lastnikih, tukaj gre za zavržene, osamljene in lačne živali. In zato je njeno poslanstvo namenjeno skrbi za takšne živali. "Zbiranje hrane, iskanje toplega doma za zavržene živali, občutek odgovornosti zanje do poslednjega tre- nutka, to je zame poslanstvo!", še poudari. "Prav zaradi tega sem se vpisala v DPMŽ, Društvo proti mučenju živali Celje, kjer sem kasneje postala podpredsednica. V vsem tem času sem doživela mnogo srčnih zgodb, tako veselih kot žalostnih." Nekateri pravijo: "Bolj kot spoznavam ljudi, raje imam živali". Vendar Verica meni, da ni tako, kajti ljudje smo vseeno različni in v vsakem človeku tli dobrota. Torej tudi za človeka ima humanitarni čut. Njena dela obsegajo aktivnosti na področju Shrambice, ki deluje pod okriljem MDDI Celje. Z ekipo prostovoljk je z dobrinami iz Shrambice osrečila že mnogo pomoči potrebnih ljudi iz našega kraja bodisi z oblačili, igračami ali s tehničnimi pripomočki. Organizacijsko jo vodi že nekaj let. Preko družabnih omrežij organizira oddajo raznih kosov pohištva in gospodinjskih aparatov ljudem, ki jih potrebujejo. V domačem kraju ji lokalni podjetniki zaupajo in omogočijo, da pomaga ljudem s toplimi obroki (Dom Lipa, Cafe del Moro in Storkom/ Tuli), na kar je zelo ponosna. Zaradi vsega naštetega je Verica prejela mnogo priznanj kot prostovoljka, humanitarka in aktivistka na področju zaščite vseh živali: leta 2015 so jo bralci časopisa Celjan izbrali med Naj Celjane 2015, dobila pa je tudi bronasti občinski grb za prizadevno delo na humanitarnem področju. Priznanja so dokaz, da dobro dela. Vse to pa jo navdihuje, polni srce, jo zdravi in osrečuje. Najlepše je občutiti hvaležnost človeka, ki mu pomagaš, in videti prijazne oči živali, ki si jim nudil zavetje in hrano. Verica,kaj bi zaželela ljudem in živalim v tem prazničnem času? Ljudem bi zaželela največ zdravja, toplino doma in medsebojne ljubezni, živalim pa čim manj pokanja petard, polne posodice priboljškov in čim več stikov s prijaznimi ljudmi. Rosvita Jager 35 Z ANIM IVOST I Delavsko društvo Bodočnost Štore Delavsko društvo Bodočnost Štore je delovalo tudi pod imenom Svoboda in od leta 1936 naprej z imenom Vzajemnost med obema vojnama. To prosvetno-kulturno in pevsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1920. To društvo so ustanovili starejši delavci Železarne Štore skupaj z mlajšimi. Ustanovni člani so bili Jožef Potež, Jurij Žohar st., Tomaž Sedar, Feliks Kocijančič, Fridolin Seničar, Ivan Stepanič in Filip Hrastnik. Svojo zastavo in prapor so dobili, da so predelali zastavo Sv. Florijana, na vrhu droga pa so dodali pevsko liro.1 Ob ustanovitvi je društvo štelo 35 članov, predvsem pevcev pod vodstvom štorskega učitelja Martina Stanteta, ki je bil tudi pevovodja društva. Pevske vaje so imeli v sobi gostilne Lokošek, kasneje Adrinek. Prepevali so delavske in narodne pesmi.2 Kasneje se je število članov društva povečalo in poleg pevskega so nastali novi društveni odseki. Leta 1931 je znotraj društva deloval tudi tamburaški odsek po zaslugi Franca Šprajcerja, ki je vadil nekaj časa v zapuščeni pralnici na področju kasnejšega elektroplavža in kasneje v štorski šoli pod vodstvom primorskega učitelja Slavka Črnigoja.3 Znotraj društva je leta 1934 nastal dramski odsek, ki je organiziral tudi komedijo Utopljenec.4 Po izgradnji sokolskega doma v Štorah ob železnici je dramski odsek društva priredil več odrskih iger v dvorani, posebej uspešna je bila uprizoritev socialne drame Rdeče rože slovenskega dramatika Jožeta Moškriča leta 1938.5 V mesecu avgustu leta 1936 se je društvo preimenovalo v Vzajemnost in nadaljevali delo razpuščene Svobode. Občni zbor je bil v gostilni »Pri Katrineku«. Za predsednika je bil izvoljen Jožef Podobnik, namestnika Janko Jurc, tajnika Vili Vrhunc, namestnico Ivanko Plešnar, blagajnika Franc Dacar. Ostali odbor35 let delavske pesmi v Štorah. Štorski železar, 1962, str. 25. Štore: Od agrarnega zaselka do industrijskega kraja, 1995, str. 46. 3 35 let delavske pesmi v Štorah, str. 27. 4 Štore. Delavec, 25.2. 1934, str. 3. 5 Štore. Dramska prireditev. Delavska politika, 23.2. 1938, str. 3. 1 2 36 Pevsko društvo Bodočnost Štore leta 1920 (zasebni arhiv) Moški pevski odsek društva Bodočnost leta 1934 (Zgodovinski arhiv Celje) december 2019 Štorah, sicer zavetnika tako železarjev kot tudi gasilcev.7 Leta 1926 se je pevski zbor Bodočnosti udeležil velikega pevskega koncerta v Trbovljah, kjer se je predstavilo 400 pevcev in nastopilo 13 delavskih pevskih zborov.8 Društvo je prirejalo tudi lastne prosvetne popoldneve s koncerti: prvega leta 1938, drugega 1939 v Sokolski dvorani v Štorah, kjer so nastopali tamburaši, moški, ženski in mešani pevski zbori.9 Pevski odsek je prirejal tudi vrtne veselice in družabne večere v štorskih gostilnah Adrinek in Francl. 10 Ob razpustitvi društva leta 1941 je bil predsednik društva Fridolin Seničar, tajnik Gorjup in blagajnik Filip Hrastnik. Društvo je bilo dokončno razpuščeno 15. novembra 1941. Društvo je imelo ob razpustu tudi precej imetja, ki ga je nova nemška oblast zaplenila. V nemške roke je prišlo večje število glasbenih inštrumentov, 120 pesmaric, igralski kostumi, odrski pripomočki, društveni inventar, srebrnina, pečica in celo premog za kurjenje.11 Matej Ocvirk Vodja tamburaškega zbora Bodočnosti učitelj Slavko Črnigoj (Zgodovinski arhiv Celje) niki so bili Janko Torkar, Janez Justin, Alojz Avsenek, gospodar Vinko Triplat. V društvu so takoj ustanovili tudi pevski odsek, ki je začel z vajami že v oktobru.6 Pevsko društvo je imelo velike nastope zlasti ob praznovanju 1. maja. Ob delavskem prazniku leta 1924 je pevsko društvo pripravilo obhod po Štorah, kateremu so se pridružili tudi delavci in delavke Šamotne tovarne v Štorah. Obhod so začeli ob pol šestih zjutraj z budnico in korakali čez Štore, Teharje, Bukovžlak, mimo Westnove tovarne v Gaberju proti Celju. Pri sokolskem domu v Gaberjah so se združili s pevskim zborom Naprej v Celju in nadaljevali prvomajski sprevod po celjskih ulicah na Glavni trg in po Gosposki ulici. 4. maja pa je pevsko društvo Bodočnost praznovalo še dan sv. Florijana v Zahvala dobrodelni gesti župana, podžupanov in občinskih svetnikov, ki so donirali za živali. Podarjena hrana bo razdeljena Štore. Ustanovni občni zbor. Delavska politika, 28.10. 1936, str. 4. 7 Štore pri Celju. Delavec, 29.5. 1924, št. 22, str. 3. 8 Po trboveljski slavnosti. Delavska politika, 19.6. 1926, str. 2. 9 Štore. Delavska politika, 25.4. 1939, str. 4. 10 Pevsko društvo »Bodočnost« v Štorah. Delavska politika, 5.8. 1939, str. 3. 11 Pokrajinski arhiv Maribor. PAM/0122/00568. 6 v občini živalim potrebne pomoči in njihovim lastnikom, ki so se znašli v finančni stiski in težko zagotavljajo redno prehrano živalim. Verica Štante 37 Ž I VIM O ZDR AVO Ingver Ingver je ena izmed tistih začimb, ki jih umeščamo med pikantne, vendar hkrati tudi pomirja želodec in greje telo, zato je primeren za marsikatero tegobo. Uporabljamo njegovo korenino, ki jo izkopljejo jeseni, ko se listi posušijo in odpadejo, rastlina pa mora biti stara vsaj eno leto. Pri kopanju je potrebna previdnost, saj se korenine zlahka lomijo. Sicer pa jih lahko uporabljamo sveže ali pa posušene. Najkakovostnejši ingver najdemo v Indiji, na Kitajskem in na Jamajki. Moč v prebavilih V svetu je poznan kot zelo pomembno zelišče, medtem ko ga v tradicionalni kitajski medicini označujejo celo kot zelišče z nadnaravno močjo. Nedvomno tudi vi že poznate njegovo moč pri prebavnih težavah, pa najsi gre za bolj blage neprijetnosti, kot so vetrovi, ali pa za hude slabosti in siljenje za bruhanje. Hkrati s pomiritvijo razdraženega želodca pa lahko tudi pospeši prebavo. Pri preprečevanju slabosti je enako učinkovit kot običajna zdravila, ne more pa ublažiti že obstoječe slabosti. Najmočnejši učinek ima v prebavilih, kjer pospeši izločanje prebavnih sokov in nevtralizira želodčno kislino. Iz tega razloga ga pogosto uporabljajo za zmanjševanje omotičnosti in lajšanje slabosti v nosečnosti. Uporaben je tudi proti morski bolezni in celo pooperativni slabosti. Ingver ima veliko pozitivnih lastnosti Pri težavah s prehladom in kašljem ste se brez dvoma že srečali s kakšnimi pastilami z okusom ingverja, prav tako uporaben pa je, denimo, v obliki čaja. Ker greje telo in spodbuja krvni obtok, pomaga, da se telo hitreje znebi odvečne in nakopičene sluzi. Zniževal naj bi celo krvni sladkor in raven holesterola v krvi ter s tem posredno skrbel za zdravje srca in ožilja. Kot močan antioksidant naj bi imel tudi silovito protirakavo delovanje in sposobnost krepitve telesa, hkrati pa lajša še revmatske bolečine, zatekanje in otrdelost. Protivnetni učinki ingverja Ker jih ima veliko, lahko pomaga pri številnih težavah, med drugim celo pri bolečinah v mišicah tudi v primeru, da te nastopijo po fizični aktivnosti. Isti protivnetni učinki lahko pomagajo tudi pri osteoartritisu in celo lajšajo menstrualne težave. V slednjem primeru so v eni izmed raziskav ugotovili, da bolečine lajša tako učinkovito kot protibolečinska sredstva. Ženskam so naročili, da prve tri dni menstruacije jemljejo po en gram ingverjevega prahu dnevno in prav vse so bile navdušene nad učinki. Eno najbolj zanimivih razkritij pa prihaja iz laboratorijev, v katerih raziskujejo možganske funkcije. Oksidativni stres in kronič- no vnetje lahko namreč pospešita vnetne procese in nekateri znanstveniki verjamejo, da sta povezana z upadanjem kognitivnih funkcij in celo z Alzheimerjevo boleznijo. V raziskavi, v kateri so raziskovali možganske funkcije žensk srednjih let, se je izkazalo, da so tiste, ki so jemale izvleček ingverja, imele hitrejši reakcijski čas in boljši delovni spomin. Napad na okužbe Gingerol, bioaktivna substanca svežega ingverja, pomaga zmanjšati tveganje za nastanek okužb. Ingverjev izvleček lahko namreč dejansko zavira rast različnih vrst bakterij. Predvsem je učinkovit v boju proti ustnim bakterijam, ki so povezane z vnetnimi boleznimi dlesni, kot sta gingivitis in parodontoza. Sveži ingver je lahko tudi učinkovito sredstvo proti virusu RSV (respiratorni sincicijski virus), ki je pogost vzrok okužb dihal. Ingverjev čaj Čaj si lahko pripravite tako, da nastrgate svežo korenino in približno čajno žličko tega prelijete z vročo vodo. Če imate gripo, lahko spijete do štiri skodelice ingverjevega čaja. INGVERJEVI BONBONI (po receptu Društva zeliščarjev Ginko Celje) SESTAVINE: 1 kg ingverja (olupljenega) 3 l vode 3 kg sladkorja sok treh limon 0,5 kg mletega sladkorja POSTOPEK: Ingver nastrgamo (najbolje gre z žlico) in narežemo na 3 – 5 mm delce. V lonec damo narezan ingver, 3 l vode in 3 kg sladkorja. Kuhamo do pol ure (lahko tudi več, da vsebina nekoliko povre) in pustimo namočeno čez noč. Ko se masa ohladi pod 400 C, dodamo precejen limonin sok in vso maso pustimo stati en dan. Naslednji dan ingverju odstranimo čim več sirupa, tako da ga odcedimo, ožamemo in/ali centrifugiramo. Osušenega posujemo z mletim sladkorjem in ga razvrstimo po pekaču na peki papirju. Med kuhanjem lahko dodamo klinčke, cimet v skorji in zvezdasti janež – količine po izbiri. Ko se vse ohladi, seveda te začimbe odstranimo. Pečico nastavimo na 60 do 90°C in karameliziramo od 3 do 4 ure. Sirup lahko uporabimo na več načinov: - Pijemo ga z vodo, najbolje pa je, da ga damo v gazirano vodo in vanjo košček limonine rezine. - V vodo damo klinčke in cimet (količina po izbiri), to prekuhamo in zmešamo s sirupom ter alkoholom, da dobimo čudovit liker. Razmerje dodajamo po lastni presoji. - Če damo 0,3 ml sirupa v kozarec piva, dobimo posebno dober napitek. Rosvita Jager 38 december 2019 Kristalizacija medu Kristaliziran med Med je zelo cenjeno živilo in sladilo. V največji meri ga sestavljata enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, v manjši meri pa tudi saharoza. Poleg sladkorjev med vsebuje še vodo, različne kisline, encime, aromatične snovi in ostale spojine, ki so koristne za delovanje človeškega organizma. Zaradi velike vsebnosti enostavnih sladkorjev, ki jih naše telo lažje izkoristi, in ostalih bioaktivnih snovi je med veliko bolj cenjeno sladilo v primerjavi z navadnim, belim, konzumnim sladkorjem, ki ga sestavlja le saharoza. Velikokrat se zgodi, da nam med, še preden ga porabimo, kristalizira v kozarcu. To pomeni, da se iz tekočega, viskoznega stanja spremeni v trdno v obliki drobnih kristalčkov. Žal še zmeraj veliko ljudi misli, da je kristaliziran med pokvarjen. Vendar temu ni tako. Kristalizacija medu je popolnoma naraven pojav, ki ne vpliva na kakovost medu in ne povzroča nobenih kemijskih sprememb v medu. V kolikor med kristalizira, ste lahko prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med, ki so ga pridelale čebele. Do pojava kristalizacije medu pride pri vseh vrstah medu. Hitrost pojava kristalizacije je odvisna od vrste medu in razmerja sladkorjev v njem. Tako med, ki ima večjo vsebnost fruktoze, ki je v vodi dobro topna, kristalizira počasneje (npr. akacijev, kostanjev med), medtem ko je kristalizacije hitrejša pri medu, ki vsebuje več glukoze, ki v vodi ni dobro topna (npr. cvetlični med). Kristaliziran med je v primerjavi s tekočim tudi za kakšen odtenek svetlejše barve. Značilna lastnost medu je, da kristalizira. V preteklosti so ga imenovali tudi STRD. Poleg vsebnosti in razmerja sladkorjev v medu na hitrost kristalizacije vplivajo tudi temperatura in čas skladiščenja medu, vsebnost vode v medu in prisotnost kristalizacijskih jeder. Kristalizacijo medu pospešuje shranjevanje medu na temperaturi med 10 in 18 °C, nižje temperature shranjevanja pa proces kristalizacije upočasnijo. Ravno tako med, ki vsebuje manjšo vsebnost vode, kristalizira hitreje v primerjavi z medom, ki vse- buje več vode. Velikokrat se lahko zgodi tudi, da med kristalizira nepravilno. Govorimo sicer o napakah kristalizacije, vendar le-te na samo kakovost medu v največjem številu primerov nimajo prevelikega vpliva. Če imate doma v kozarcu kristaliziran med in so se po kozarcu pojavile bele lise, nikar ne bodite zaskrbljeni. Takšna kristalizacija nastane v medu, ki ima zelo nizko vsebnost vode. Med kristalizacijska jedra se ujame zrak in površina postane bele barve (pojavu belih lis pravimo »cvet«). Pojav »cveta« velja za znamenje kakovostnega medu, saj gre za med z zelo nizko vsebnostjo vode. Včasih se kristalizacija medu pojavi tudi v obliki razslojevanja. Nevarnost razslojevanja je predvsem pri medu, ki vsebuje visoko vsebnost vode (več kot 18%), saj spodnji del medu kristalizira, zgornji pa ostane tekoč. V tekočem delu je tako povečana vsebnost vode, kar predstavlja idealno okolje za razvoj kvasovk, ki lahko povzročijo fermentacijo medu. Za domačo uporabo medu se priporoča, da ga utekočinite v vodni kopeli na največ 40 °C. Če je temperatura utekočinjanja previsoka, se v medu poškodujejo ali celo uničijo toplotno občutljive sestavine, kot so encimi, hormoni in toplotno občutljivi vitamini. Biološka vrednost medu je tako izgubljena in postane uporaben zgolj kot sladilo brez dodane vrednosti. Da ohranite biološko vrednost medu, ga nikoli ne dajte v prevroč čaj. Med pa ni uporaben le kot namaz na kruhu in sladilo v različnih napitkih, ampak se lahko uporablja pri pripravi tako zelenjavnih kot mesnih jedi, za pripravo različnih marinad in pekarskih ter mleč- nih izdelkov. Med je slajši od sladkorja, zato se ga v receptih dodaja manj kot navadnega sladkorja, jedem pa podari bogato aromo. Priporočljivo je, da ga jedem dodajamo tam, kjer je mogoče, po toplotni obdelavi oz. uporabimo nižje temperature peke. Različne recepte za pripravo jedi iz medu najdete v elektronski knjižici Jedi z medom od tu in tam, ki je dosegljiva na spletni povezavi http:// www.czs.si/Upload/files/Jedi%20 z%20medom%202019%20last.pdf Kristaliziran med – »cvet« V kolikor je med ustrezno skladiščen, je njegov rok uporabe zelo dolg. Priporoča se uživanje medu iz lokalnega, domačega okolja, saj ima takšen med za nas večjo biološko vrednost. S kristaliziranim medom ni popolnoma nič narobe in naj vas kristalizacija medu ne odvrne od pokušanja in spoznavanja pestrosti okusov slovenskega medu. Nataša Lilek, ČZS Svetovalka za zagotavljanje varne hrane Pestrost slovenskega medu 39 DO GAJA N JE V D O MU LI PA Demenci prijazna točka »Demenci prijazna točka« je točka, namenjena osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim, pa tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT (DEMENCI PRIJAZNO TOČKO) se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjenja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo domov. Prav in potrebno je, da vsi po svojih zmožnostih prispevamo vsaj delček k temu, da se vzpostavi demenci prijazno okolje in s tem izboljša kakovost bivanja oseb z demenco in njihovih svojcev. Kaj hitro se lahko zgodi, da bomo že jutri tudi mi v situaciji, ko bomo potrebovali takšno pomoč. 21. novembra je bila v Domu Lipa Štore vzpostavljena Demenci prijazna točka. V kulturnem programu so ob otvoritvi Demenci prijazne točke nastopili: Domski zbor Lipa, Žoga Band ter ljudske pevke Taščice. Povprečna starost ljudi se je v zadnjih sto letih opazno povišala. Sočasno z daljšo življenjsko dobo pa so se pojavile tudi prej redke kronične bolezni, ki bistveno poslabšajo kakovost življenja. Zdravljenje teh bolezni, med katere spada tudi demenca, pomeni veliko obremenitev za celotno družbo. Pogosto demenco zaradi velike razširjenosti imenujemo tudi epidemija 21. stoletja. Demenca ne pozna socialnih, ekonomskih, etničnih ali geografskih razlik. Še vedno je ovita je v tančico stigme in predsodkov. Veliko ljudi znake demence zamenja z znaki običajnega staranja, zato je pomembno razlikovati zgodnje znake demence od sprememb v spominu, ki so posledica staranja. Pri različnih ljudeh se kaže z različnimi znaki, vendar vsi sčasoma postanejo odvisni od pomoči skrbnikov in niso zmožni samostojnega življenja. Bolezen močno vpliva na življenje družinskih članov in zahteva veliko mero potrpežljivosti. Kombinacija pozornosti, strpnosti in veliko ljubezni je še vedno najboljši recept za premagovanje bolečine v težkih trenutkih, ko se ljubljena oseba oddaljuje. Življenje v sožitju z bolnikom je vse prej kot enostavno in mnoge pripelje na rob izgorelosti. Pomembno je, da se ljudje informirajo, izobrazijo o bolezni in pravočasno poiščejo pomoč. Tako lahko bolje razumejo težave in se lažje soočijo z vsakdanjimi izzivi. 40 V Domu Lipa se z demenco srečujemo vsak dan. Mislim, da smo na tem področju naredili že veliko. Posebna zahvala za to gre predvsem zaposlenim. Z odprtjem Demenci prijazne točke pa smo naredili še korak dlje. Svoje znanje in izkušnje bomo še naprej delili s širšo skupnostjo. Naša vrata so odprta za vse, ki bodo v povezavi z demenco potrebovali nasvet, informacijo, usmeritev. Torej dobrodošli pri nas, tu smo za vas. Naša stanovalka, ki je obolela za demenco, je nedavno dejala: »PAMET JE ŠLA VEN IZ GLAVE, TISTA, KI PA JE NOT, JE PA ZANIČ!« Marinka Hrnčič, direktorica Doma DUH O VN E S T R AN I december 2019 Medžugorje – z Marijo do Križa V ranem jutru smo se farani župnije Teharje skupaj z ostalimi romarji odpravili v bosansko romarsko središče Medžugorje. Moj namen udeležbe tega romanja je bil okrepiti občutek božje ljubezni in zaznavati bližino Marije v življenju. Naše misli so pogosto zaposlene s pričakovanji in predvidevanji. Pa mi življenje vedno znova dokazuje, da božji načrti niso vedno skladni z mojimi. Tako je bilo tudi tokrat, saj se me je nebeška Mati dotaknila tam, kjer sem najmanj pričakovala. Prvi pretres sem doživela ob izpovedi fantov, ki sta v skupnosti Cenacolo znova našla smisel življenja. Vsak od njiju je opisal svojo življenjsko pot, ki ju je popeljala v svet odvisnosti. Tukaj niso samo odvisniki od drog, vedno več je odvisnih od informacijsko-komunikacijske tehnologije. Mati Elvira, ustanoviteljica skupnosti, pravi, da osebne stiske nastanejo zaradi nesposobnosti ljubiti sebe in svoje življenje. Eden od fantov nas je izzval z vprašanjem, če smo pripravljeni vzeti narkomana k sebi domov. Po našem omahovanju se je vnel in nas predramil. Opozoril nas je, da fantje, ki tam živijo, niso bolni. Le prišli so do točke v svojem življenju, ko so morali priznati, da so zgrešili pravo pot, sneti svoje maske in prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Tudi družina je skupnost – ali smo mi pripravljeni sneti maske in biti iskreni drug z drugim?! Ugotavlja, da je vezni člen vsake skupnosti Jezus. Dodal je, da živi skupaj s fanti, ki si jih nikoli ne bi izbral za svoje prijatelje. Pa se vedno znova opomni, da ima Jezus rad vsakega od nas, zato jih sprejema kot brate. Vsak dan se preko molitve rožnega venca obračajo na Marijo, da so kos vsakodnevnim preizkušnjam. Takšna drža zame predstavlja zgled dejavne vere v življenju. Močno se me je dotaknilo tudi Majčino selo, v katerem skrbijo za otroke, ki jim ni dano živeti v primarni družini. Živijo v hišah in s pomočjo vzgojiteljev ustvarjajo družinsko vzdušje, kjer se čutijo varne in sprejete. Tudi tukaj se čuti, da zavzema osrednji prostor v njihovem življenju Marija z Jezusom. V »družini« vlada red, zato si delo porazdelijo, povezujejo pa jih molitev in skupni obedi. Predstavnica vasi nas je opogumila, da imamo orožje proti pastem sodobnega časa vedno pri roki – rožni venec. Molimo ga v družini. Ob koncu našega obiska nam je gospa zaupala hudomušno zgodbo, ob kateri sem se močno zamislila. Nek bogataš je umrl. Ko je prišel v nebesa, ga je sv. Peter pospremil do njegovega novega doma. Šla sta mimo čudovite vile in bogataš je bil prepričan, da čaka nanj. Pa je sv. Peter odkimal in ga vodil dalje. Hiše so postajale vedno manjše in revnejše. Ustavila sta se šele na koncu poti, kjer je čakal majhen kokošnjak. Bogataš je bil zgrožen, saj ni bil navajen na takšno uboštvo. Pa mu je sv. Peter rekel: »Z vsakim dobrim delom si gradimo palačo v nebesih. Tvoj vložek v nebesa pa je bil skromen. Kolikokrat si se odrekel, žrtvoval v ljubezni?« Vprašanje, ki si ga imamo možnost postaviti tekom naših dni. Koliko časa mi je še ostalo, da bo iz mojega kokošnjaka zrasla hiša? Nataša Volavšek 41 DU HOVN E S T R AN I Martinova nedelja na Teharjah Prazniki so pomembni za življenje posameznika, družine in skupnosti. Prinesejo počitek, svežino, ustvarjalnost; povežejo ljudi in so gibalo kulturnega, duhovnega in verskega življenja. Nek pregovor pravi: »Življenje brez praznika je kakor dolga cesta brez gostilne.« Že od nekdaj so nedelje praznik, Gospodov dan. »Nedelja je dan,/ ko se telo spočije/, ko se duša umije/ in umiri. // Nedelja je dan,/ ki sije svetleje/ od drugih dni. // Ni več nedelj/ med mojimi dnevi,/ni več praznikov.« (pesnik Tone Kuntner) Žal smo v veliki meri izgubili nedeljo kot dan, ko se telo spočije, ko se duša umije in umiri. Za mnoge je postal to še en delovni dan, za druge le dan poležavanja, hrane, športa… Nekatere nedelje pa so še posebno pomembne za posameznika in skupnost. Poleg Velike noči je za lokalno skupnost in župnijo še zlasti pomembno farno žegnanje, praznovanje godu farnega, krajevnega zavetnika. Tedaj se običajno združijo društva in skupine lokalne skupnosti v skupnem praznovanju, obujajo običaje, se povezujejo z različnimi dejavnostmi v en grozd spoštovanja preteklosti, veselja v sedanjosti in upanja za prihodnosti. 42 Za župnijo Teharje, ki obsega teharski in štorovski del, je to nedelja svetega Martina. Letos je bilo ob praznovanju zaznati več sodelovanja in skupnega dogajanja. Osrednji dogodek je seveda praznična sveta maša. Letošnji gost je bil dr. Vinko Potočnik, upokojeni profesor psihologije in sociologije na Teološki fakulteti v Mariboru in v Ljubljani. Zanimivo nam je spregovoril o sv. Martinu kot veliki evropski osebnosti, ki je s svojo nesebičnostjo in delitvijo plašča na pol vplival na solidarnost in logiko delitve – ne odvečnih stvari, ampak tega, kar je tudi tebi drago, potrebno in pomembno. Prava solidarnost ni praznjenje odvečnih stvari iz omar, ampak delitev dobrin s prijaznim obrazom, tudi tega, kar ti je dragoceno in potrebno, a ga zaradi dostojanstva drugega človeka in svoje vere ter sočutja deliš z drugim. Po maši nas je pred cerkvijo pozdravila folklorna skupina Blagovna in zaplesala nekaj tradicionalnih ljudskih plesov. Potem pa smo bili tokrat pogoščeni ob stojnicah, ki smo jih postavili pri cerkvi. Stojnice nam je posodila Krajevna skupnost Teharje, na njih pa so poleg izdelkov pridnih gospodinj in vinogradnikov župnije Teharje ponudile svoje izdelke tudi članice Društva upokojencev Teharje in Vinogradniško društvo Polič iz Štor. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, da smo se ob prijetnem dogajanju v cerkvi in izven nje še dolgo zadržali. Hvala vsem, ki ste pomagali, saj smo ob lepem sodelovanju obhajali skupni praznik župnije Teharje. Božično in novoletno voščilo »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod« (Lk 2,10). To je bilo angelsko oznanilo betlehemskim pastirjem na božični večer. In pastirji so rekli drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« (Lk 2, 15) Na oznanilo o veselju so se podali na pot. »Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse december 2019 te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.«(Lk 2, 16-20) Tako opiše evangelist Luka dogodek tiste svete noči: z ene strani tako čuden, zavit v skrivnost angelske govorice, z druge tako preprost: družina, otrok v jaslih, čudenje in veselje. In skrivnost, ki jo Mati v srcu hrani in premišljuje – več kot triintrideset let, vse življenje…. Vsak božič nas povabi v to skrivnostno in preprosto doživljanje. Ne obljublja koristi in zabave, a deli veselje in pri- naša upanje, ki je za vse ljudi. Oznanja rojstvo Odrešenika, ki prinaša bogastvo za srce in odnose, ki prinaša veselje in prihodnost, še več, ki prinaša večnost. Seveda niso hiteli tja vsi pastirji betlehemske okolice, niso se mu prišli pokloni vsi modri z Bližnjega vzhoda, le nekaj jih je bilo, tradicija opisuje tri. A dovolj je bilo pastirjev in dovolj modrih za tiste, ki so odprtega srca poslušali to oznanilo. »To je bil dan, ko se je rodil Človek in vsa srca so se odpirala njemu v hvalo in ljubezen, vsa srca so zahrepenela k njemu…. Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene daro- ve. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj… Kogar se je dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, tisti je spregledal, padlo mu je breme raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove noge. Večni Človek mu je bil podelil večnost. Kadar so skeleli udarci življenja, je romalo srce k njemu, v deželo utolaženega upanja, pozabljenega trpljenja.« (Ivan Cankar, Hiša Marije pomočnice) Drage bralke in bralci Štorskega občana! Iskreno vam želim, da bi nas vse božično oznanilo nagovorilo in potrdilo v dobrem ter dvigalo naš pogled k vrednotam upanja in ljubezni. Želim, da bi vas praznovanje povezalo kot družino in obogatilo kot kristjane v osebni veri in v pripadnosti občestvu župnije in Cerkve. V imenu vaših duhovnikov vam želim blagoslovljene božične praznike in da bi bili v letu 2020 zdravi, srečni in zadovoljni, da bi živeli v miru in lepih odnosih. Še posebej se spominjam vseh, ki so bolni, žalostni ali nesrečni, prav tako vseh, ki bodo praznike preživljali izven svoje družine bodisi v bolnici, v domovih za ostarele ali na službeni dolžnosti. Naj tudi v njihovo srce sije vesela vest iz betlehemskih poljan. Miha Herman, župnik in dekan 43 S REBRN E NI T I Srečanje pri Sv. Jožefu helj. Med nami je bila tudi ga. Primožič, ki je letos praznovala 102 leti življenja. Z zanimivimi pogovori o naši jeseni življenja in dobrim kosilom smo nadaljevali naše srečanje v prostorih, namenjenih druženju. Pa niso bili samo pogovori, tudi pesem je dobila melodijo, ki je še tako prijala. Že tradicija je, da prostovoljci programa Starejši za starejše vsako leto v jesenskih dneh organiziramo srečanje vseh tistih, ki se nam želijo pridružiti na klepetu in dobrem kosilu. Tudi letos je bilo tako. Dobili smo se v kapelici pri Sv. Jožefu. Naš župnik in dekan, g. Miha Herman, je daroval sveto mašo za zdravje vseh starejših. Kako prijetno je bilo prisluhniti besedam, katerih namen je duhovna hrana! Pridružil se nam je tudi g. župan Miran Jurkošek in nam namenil nekaj lepih besed. Za popestritev bogoslužja sta poskrbela ga. Knafeljc in g. Šu- Vsega prijetnega je ponavadi prehitro konec. Želje, da se naslednje leto zopet takole dobimo, so bile od vseh prisotnih. Majhna popotnica s polic Banke hrane je bila presenečenje. Pa to še ni bilo vse. Ko smo prostovoljke pobirale številke čevljev od ženskega dela prisotnih, kar niso mogle verjeti, da jim bo Banka hrane podarila tudi tople copate. Medtem ko pišem te vrstice, so se obljube izpolnile in hvaležnost je bila neizmerna. Naslednje leto, če nam bo zdravje dopuščalo, pa se zopet vidimo. Ivanka Tofant Sodelovanje na razstavi Vseslovenska razstava cvetja iz krep papirja na Vranskem vedno znova pritegne Marijo Šuhel s Pečovja. Na razstavi sodeluje že peto leto. Na ogled postavi svoje cvetje, za katerim se skrivajo ure in ure dela. Njen razstavni prostor je letos krasil grb občine Štore. Narejen je iz 600 cvetov vrtnic. Izdelovala ga je ves mesec, po nekaj ur na dan. Gospa Marija rada sodeluje tudi na razstavi na Pragerskem. Ljubezen in veselje do izdelovanja rožic jo namreč spremljata že vrsto let. Cvetka Šuster 44 december 2019 Po 60 letih … Pisalo se je leto 1959. Bil je lep septembrski dan, ko je 32 fantičev in deklic prvič stopilo skozi šolska vrata Osnovne šole Sv. Lovrenc nad Štorami, sedaj Kompole. Sprejel jih je učitelj Janez Rutar, ki jih je prvo leto tudi učil, bil pa je tudi ravnatelj te 4-letne osnovne šole. Po 60 letih od tega pomembnega dogodka so tedanji prvošolčki že vsi sivolasi gospodje in gospe, vsak s svojo življenjsko zgodbo. In ponovno so se srečali. Lojze Dobovišek iz Vrbnega jih je najprej povabil k sebi domov. 13 jih je prišlo, nekateri tudi s partnerji, gostitelj pa jim je najprej razkazal svojo zbirko starin in starega orodja, ki ga dolga leta vestno zbira. Seveda so nazdravili z dobro kapljico in ob domačih dobrotah obujali spomine. Srečanje, na katerem so spomini kar vreli iz njih, so nadaljevali na izletniški kmetiji Turk v Prožinski vasi ob dobri hrani, kot se spodobi za tako visok jubilej. Žal mnogo njihovih nekdanjih sošolcev ni več med živimi, mnogim že peša zdravje. Zato je bilo tokratno srečanje za vse zelo dragoceno, kot so ugotovili na koncu, ko so si ob odhodu zapeli – Kam le čas beži… Dragica Ivič Prazniki so pred nami Kako bi vsaj malo ustavili čas, ki hiti, kot da bi si tega želeli? Še ni dolgo tega, kar smo se poslavljali od lanskega leta, pa je že tu zopet mesec december, s katerim zaključujemo letošnje leto. Nekateri pravijo, da je to nori december, mesec nakupov, daril in zabave. Žal pa ni za vse tako. Tisti, ki živijo v pomanjkanju in, kot vemo, teh ni malo, se tega meseca prav nič ne veselijo. Hvala bogu, da so vsem nam ostali spomini na čase, ko smo bili mladi, in da nam ti spomini v teh dneh pridejo še posebno prav. Pa saj na glas ne tarnamo, velikokrat pa se sliši, da če ne more biti boljše, naj bo vsaj tako kot do sedaj. Te besede so pogosto tema pri obiskih starejših, ki si zimskih mesecev prav nič ne želijo. Dnevi so krajši, noči pa velikokrat predolge. Nekaj je takšnih, ki si čas krajšajo pred televizijo ali s kakšno knjigo, nekaj pa je tudi takšnih, ki televizije sploh ne želijo gledati, ker novice, ki so predvajane, niso za starejše nič kaj obetavne. Težko pričakovani dvig pokojnin je sramotno zatajil in kaj nam potem lepega še ostane, saj se po tihem vse dobrine dražijo, vključno s položnicami, ki pa nikoli ne zamujajo. Prostovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore v dneh pred prazniki obiščemo vse tiste občane, ki so bolni ali pa se iz kakršnihkoli vzrokov držijo bolj doma. Ne pozabimo niti na tiste, ki jesen življenja preživljajo v domovih za starejše. Vsako leto se nam tik pred božičnimi prazniki v Domu Lipa, v Domu starejših v Šentjurju in Celju ob obiskih varovancev teh domov pridruži tudi naš župan Miran Jurkošek in predsednik društva Mirko Vešligaj. Župan z božičnimi zvezdami razveseli vse tiste, ki mislijo, da so že pozabljeni. V ostalih domovih, kjer bivajo naši občani, pa obiske opravi naša Marija Lamut, ki že leta in leta te dni namenja našim občanom. Tistim, ki nimate izkušenj z domovi, naj povem, da so ti obiski velikokrat stresni in nič kaj prijetni. Tu se lahko soočamo z minljivostjo našega življenjskega potovanja. Kakorkoli že, namen nas prostovoljcev je, da s skromnim darilcem in lepimi željami za zdravje polepšamo trenutke tistim, ki jih veseli december obide. Naj vsem vam prostovoljci položimo na srce, da tudi vi obiščete vaše osamljene sosede in da lahko z lepo besedo in stiskom roke pričarate nasmeh in morda lepo razmišljanje v teh prazničnih dneh. Ivanka Tofant 45 U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Jesensko praznovanje v Vrtcu Lipa Tudi letošnjo jesen smo se v vrtcu Lipa pripravljali na praznovanje jeseni. Zbirali smo plodove in pridelke, ki so jih otroci prinašali od doma, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi staršem. Praznovanje je potekalo v dopoldanskem času. Otroci so ustvarjali v različnih delavnicah: izdelovali so kronice iz listja in ropotuljice, iz papirja ustvarjali buče, luščili koruzo in prepevali jesenske pesmi. Hišnik Zvone nam je spekel kostanj, s katerim so se otroci z veseljem posladkali. Na stojnicah so dobili tudi jabolka, hruške in grozdje. Med otroke je prišla babica Marmelada, ki jim je delila kruh, namazan s sladko marmelado, in se z njimi pogovarjala. Babico Marmelado so spremljali otroci, oblečeni v živali iz pravljice. Vzdušje je bilo zelo prijetno, saj nam je jesen postregla tudi s soncem. Zinka Grobelnik in Leopoldina Krevel Jesenski pohod na Celjski grad Jesensko obarvan oktobrski petek smo Rdeči in Temno rdeči palčki izkoristili za daljši izlet proti Staremu gradu v Celju. Po zgodnjem zajtrku smo se odpravili proti Voglajni. Zelo hitro so se prve meglice dvignile in iz svežega, hladnega jutra je nastalo toplo, sončno dopoldne. Sonce nam je dalo še dodaten zagon: med potjo smo opazovali okolico, živali, pobrali kakšen gozdni plod in kot bi mignil smo v daljavi že zagledali Friderikov stolp, ki je na obraze otrok narisal nasmeh, poln pričakovanj. Kar poneslo nas je do glavnih železnih vrat in nestrpno smo čakali, da smo lahko vstopili. Prijazen gospod nam je odprl ključavnico in kar nekaj otrok je prvič stopilo 46 december 2019 na grajsko dvorišče. Najprej smo pojedli zasluženo malico in pričeli pogledovati po mogočnem obzidju, ki nas je obdajalo. Pogled nam je uhajal proti Friderikovemu stolpu, najbolj pa je vse otroke navdušil prekrasen razgled na mesto Celje in reko Savinjo. Polni novih vtisov smo se po isti poti vračali nazaj in sklenili, da se nekateri zagotovo vrnemo naslednje leto z vrtcem, drugi pa skupaj s starši. Mihaela Jelenc, Ditka Rednak, Magda Romih in Klavdija Berglez 1. izlet Cici planincev Sobotno jutro se je zbudilo v oblačnem vremenu, kar pa nas, Cici planince, ni ustavilo. Zbrali smo se pred vrtcem v Štorah, opravili še zadnje formalnosti in se že pogumno podali na naš 1. izlet v tem šolskem letu. Pot nas je vodila čez nadvoz, po gozdni poti do Sv. Ane, kjer pa so nas že pričakali prvi sončni žarki, ki so pokrajino okrog nas obarvali v čudovite jesenske barve. Ko smo na Kresnikah zapustili cesto, nas je pričakala gozdna pot, ki je nudila prosto hojo in tek po šumečem listju. Na jasi v gozdu smo si privoščili malico iz nahrbtnika in iskali kostanjeve ježice, polne kostanja. Naš izlet se je zaključil okrog 13. ure na Opoki, kjer so nas pričakali starši. Ditka Rednak 47 UTRINK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Knjigobežnica v Vrtcu Lipa "Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic." Albert Einstein Na čudovito sončen jesenski dan je gospod Primož Kaluža v vrtec prinesel lepo izdelano omarico. A to ni bila čisto navadna omarica, ampak škatla s posebnim namenom. Imenuje se KNJIGOBEŽNICA, izmenjevalnica in izposojevalnica knjig. Gospod Vinko Horjak je na zgornjem delu igrišča izkopal luknjo in pripravil vse potrebno, da bo knjigobežnica trdno stala na igrišču v vseh letih časih. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali njegovo delo. Pogovorili smo se o pravilnem rav- Radi imamo knjige V skupini Oranžni palček nas je v mesecu novembru popeljala pot v svet pravljic, knjig, domišljije. Najprej smo si odšli ogledat knjižnico v našem vrtcu, kasneje tudi knjižnico v Štorah, na koncu pa bomo obiskali še knjižnico v Osnovni šoli Štore. Gospa knjižničarka nam je naprej povedala nekaj stvari o tem, kako se vedemo v knjižnici, kako se obnašamo do knjig, kje so knjige zložene, na koncu pa nam je povedala pravljico o pujsku, ki je imel nadvse rad red in čistočo. Tako smo si tudi v naši igralnici uredili svojo knjižnico in čitalnico, v kateri si lahko otroci v miru pregledajo knjige, jih drug drugemu pripovedujejo, obnavljajo in verbalno izražajo svojo domišljijo. Za lažje označevanje smo si naredili svoje knjižne kazalke, 48 nanju s knjigami in namenu knjigobežnice. Otroke spodbuja k listanju slikanic in medsebojni izmenjavi, kar je tudi vodilo projekta Knjigobežnic: »Oddaj knjigo, vzemi knjigo!« Otroke je med igro na prostem zelo pritegnila: listali so knjige, jih vračali in si jih izmenjevali. Ob koncu dneva je bila knjigobežnica skoraj prazna, kar pomeni, da so bili navdušeni nad idejo, da si bodo knjigo na prostem sami izposodili in jo nato prinesli nazaj ali pa jo zamenjali za katero drugo. Hvala vsem sodelujočim pri izdelavi in postavitvi knjigobežnice ter vsem tistim, ki se boste trudili skrbno ravnati z njo in njeno vsebino. Mihela Jelenc december 2019 ki nam pokažejo, na kateri strani knjige, pravljice, slikanice smo ostali. Smo pa v tem mesecu dobili na vrtčevskem igrišču eno prav posebno omaro oziroma hiško za knjige, ki se imenuje »knjigobežnica«. Namen knjigobežnice je »oddaj knjigo, vzemi knjigo«, ki je tudi vodilo istoimenskega projekta. Otroke spodbuja k listanju slikanic in medsebojni izmenjavi. V pravljičnem kotičku smo poslušali doživeta pripovedovanja različnih pravljic, s katerimi otroci bogatijo svoje besedišče, ki ga sicer v aktivnem govoru ne pridobi, obnavljali vsebine zgodb, si sami izmišljevali pravljice ob slikah. Ob vsem tem pa tudi ustvarjalno podoživljamo literarne vsebine tako na jezikovnem področju, kjer delamo vaje za spodbujanje jezikovnih zmožnosti, kot tudi na umetnostnem področju, kjer bomo za konec pripravili dramatizacijo pravljice Pod medvedovim dežnikom. Tatjana Palir in Evelin Podgoršek Zajtrk kot nekoč in ljudsko izročilo Velik del pozornosti smo v oddelku Svetlo zeleni palček (4 – 5 let) v četrtek, 21. 11. 2019, namenili pripravi in organizaciji zajtrka, ki v vrtcu ni bil tak kot običajno. Otroci so namreč imeli priložnost zajtrkovati tako, kot so ljudje zajtrkovali nekoč. Na mize smo pripravili pogrinjke, ki so vključevali ljudske predmete, starine, obstoječi pribor smo zamenjali z lesenimi žlicami in glinenimi posodicami. Zajtrkovali so staro slovensko jed, belo kavo z žganci. Zajtrk je bil bolj živahen kot sicer: otroci so med zajtrkom komentirali, se smejali, si izmenjali občutke. Pokazalo se je, da je veliko otrok imelo težave na leseni žlici obdržati žgance, le-ti so jim namreč uhajali nazaj v krožnik, a kljub temu so vztrajali. Otroci so si s tovrstnim zajtrkom pridobili pomembno izkušnjo, ki je nanje vplivala tako v obliki izkustvenega učenja s spoznanjem, kako so ljudje dejansko živeli včasih (stvar, ki jo doživiš sam, lažje razumeš), obenem pa jim je predstavljal motoričen izziv. Skozi tematski sklop Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri smo tako našim otrokom skušali približati življenje naših prababic in pradedkov, ki se je v tako kratkem časovnem obdobju močno spremenilo, največji pečat in val sprememb pa pustilo ravno na otroštvu naših otrok. Otroci so se znotraj omenjene teme dotaknili tudi pojmov, vezanih na spodbujanje razvoja nacionalne identitete, kjer so s spoznavanjem slovenske domače glasbe, himne in slovenskih ljudskih pravljic, pripovedi ter ljudskih rajalnih in socialnih iger ponotranjili slovensko besedo in pomemben del slovenske kulturne dediščine. V pomoč so nam bili vsi ljudski predmeti, starine, ki ste jih starši prinesli v vrtec in s katerimi smo poskrbeli za dekoracijo igralnice v času izvedbe vzgojno-izobraževalne teme ter vizualizacijo življenja naših prababic in dedkov. S prinešenimi starinami se je v naši igralnici čas lahko zavrtel nazaj, zato se Vam, dragi starši, za sodelovanje in pomoč zahvaljujeva. Katja Krevh in Edita Rednak 49 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA Tradicionalni slovenski zajtrk …. v Vrtcu Lipa Tradicionalni slovenski zajtrk je v vrtcu Lipa že resnično tradicionalni, saj poteka že osmo leto. Tudi letos so lokalni proizvajalci poskrbeli za živila domačega porekla. Med, maslo, mleko, jabolka in kruh so živila, ki spadajo med bolj priljubljena pri otrocih. Tudi letos sta se nam pri zajtrku pridružila gospod župan Miran Jurkošek in gospa ravnateljica Mojca Rožman. Po zajtrku so najstarejši otroci našega vrtca ogreli glasilke in ob glasbeni spremljavi gospoda Damjana Pasariča zapeli pesem Lojzeta Slaka Čebelar. Mihela Jelenc … med učenci OŠ Štore Tudi osnovnošolci vsako leto obeležujemo dan slovenske hrane, ko sodelujemo pri vseslovenskem projektu Tradicio- nalni slovenski zajtrk. Zelo dobro se namreč zavedamo, da je poleg vzgojne in izobraževalne dejavnosti v življenju otrok pomembna tudi skrb za prehrano. Prav je, da skupaj o otroki razmišljamo o načinu prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo in kaj v resnici jemo. Vsi skupaj se moramo zavedati pomena in prednosti lokalno pridelane hrane, ki ima na vrtčevskih in šolskih krožnikih prav posebno mesto. Na tradicionalnem zajtrku so ob zvokih Čebelarja tako najmlajšim kot tudi najstarejšim osnovnošolcem teknile tradicionalne slovenske dobrote: domač kruh, maslo in med ter mleko iz lokalnih kmetij. Le-te so na šolskem jedilniku večkrat v letu, ne le na dan slovenske hrane. Mojca Rožman Tečaj drsanja za učence 2. razredov V prvem tednu meseca oktobra so učenci 2. razredov obiskovali tečaj drsanja. Ta je primeren za začetnike in tudi tiste, ki so že malo bolj domači na drsalkah. Drsanje je potekalo skozi igro. Vsak dan so otroci navdušeno in nestrpno pričakovali čas, ki so ga preživeli na ledu s svojimi učitelji drsanja. Izkušeni vaditelji so jih naučili osnovnih tehnik drsanja, zaustavljanja, menjave smeri drsanja, izvajanja »limonic«,… Otroci so ves čas tečaja neizmerno uživali. Na zaključni petkovi predstavitvi in podelitvi medalj so starši pohvalili hiter napredek svojih otrok pri osvojenih veščinah na ledu. Razredničarke 2. razredov 50 december 2019 Prvi letošnji planinski izlet osnovnošolcev V nedeljo,14. 10. 2019, so se mladi planinci pod vodstvom Valterja Jelena, Silva Gorjupa in Staneta Leška ter v spremstvu mentoric Danice Kocijan Kiker, Urške Babuder in Vide Saksida odpravili na prvi planinski pohod na Svetino. S svojo prisotnostjo so tako obeležili kulturni dogodek, posvečen pisatelji- ci in svetovni popotnici Almi Karlin. Malo utrujeni in polni lepih vtisov smo prispeli na svetinsko igrišče, kjer so nas pričakali starši, kulturna prireditev in tržnica, polna jesenskih dobrot. Mladi planinci z veseljem pričakujejo že naslednji izlet! Danica Kocijan Kiker Državna plesna revija Pika miga Plesalke in plesalci tretjega razreda so se s koreografijo Kaj je zunaj in kaj notri predstavili na mini festivalu otroških plesnih skupin PIKA MIGA 2019, ki se je odvijal 5. in 6. oktobra 2019 v okviru Pikinega festivala v Velenju. Pika miga je državna revija plesnih skupin, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Plesalci so se najprej udeležili območnega srečanja plesnih skupin v Laškem, kjer jih je selektorica Andreja Kopač izbrala na regionalno revijo, ki je bila v Velenju. Državni selektor Igor Sviderski pa je koreografijo izbral in poslal na državni nivo. Mentorica in plesalci so prejeli Zlato priznanje, za kar jim iskreno čestitamo! Mojca Rožman BABICA IN DEDEK Babica in dedek prijazna sta, če kaj ne zmoreta, pomagam jima. Rad sem z njima, rad ju imam, z njima se rad igram. Ko dedek gre v hlev, mu pomagam vesel. Z babico pa kuham in to diši še muham. Svinjska pečenka, juha, krompir, naredijo dedku v želodcu mir. Zame pa obvezno še sladica, to pa je babičina potica. DEDI Dedi je moj prijatelj vedno, ko ga zagledam, se ne počutim več poredno. Prinaša mi srečo in velike sanje, prav tako znanje. Dedi mi svetuje, ko z mano modruje. Jaz sem pravi srečko, saj je moj dedi Srečko. Filip Križanec Rodica, 5. a Miha Žlender, 5. a 51 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Prvonagrajenci na nagradnem izletu v Ljubljani Organizacija združenih narodov je prvi ponedeljek v oktobru proglasila za Svetovni dan habitata, ki se praznuje že od leta 1985. Posvečen je naseljem in osnovni pravici do primernega prebivališča ljudem. OŠ Štore je uspešno sodelovala na razpisanem likovnem natečaju ob Vseslovenskem dnevu habitata 2019, ki je potekal v okviru Meseca prostora v organizaciji Centra arhitekture Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Predstavljen projekt devetošolcev, oblikovan na predstavitvenem plakatu, je bil prepoznan kot kreativna ter izstopajoča ideja. Organizatorji so izdelek nagradili s prvo nagrado v kategoriji tretje triade in jih povabili na nagradni izlet v Ljubljano z vodstvom po mestnem središču ter obiskom Predsedniške palače. V ponedeljek, 11. 11. 2019, so se devetošolci OŠ Štore z veseljem odzvali povabilu ter se udeležili državne slovesnosti »Jabolko navdiha«. Opis nagrajenega likovnega projekta: Učenci devetega razreda so ob spoznavanju domačega kraja in povezovanju s klasičnimi ter sodobnimi vizualnimi likovnimi tehnikami oblikovali svojevrsten projekt s poudarkom na temo »Narava okoli nas«. Občina Štore je manjši kraj, obdan z bujnimi gozdovi, rodovitnimi polji ter s hribovitimi pašniki. Poleg bogate naravne dediščine je za to območje značilna železarska industrija. V preteklosti tudi rudarstvo. Ob spoznavanju pomena okolja, ki nas obdaja (zdravo okolje, vplivi industrije na razvoj naselja, kmetijske površine in zdrava predelava hrane, oblikovanje naselja in pomen kulturne dediščine …), so učenci v tehniki fotomontaže oblikovali idejne predloge, kako polepšati dotrajane fasade. Pri tem so se spoznali s sodobnimi pristopi ustvarjanja: grafično oblikovanje na računalniku – fotomontažo in klasičnim oblikovanjem v tehniki kolaža. Na javne zgradbe (šola, blokovsko naselje, dom starejših občanov, železarna …) so umestili slikovne predloge, s katerimi bi estetsko prispevali k boljšemu počutju v naselju, in estetsko oblikovali plakat s predstavitvijo projekta. Na pobudo občine Štore se je uresničila otroška ustvarjalnost v projektu »Narava okoli nas – za lepšo okolico občine Štore«. V skupnem sodelovalnem prepletu učiteljev in učencev so nastale stenske poslikave, ki krasijo poti ob vaseh Svetina in Šentjanž. Poslikava motivira, polepša pot mimoidočim pohodnikom in kolesarjem, ki se preko Svetine vzpenjajo na priljubljen vrh Celjske koče. 52 Stara siva škarpa je postala pisana in estetska umestitev v naravnem okolju, naša šolska skupnost pa bogata za doživetje in prijetno izkušnjo pod vodstvom Simone Urisk in drugih učiteljic. Urška Babuder, učiteljica likovne umetnosti december 2019 Tradicionalni novoletni bazar NAPAKA Napaka je spaka kot kakšna odplaka, napaka je resna, lahko je stresna, napaka je vidna in rada previdna, napaka je rada, kjer jaz bi bil sam. Napake se rade pojavljajo tam, kjer hiše so v'lke, kjer maček je spal. Ker tam je ogromno neznanih stvari, tam zmaji letijo, tam smo mi vsi. V torek, 3. 12. 2019, se je naša šola obarvala praznično. V telovadnici se je namreč odvijal novoletni bazar, ki je tako kot vsako leto nudil najrazličnejše izdelke, ki so jih ob pomoči učiteljev ustvarili naši učenci. Poleg izdelkov so letos za presenečenje poskrbeli šestošolci, ki so namesto izdelkov nudili kar svoje talente. Ob darovanju prispevka so obiskovalcem kaj zapeli, zaigrali ali kar zaplesali. Prostovoljni prispevki, ki smo jih na bazarju zbirali, bodo v celoti namenjeni šolskemu skladu. Učenci so obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili malo telovadnico, popeljali v praznični čas tudi z boga- tim kulturnim programom. S prelepimi božičnimi melodijami so se predstavili otroški in mladinski pevski zbor pod mentorstvom Maje Lokmić in Špele Florjanič, na svojih inštrumentih so se izkazali Lili Štimulak, Mihael Žlender, Ajda Vouk in Maks Zimšek, drugošolci in četrtošolci so z recitacijami popestrili glasbeno obarvani del prireditve, osmošolka Zala Zupan nas je očarala za klavirjem, plesalci pod mentorstvom Mateje Rožič pa so poskrbeli za živahen zaključek večera. Bil je res lep uvod v praznični veseli december. Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk in prostovoljne prispevke! Vida Saksida BABICA IN DEDEK Po mestu hodi parček lep, vsi ostanejo kar brez besed. Vsak bi jima rad povedal, da sta lepa. Napake so majhne ali velike, so tudi zaspane ali prebrane. Napake so resne, lahko tud' smešne, napake so hruške, ki radi kričijo, napake so jabolka, ki jih lovijo. Napaka je slon, ki daje poklon. Napaka je muha, ki leta po juhah. Napaka je bančnik, ki slika svoj dlančnik. Napaka se rada z mulci zabava. Maks Zimšek, 5. a PREHLAD Smrkam, kašljam, kiham in kot vlak sopiham. Ves čas nos si brišem, pa ga ne obrišem. Žajbelj, bezeg, med in še kakšen cvet. Pijem topel čaj, da brž dobim glas nazaj. Vročina je visoka, kar ni dobro za otroka. Moram si priznat, to je prehlad. Z roko v roki se držita in ponosno se smejita. Zunaj čakata kolo in žoga, a prehlad velika je nadloga. V postelji ves dan ležim in s prijatelji na igrišče želim. A pod mostom ju srečam jaz in zakričim na ves glas: »To sta moja babi in dedek, vedno lepa kot medvedek!« Komaj čakam, da se pozdravim in iz postelje se spravim. Končno v šolo pohitim, se s prijatelji dobim. Neža Selič, 5. a Miha Žlender, 5. a 53 54 december 2019 55 TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Aljoša Jurkošek Balkan Boys Tilen Artač KULTURNI DOM ŠTORE Nedelja, 29. 12. 2019, ob 18. uri Cena vstopnice: 12 € VLJUDNO VABLJENI! Prodaja vstopnic: Občina Štore, Pizzerija CAFE DEL MORO (Mercator Lipa), Bar Opoka, Bar Cenc - Kuglica Štore in uro pred koncertom Kulturni dom Štore Informacije so na voljo na tel. št. 03/780 38 40 in 031 367 889 ali na e-mail: kultura@store.si 56 K O L E D A R DO GODKO V V O BČI NI ŠT OR E 20 1 9 /20 2 0 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT DECEMBER OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR »ŠTORČEK« RADOVEDNI PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN MEDVEDEK (predstava z obiskom TD ŠTORE Božička) PETEK, 20. 12. 2019, ob 17.00 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 44 obcina@store.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI »OSTI JAREJ« IN KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE PONEDELJEK, 23. 12. 2019, ob 16.30 LAŠKA VAS 54 turisti@vstorah.s Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ ČETRTEK, 26. 12. 2019 TEHARJE konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak 031 228 276 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU, SVETA MAŠA PETEK, 27. 12. 2019 CERKEV SV. JANEZA Stane Ferenčak 041 903 567 PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV ŠTORE TRADICIONALNI BOŽIČNONOVOLETNI KONCERT Z GOSTI: BALKAN BOYS in TILEN ARTAČ NEDELJA, 29. 12. 2019, ob 18.00 KULTURNI DOM ŠTORE obcina@store.si 03/780 38 44 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK TOREK, 31. 12. 2019, opoldan ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 2020 GLASBENA ŠOLA CELJE – ENOTA ŠTORE PROSLAVA OB 15. OBLETNICI DELOVANJA GŠ V ŠTORAH SREDA, 15. 1. 2020, ob 18.00 KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU PETEK, 7. 2. 2020, ob 17.00 KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 031 874 736 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE NEDELJA, PRIREDITEV NAŠA JE SLOVENSKA 9. 2. 2020, PESEM ob 19.00 KULTURNI DOM ŠTORE Anton Rozman 041 836 280 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE OTROŠKO PUSTNO RAJANJE TOREK, 25. 2. 2020, ob 16.00 KULTURNI DOM ŠTORE turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 KORK ŠTORE 8. DOBRODELNI KONCERT NEDELJA, 8. 3. 2020, ob 17.00 KULTURNI DOM ŠTORE Stanislav Štefanec 031 802 709 57 SREČNO V LETU 2020 VAM ŽELIJO: DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE DRUŠTVO VINOGRADNIKO IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE MALO NOGOMETNI KLUB SOKOLI VRTEC LIPA ŠTORE in VRTEC KOMPOLE OSNOVNA ŠOLA ŠTORE in POŠ KOMPOLE OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠKD RUDAR PEČOVJE ŠKD STRAŽA 58 ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE OV V E KD ŠTORE - VOKALNA SKUPINA LIPA KARATE KLUB ŠTORE KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE december 2019 KD ŠTORE 2000 - LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KORK ŠTORE ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE ŠTORE ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO"OSTI JAREJ" TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78 OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK 2007 POTAPLJAŠKO DRUŠTVO PIRATI DRUŠTVO ZA ŠPORTNE IN REKREATIVNE DEJAVNOSTI 59 60