| 5 | TELEFON PIBABNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ' TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. NO. 33. — STEV. 33. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 9, 1915. — TOREK, 9. FEBRUARJA, 1915. VOLUME TTTTT _ LETNIK XXIII, j PO HUDEM BOJU SO SE RUSI PRI DUKU UMAKNILI. NEMŠKI CESAR VILJEM II. NA VZHODNEM BOJIŠČU. NEMŠKI ARMADI V VZHOD NJI PRUSIJI PRETI OD RUSOV VELIKA NEVARNOST. KNEZ BUELOW JE IZJAVIL, DA NEMČIJA NIKAKOR NE BO PUSTILA AVSTRIJE NA CEDILU. POROČILO O PRVEM SPOPADU MED AVSTRIJSKIMI IN RUMUNSKIMI ČETAMI NA RU-MUNSKEM OZEMLJU. ANGLE ŠKO-EGIPTOVSKE ČETE SO PRECEJ NEZANESLJIVE. RUSKI USPEHI. USTAJA V MONGOLIJI. ŠEF AVSTRIJSKEGA SANITETNEGA ODDELKA ^ UMRL ZA TIFUSOM. Rusi so se pri Dukli umaknili. Dunaj, Avstrija, t>. februarja. Avstro-ojrrska uradna pisarna je i/dala dane* natančen popis bojev, ki so sv vršili zadnje dni v Karpatih. Poročilo sv glasi: — Bilka pri llukla prelazu sv jt- za ,/u nas iiffodno končala. Ker so ( <-«st»* /.flu razorain* in za tran*-; port nesposobne, no se udeležili l>itkv«le posamezni roški oddel- i ki. Pri t »mu so sv posluževali ]*>- ' svhnv taktike. Malo bolj proti, vzhodu so imeli koncentrirano ( močno armado, ki je dobila pove-ijv zavzeti višine in napasti Av-sirijw za hrbtom. Mi smo njihovo namero še pravočasno opazili in smo z vso silo navalili na nje. J{iim so sv borili z izvanredno hrabrostjo. Stotnija za stotnijo je šla v gotovo smrt, ko so pa videli, da ne morejo ničesar o-praviti, so se umaknili. Naslednji dan je dal poveljnik povelje za nov napail. ki se je pa popolnoma irjalovil. Natančno u^tevilo mrtvih še ni znano. Av-i^trijvi so vjeli wliko množino Rusov. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 8. februarja. V Karpatih, v posameznih delili < in I iv ijv in Bukovitie sv vrše vro-* s potrebnim proviantom iu miini-vijo. (V so količkaj pripravne cest v. zamorejo prevoziti šestnajst! milj na uro. Pravi vzrok. Petrograd, Rusija. 8. fehr. — Položaj je za ruske čete v Karpatih zelo ugoden. Rusi so zapustili nekatere višine samo zara-ditega, ker se zamorejo v dolinah veliko lažje razviti. Pri Dukli so zadržali prodiranje avstrijskih čet in zavzeli mesto lia-koez, ki leži ob meji. Tudi Me-/oe-Laborcz se nahaja v naših rokah. Nevaren sovražnik. Dunaj, Avstrija. 0. februarja. Generalni zdravnik Filip Peck, šef sanitetnega oddelka ogrske armade, je umrl za vročinsko boleznijo. Bolezen si je nakopal pri pregledovanju taborov, kjer se • nahajajo ruski jetniki. Meti rusko armado strahovito gospodari tifus in druge nalvzljive bolezni. Ameriški častniki v Krakovu. Berlin, Nemčija. S. februarja. I/ zanesljivega vira je znano, da je dospelo v trdnjavo Krakov več V ameriških častnikov. ki ima jo t nalopo zasledovati vse t a mošnje vojaške operacije. Cesar na fronti. Berlin, Nemčija. H. februarja. Nemški cesar Viljvni II. je v če i raj inšpiciral svojo armado ob reki Bzuri in Kavki na Rusko-Poljskem. Vse za armado, i Budimpešta, Ogrsko. 8. fvbr. < >grska vlada je. pozvala vse one osebe, ki imajo kaj takih ko-j vinskih izdelkov, katere bi se za-j moglo rabiti v armadi, da morajo vse te stvari nemudoma izro-1 viti artnadnemu poveljstvu. Posojilo Bolgarski. Berlin, Nemčija, 8. februarja. Avstrija in Nemčija sta sklenili posoditi Bolfrarsk i zadostno svo- I j to denarja, katerega bo potrebovala za ojačitev svoje armade. V Avstriji in Nemčiji se je že o-snoval sindikat, ki bo zaenkrat posodil Bolgarski 1.V1 milijonov frankov. Za nevtralnost Rumunske. Bukarešt, Rumunsko. 8. febr. Tukaj so imeli socijalisti zborovanje. na katerem so zahtevali absolutno nevtralnost Rumunske. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri se glasi glavna točka takole: — Ruinnnska , ne sine. postati vazalna država ruskega carstva. Položaj v Egipta. I Berlin, Nemčija, 8. februarja, j Italijansko časopisje naznanja, i da so angleško-egiptovske čete ze- i lo nezanesljive. Pred kratkim je | zapustilo 330 Sudancev Suez in i se pridružilo Turkom. Z druge i strani poročajo, da je zasedlo. 20 < tisoč Beduinov oazo Si vali. Turški uspehi. Berlin, Nemčija, 8. februarja. ''Russkoje Slovo" naznanja, da1 so Turki v Transkavkaziji izvoje-J vali več bitk. Rusi so morali za-! pustiti ozemlje Čorok, južno od Jiatuuia, in so se umaknili na obal Črnega morja. Med turškimi četami se nahaja veliko Rusov, ki so j mohamedaiiske veroizpovedi. "Breslau" pred Batumom. Petrograd, Rusija, 8. februarja. Danes je bilo tukaj uradno raz-J glašeno, da so ruski torpedni čolni obstreljevali mesto (,'hoppo ob! Črnem morju. Prejšnja nemška križarka "Breslau" je oddala na Batuin dvesto strelov, ki pa niso napravili nobene škode. Angleško poročilo. London, Anglija, 8. februarja. Tiskovni urad j«* dobil iz Vaire poročilo, da se je Načela turška armada v silnem neredu umikati izpred Sueškega prekopa. Afganistanci proglasili sveto vojno. Petrograd, Rusija. 8. februarja. "Tasfir", turški časopis v Carigradu. naznanja, da so tudi Afga-nistanci proglasili sveto vojno. ■ Skorajgotovo se bodo Afganistan-eem pridružili tudi Beludžistanei in zaeno ž njimi udarili na An-' gleže. Pot skozi puščavo. Berlin, Nemčija, 8. februarja. Nekemu tukajšnjemu časopisu je sporočil carigrajski dopisnik sledeče: Turške čete so bile za pot skozi puščavo izvrstno pripravljene. Ekspedieija se je čisto srečno končala. Turki niso izgubili niti enega vojaka. Prvi spopadi z angleškimi četami so se vršili blizu KI Kantare ob Sueškem prekopu. Bitka na romunskem ozemlju. Pariz, Francija, 8. februarja. Tukajšnji "Journal" je dobil poročilo, da se je vršil včeraj na ru-munskih tleh prvi spopad med avstrijskimi in romunskimi četami. Poročilo pravi, da so Avstrijci prekoračili pri Turn Severinu mejo, po so bili po triurni bitki pognani v beg. Bojišče se nahaja ob reki Donavi blizu srbske meje. Nemiri v Mongolski. Petrograd, Rusija, 8. februarja. Vlada je poslala danes v Mukden 500 ruskih vojakov, ki imajo nalogo zatreti upor, kateri je izbruhnil med tamošnjimi domačini. Pri Tsing-Tsingu se nahaja kakih 2000 ustašev. Sklenili so. daj se bodo borili proti Rusom do zadnje kaplje krvi. Nemci na Ogrskem. Pariz, Francija, 8. februarja. Iz uradnega vira se je doznalo. da prihajajo iz Alzaško-Lotarinške nemške čete na Ogrsko, dočim so zajeli Francozi na zapadnem bojišču veliko število avstrijskih vojakov. Iz tega se da sklepati, da sta začeli Avstrija in Nemčija kar 1 na debelo izmenjavati svoje vojaštvo. Pri Metzu se nahajajo skoraj same avstrijske baterije. 1 Iz Rima je dospelo poročilo, da je v Oršovi. v južnem delu Ogr- i ske, koncentriranih veliko nemških vojakov, ki bodo zaeno z Av- i strijci udarili na Srbe. Avstrijci neprenehoma obstreljujejo srbske postojanke ob južnem bregu Donave. Že večkrat so poskušali pre-| mostiti Savo. toda dosedaj se jim j. še ni posrečilo, ker je reka nena-Ji vadno narasla. |, Bitka v Argonih. Presenečeni Nemci. —o— Pri La Bassee se vrše neprestano obupni boji ter nima nobena stranka trajnih uspehov. RAZSTRELJENI ZAKOP. —o— Pri Carency so razstrelili Francozi neki nemški zakop. Boji na ostalih točkah fronte. Berlin, Nviu<*ija. 8. februarja. Po srditih bojih, ki se še večino nadaljujejo, se. je posrečilo Nemcem zopet zavzeti del zakopov pri La Bassee. katere so bili pred ' par dnevi zavzeli Angleži. V Ar-,gonili so Nemci istotako zavzeli "jen francoski zakop. V uradnem " poročilu sv glasi glede tega sle-j deče. "Z boji za naše pozieije južno, od Kanala in južno-zapaduo od ' La Bassee se nadaljuje. Del kratkega zakopa, katerega je zavzel sovražnik, smo .zopvt osvojili. V Argonih smo odvzeli sovražniku •.del utrjenih j ostojank. Drugače nI poročati nikakih važnejših iz--jprememb v tem ozemlju." » Pariz, Francija, S. februarja. ' Francoski generalni štab je izdal 1 danes popoldne sledeče poročilo: 1 "V ozemlju od Severnega morja pa do reke Oise je bilo zaznamovati včeraj izvanredno ostre artilerijske boje in sicer v okolici Cuinchv. zapadno od La Bassee. Jugo-iztočno od Carency smo presenetili Nemec z naskokom na pozicijo, katero se je pognalo s pomočjo mine v zrak. Nemci v poziciji so bili ali ubiti ali pa u-jeti. Pri obstreljevanjih oh Aisne in v Champagne je. bila naša artilerija na različnih točkah zelo uspešna. Zapadno od griča 191. severno od Massiges. je preprečila naša artilerija naskok Nemcev. V Argonih smo odbili nemški napad, vprizorjen v smeri proti Fontaine Madame. Pri Bagatelle so se spustili Nemci v o-ster boj z infanterijo. s katerim se še vedno nadaljuje. < J lasom zadnjih poročil vstrajaino v svojih pozicijah. Z ostale fronte ni poročati ničesar novega." Pariz, Francija. 8. februarja. V današnjem večernem uradnem poročilu se glasi: "V noči od 6. na 7. februar so zapalili Nemci pred hišami, katere smo zasedli v La Boiselle. tri mine ter vprizorili nato naskok z infanterijo. . Prišli pa niso dalje kot do jam. katere je povzročila eksplozija min. Tekom sedmega februarja smo nato vprizorili proti naskok ter pognali Nemce iz teh jam. Nemci so pustili na bojišču kakih 200 mrtvih. Severno od Mesnil-des-Hurlus smo zavzeli v noči od 7. na 8. februar gozdič, v katerem je imel . ] sovražnik močne postojanke. Pri Bagatelle, v Argonih. se je ^ tekom cele noči od 7. na 8. februar nadaljevalo z infanterijsko akcijo. Boj je trajal celi dan ter ^ ni še končan. 1 Protest proti cenzuri. Pariz, Francija, 8. februarja. , Na letnem zborovanju zveze republikanskih žurnalistov se je sprejelo danes resolucijo, v kate- ^ ri se zahteva razveljavljenje po- j litične cenzure. Ni se govorilo proti uporabi eenzure glede vo- , jaških in diplomatičnih poročil. . temveč se je tako cenzuro celo ' odobravalo, ker je v interesu narodne obrane. J Temu nasprotno pa so izjavili ^ žurnalisti v svojem sklepu, da na-sprotuje politična cenzura principu republikanskega režima. Ta cenzura je nevarna nedoslednost, ker se odteza državljanom repu- ' blikanske prostosti. Francosko * časopisje je dokazalo, da ima do- i volj patriotizma v sebi ter da se j mu lahko zaupa vzdrž.anje in u- I trditev enotnosti med stranka- 5 mi. 1 - ■ » ---s Potovanje paznika "Dacia", Norfolk, Va.. 8. februarja. — fc •Ameriški parnik "Dacia" ni da- s nes odpotoval proti Evropi. kerir | je zastavkalo 36 mož posadke, p / Holandska v strahu radi akcije Nemcev. 3 Objava nemške admiralitete je i vznemirila Holandsko, ki se boji resnih posledic. AFERA ' WILHELMINE". —o— . Ameriška pomožna komisija ho-i če nakupiti parnik ter tovor živil, namenjen za Belgijce, Washington, I). C.. 8. febr. _ > V državnem department!! sv ni - zapof-elo z nobeno akcijo glede nemškega ukrepa. da se ustvari I novo vojno cono ter ogroža pa- - robrodstvo nevtralnih dežel. Isto-i tako se ni še ničesar storilo gle-l de angleškega parnika "Lusita- - nijv . ki je dvignil ameriško zastavo. da uide Nemcem. ) Holandski poslanik se je ogla-l sil danes v državnem departmen- - tu ter se posvetoval s tajnikom 1 Brvanom ter odvetnikom Lan-r singom glv da se je v ta namen veliko pojro-: Šteje uporabljalo holandsko zastavo kot pa ameriško, ker je holandsko v evropskih vodovjih večkrat opaziti kot pa zastavo Združenih držav. Jasno pa je. da ne vidita voditelja komitejev za zunanje za-'Ifve v kongresu afere "Lusita nije" v isti luči. Senator Stone je mnenja, da bi se moral pečati s to zadevo kongres, dočim je poslanec Flood za to. da se dogodek ignorira. Stone je nadalje namignil, da se bo naprosilo angleško vlado n«i Pojasni zadevo z "Lusitani-.jo". ki je na poti iz Queenstown v Liverpool dvignila ameriško zastavo. S predsednikom Wilsonom se je posvetoval zvezni odvetnik Lansing ter se raditega domneva. da se je prišlo do sporazuma glede akcije, katero naj l>i se za-počelo. Kapitan ni dobil nikakegn oove-lja. London, Anglija. 8. februarja. Poslanik Page je poslal danes v "Washington poročilo glede afere parnika "Lusitania". Danes se je tukaj zatrjevalo, da ni imel kapitan parnika nikakih navodil od angleške admiralitete. A ko ne ho zahtevaia vlada v Wash-ingtonu pojasnila glede te zadeve.^ bo smatrala angleška vlada slučaj kot končan. Washington, 1). C.. 8. febr. — Državni department je dementi-ral danes vest, da namerava Velika Britanija zapleniti vse tovore živil, namenjene za Nemčijo in sicer brez odškodnine za posestnike dotičnih tovorov. London, Anglija. 8. februarja. : Ameriška komisija za Belgijce b< 1 najbrž nakupila parnik "AVil- 1 helmina*' in njen tovor živil. k: 1 se nahaja na poti iz New Yorka v Hamburg. Posestnik parnika je baje zadovoljen s predlogom, vendar pa se ni še določilo cene. Amerika družba potrebuje namreč veliko žita ter tudi ladij, s katerimi bi, se prevažalo živila v pomoč nesrečnim Belgijcem. Rešeni na visokem morju. Halifax, N. S.. 8. februarja. — ' Norveški parnik "Imataca", ki se je nahajal na poti iz Škotske ' v Baltimore, je na visokem mor- ( ju zapustila njegova posadka. , ker se je pričel potapljati. Po- ' sadko je. rešil parnik 'E1 Zorro'. , Posameznosti glede tega slučaja še niso došle. Ogenj je povzročil veliko škodo. Rome. X. Y.. S. februarja. — P«ižar. ki je izbruhnil danes |»onovi v neki slu.švivariii v Corcoran bloku, se je 'razširil ttull na druga jtoslopja ter povzročil škodo kakih f150.000. 11 ! I Zračne križarke . in grof Zeppelin. e Grof Zeppelin zagovarja meta-i nje bomb ter uporabo zrakoplovov* v moderni vojni. OKRAJŠANJ£ VOJNE. i. Zeppelin je mnenja, da lahko u-_ spešne zračne križarke okrajšajo vejno ter zmanjšajo žrtve. -—o-- Berlin, Nemčija. 8. februarja, i i V pogovoru z nekim ameriškim e poročevalcem se je izjavil grof j Zeppelin, iznajditelj in /.graditelj . nemškega zračnega brodovja. za nemško taktiko, vsled koje sv je obstreljevalo angleška obrežna . mesta. Tekom pogovora je izjavil Zi p pelin, da bi Anglija, ki hoče iz-. stradati Nemčijo, prav tako upo . rahljala Zeppeline. ako bi jih lv , imela. Zeppelin obžaluje. vi ter ni mogel nihče do njega. , ■ * * ^ - i > i Nemčija in Avstrija. i Budimpešta, Ogrsko, 8. febr. — : , Nemški poslanik v Italiji, knez ! Buelow, je sprejel v avdijenei za- : . stopnika tukajšnjega lista "Az | i Est". Rekel mu je. da je nesram- ; na laž, da bi Nemčija dopustila . uničenje Avstro-Ogrske. Nemčija . nikakor ne bo pustila Avstrije na cedilu. Gotovo je tudi. da Avstrija ne bo sklepala nobenega sepa- ' k ratnega miru. Glede italijanske ■ politike se je diplomat izrazil, da ] se Italija skorajgotovo ne bo vrne- 1 šavala v vojno, naravnost blazna je pa trditev, da bi se pridružila zaveznikom. , i Prepoved izvoza v Italiji. i Rim,' Italija. 8. februarja. — s Vlada je odredila danes prepoved izvoza na živila ter vse pro- ? dukte, ki služijo za krmo. Iz- 1 vzeto je le sadje, sočivje. mleko 1 in surovo maslo. Izvanredne varnostne odredbe se je odredilo, da se prepreči iz . voz vojnega kontrabanta. Na me " jah se je ojačilo straže in obrez- i ne ladije kontrolirajo parnike. S | tem se hoee preprečiti izvoz kontrabanta v Avstrijo. Znižanje plače. i Reading. Pa.. R. februarja. — Nad ' 2uo«laljšalo delavni 1 vas. c Dospela je r VELIKA PRATIRA! C sa leto 1910. V tej Pratiki bo tiakani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako bo naatala mena severo-ameriških držav. — ^aselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja a poštnino vred 12 centov. Razprodajalei jo dobe 100 ko-n&dov za $8. Blovenlc Publishing Oo^ '« Oortlandt New York City. J I ' Mehiški Babilon. I 1'sta.ški general Zapata baje zoprt ogroža glavno mesto, iarran/isti s« baje v Monterey. I ji red o, Tex.. S. februarja. — Tukajšnji konzul mehi^kiu koiiKiitu<-iji>-nalistov je objavil, da so čvtv farran-ze zavzele Monterey. PosanieztKisti sv ni siN>roC-ilo. Brzojavna zveza /. • Monterey, via KL Paso. je pretrgana. > Washington. I>. C.. H. februarja. — Čete generala Zapate se poča>i zo[wt približujejo glavnemu mestu. V tem , smislu se glasijo današnja ofleijvlna x jiorovila ter vedno bolj nara.-."a skib • glede splošnih razmer, ki so zavladale . v Mehiki. Skoro vsi diplomatic-ni »i- stopniki so naprosili vlade za iiav<«Iil.-< kaj naj storijo v gotovih razmerah. Ako ne bo Urucaf-e mogovv. IhmIo v slučaju |M»trvlie zapustili svoja uivsta ter otlšli iz dežele. Rešen po 2i» dnevih. Rim. Italija, s. februarja. - Mi.-ba-t t'a i rolo. ki je bil rešen v«Vraj :>«► -•"» dnevih iz razvalin, je prijiovedoval danes .. svojih doživljajih. !'ri |h>trvsn si' je nahajal v razvalinah lu kc-n lil-va. Zlezel je v neko klet. katero sv je izkopalo malo pred |*»tres«>ni ter na-nnx'i! na nekem mokrem mvstu sv«.jv ustnice. Xato je izkopal jamo. v kateri se je zbirala votla in na ta naviu - s«' mu je jtosreeilo ohraniti si življenje. Veeraj je zaslišal glas..w in u[K>rabo zadnje moči je pri<"tl kričati, da sv ga jv ču 1 o. ( udna stava. V kočljivem stanju s«* nahaja v City Hospital v Xewarku neki m../.ki. imenu Smith, ki je preteklo noč v neki gostilni zavžil kaj vudno večerjo. Z nekom je stavil za desvt «i*ntov. da bo pt>jeokvarjvnvmii mesu zilravo barvo. Takega mesa s«' proda vvlikv množine i«> wli -ro«*-:i olH'iustvu. naj Iki |>azno pri na-kupovanju uiesji ter ziivrne. ako ima karakteristični duh žveplenoki-slega natrija. Pomotoma je viela sublim-tl. Pomotoma je vzela včeraj zjntr:ij 'Ciletna Mrs. Pauline Fertitr dw tablvti siiblimata živega srebra. Preverili i<> v Flushing bolnivo. kjer so ji izprali žvIimI«^-. tla jv svkui»-niin prebivalstvom »K^iim.Tls ljudi jv bilo leta 1013 Zaznamovati n:k).,S-1S smrtnih slučajev, to je 14.1 od tis.«'-. Tozadevne številke jv objavil danes statistični urad. Najmanjša je bila umrljivost v državi Washington s s r, pro tisoč, največja pa v New II:iui|>-shire s 17.1. is*/f vs«>h smrtnih slučajev je prišlo na otroke, stare manj kot eno leto; 'Jti'/c na otroke, stare manj kot let. Denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K $ K S 5..,. 1.10 110.... 22 00 10.... 2.10 1*0.... 24. 60 15.... •1.10 130.... 26. HO 20.... 4.10 140.... 2* 0O 25____ 5.10 160.... 30 oo 30.a#9 H. 10 160.... 3-2 oo 35____ 7.10 170____ 34 oo 44».... 8.10 180.... :<«.o0 9.10 200.... 40 OO 50.... 10.00 250..., f<0 00 56.... 11 00 300.... C0 00 CO____ 12.00 350.... 70 00 65.... 13.00 400.... 80 00 70.... 14.00 450.... oo.oo 75.... 15.1« 500,... 100.00 80.... IG. 00 600 ... 120 00 85.... 17.00 700____ 140. OO 90.... 18.(*) 800____ 1 fin. oo 95.... 19.00 900____ 180.00 100.... 20 00 1000____ 200.00 tvbdka frank sak RP.R ji J^Cortlandt 8t, New York, M J "GLAS NARODA" (Slovenk: Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. *» corporation.) FRANK SAKSER, President. » LOUIS BCN'EDIK, Treaaqrer. * If1«/-.- of Kasineea of the corporation and a hlresaes of above officer« : B (V'.U it Stree t, Borough of Man-hat, tan. NVw York City. N. Y. Za <•>-'<; 1« to flljft list X« Ameriko in Canndo..... ..................53.00 * r> ,! !»ta....................... 1.50 " leto in mr «to New York........ 4.00 ' put le^a za mesto New York ... 2.00 *' Kvr<>>jo vie ieto...........4.50 " ** "pol leta.............2.65 " Četrt leta............ l-«0 "vlLAS NARODA" izhaja vsak dan i«v»» n,ši nedelj tn praznikov._ •GLAS NARODA" ( "Voice of the People") (Mued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advcrtitcment on agreemwit. iV-pini brez jvxi; in osobnoeti »ene priobčujejo. - D* nar jai ee blagovoli pošiljati po — Money Order. I" ipr«.'fTH*m i kraja naročnikov pro-•irr ,'.tt ff ram tudi prejinje bivaltdie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. !>','[' »m in pošiljatvam naredite ta naslov: GLAS NARODA** fr? O.rtlar.dt St., New York City. E « Cm 4687 Cortlana w. VHScaBASSOCMfgjSfc Interesni boji. —o- Nit i vi j. fried /..-la presenet-I \.» i . tvo je. da nimajo Zdru-/ ne koro nikake trgov--k- i iK.r.ff, kljub razsežui zu-vini. Pretežni del tovo-r<»v .j- >šiljatev v inozemstvo se ]>' v« de s parniki, ki plovejo pod tujo -tavu in vsled tega odide d> .i; vsako l< to veliko dobod-. v. To je bila že od nekdaj ve-' ca kal miiteta, a pomanjkanje -'le '. < trgovskega brodovja se ni - i dar tako občutilo kot sedaj i izza časa velike evropske vojn* N« neija j«' bila v veliki meri v»J" Ic/riia pri tej trgovini in nje-j; 1. lij- sedaj izostale. Italija i I' i • ija, s slabo razvito trgovko n nacie », prideta pri tem i v -vv. Preostaja le šeAu-•• m. ki ima sieer najmočnejšo tr-- i mornarico, ki pa sedaj ne n - (i .stiti povpraševanju po t •• b ladijah, ki so vsled voj- 1 e ](.i1(. V-; o '.- ira položaja je vložil } >d li k Wilson predlogo, gladin . it» re naj bi se nakupilo del •v t i!, i iji!i pristaniščih ležečih t ladij ter s tem u sta no- \i!.» trjrovsk-> mornarico, koje u-prava bi bila v rokah zvezne vlade. Ta liučrt pa je naletel poseb-i » p i * puhli kancih na najinoč-] ■i: p r. Ker so v kongresu v n anjšjni, » sklenili, da preprečijo sprejem predlogi z obstrukci-j<>, to je, da govore toliko easa, l'<>. Taka obstruk-enov.ina Filibuster, je ino-' • a, k- i* je v kongresu svoboda . - a i ■ unejeua. Vsak poslanec lit k > govori, kolikor časa hoče. '/.<■ e i i te, len se uporablja v senatu • » >>!-.iktiko ter ni nobenega up. nja, pa sklenili, da bodo s odporom, če potrebno, nadaljevali do 4. marca, ko se bo motal v 1 uiji kongres umakniti novoizvoljenemu. Zakaj pa taka srdita opozicija! 7.a važne kapitalistične skupine so na kocki veliki interesi. V prvi vrsti je to American Steamship Association, ki ima monopol na zelo razvito obrežno parobrod-stvo, h kateremu se ne pripušča tujih ladij. Ta družba se boji kon-] urenče od strani zvezne trgovske mornarice. Konečno so velike »tkupine kapitalistov mnenja, da j > prišel čas, ko se jim bo posreči! > privesti vlado do tega, da jim bo dala za zgrradbo in vzdržanje trgovske mornarice na razpolago v dike svote. To se jim je dosedaj še vedno odreklo. Ti kapitalisti zatrjujejo namreč, da je Demogo-Lrr - gradit i v Združenih državah ^^rovsko mornarico, ki bi se ren- Bu. Ji Na tem polju divja sedaj boj J Vrednosti in potrebe trgovske' mornarice ne moreji zanikati republikanci in z njimi zvezani demokrati. Konečno tudi nimajo ničesar proti nakupu inozemskih trgovskih ladij. S tako srditostjo se bore le proti zveznemu obratova- nju. Pravijo, da bi bilo tako obratovanja soeijali-stično, prvi večji korak k soeijalizmu. Neki list. ki je dosedaj predsednika vedno podpiral, govori o izpremembi v vladni politiki, ki bo vpropastila dosedanjo administracijo. Tako pišejo vsi listi ter je razvidno iz tega, da j.- to *rol interesni boj. Zvezni denar hočejo, a ne v interesu splošnosti, temveč v prid kapitalistov, ki obvladujejo že itak skoro vsa državna sredstva. Dopisi. Little Falls, N. Y. — Kakor znano, je tukaj velika slovenska naselbina, ki kljub slabim delavskim razmeram še precej dobro napreduje. Zaposleni smo večinoma vsi v tovarni za usnje, katera obratuje po tri dni na teden. Prosti čas porabimo za eitanje. Prav pridno prebiramo (Jlas Naroda, ki nam vedno prinaša dobre in zanimive članke. Kakor povsod, smo tudi tukaj razdeljeni v dva tabora. Nekateri bi radi videli, da bi , se slovenski narod osvobodil, drugi so pa zopet veliki prijatelji Avstrije. Zadnji so svojo neumnost ■ pokazali takrat, ko nas je obiskal zastopnik etos bomo imeli v pred pust nem času pet slovenskih veselic, in sicer štiri dramatične predstave in eno plesno veselico, kar je v tako slabih delavskih razmerah gotovo mnogo. Da, človek potrebuje tudi duševne hrane hrane, ne pa samo telesne. Žalostno bi bilo naše življenje, če bi vedno mislili le na svoje tužno stanje. Kot zadnjo veselico in predstavo v tem predpustnem času priredi Samostojno društvo Vitezi sv. Jurija, in sicer v nedeljo 14. februarja. Ker živimo v tako resnih razmerah, si je tudi to društvo izbralo času primerno igro, namreč "Kazen ne izostane", igro v štirih dejanjih. Tudi I našim kapitalistom kazen ne iz-| ostane in ura plačila bo prišla 'prej ali slej. Delavec-trpin mora' enkrat priti do pravice. Druga ipra je "Ne kliči vraga" v enem dejanju. Že sam naslov pove. da! je igra polna zdravega humorja J in da se ji mora vsakdo nasmejati do srca. 1'loge so vse v dobrih rokah, zato upamo, da se bo tudi dobro igralo, kar bo v čast igralcem in društvu ter v zadovoljnost gledalcem. Zatoraj vsi v Mat. Slanovo dvorano dne 14. februarja! Gotovo ne bo žal nikomur, kajti zabave bode obilno. Tudi plesalo se bode in pijače ne bo manjkalo. Vso slavnost bode pa povečala slavnoznana "Špeliov-ka". Pozdrav! - Matija Ivanetič. Fcrt Mills, Philippine Islands. Ker imam ravno čas. sem skjenil napisati par vrstic za priljubljeni list <;. N. Pred božičnimi prazniki smo bili precej zaposleni, ker smo imeli velike strelne vaje. Streljali smo na tarče na morju z dvanajst-palčnimi topovi. Dosegli smo velike uspehe. Posebno strojne puške so se dobro obnesle. Tisti dan pred Božičem so napravili na prostem velik oder in v njem malo ' hišico, kjer je prebival Miklavž. Ob šestili zvečer je začela igrati godba lepe božične pesmi, nato je imel neki duhoven l<*p govor, katerega smo vsi z zanimanjem po-' slušali. Za Miklavža, se je oblekel neki naš častnik, ki je kmalo za-' tem začel deliti med mladino raz-; ne darove. Prav milo se mi j-' sto-1 rilo pri srcu, ko sem gledal ta lep ' prizor. Spomnil sera je svojih o-' t roških let, spomnil sem se časa. ko sem tudi jaz tako nestrpno pri-' čakoval prihoda sv. Miklavža. V Avstriji jih je -menda letos Mi-' klavž zelo slabo obdaroval. Na Božič smo imeli razkošno kosilo, • fine smodke in nazadnje še po pet steklenic piva. Pripeljali so ga iz i Manile, ker v tej trdnjavi ne prodajajo nikakih alkoholnih pijač. S svojim stanom sem popolnoma ' zadovoljen, ker s človekom že vsaj po človeško postopajo. Pozdrav vsem Slovencem širom A-nierike! — -Josip Simonič, slovenski vojak. Hotel garni. Ruski spisal Anton Cehov. —o— Gospa polkovnikova Našatvri-na, ki je stanovala v sobi št. 47, 1 je temnordeča same jeze in vsa besna planila na poklicanega hotelirja. "Cujte, gospod gostilničar". 1 za kliče, "yii mi daste drugo sobo, 1 ali pa se sploh izselim iz vašega ' ničvrednega hotela. To je prav-' cata špelunka. Prosim vas, od- ■ rasle hčere imam in tu slišijo dan na dan le surovosti. Kako gospo- - darstvo pa j«' to pravzaprav! Dan in noč! Včasih pripoveduje povesti take vsebine, da bi si človek ► zamašil ušesa. Kakor kak izvo-šček! Le dobro, da moji ubogi i hčeri o takih stvareh nič ne razu- ■ meta, drugače bi šel človek ž nji-' ma najraje na cesto... Ravno iz- nova začenja nekaj pripovedova-. ti! Tu lahko sami slišite!" i '"No, jaz vem še boljšo povest, dragi tovariš!" se je začul hripa-vi bas iz sosednje sobe. "Ali se ■ spominjaš nadporoenika Druško-, va* Ta Druškov je nekoč igral biljar in j>ri gotovih sunkih dvig-1 nil iz navade nogo. Naenkrat seje začulo: Rrrr! Najprej smo vsi mislili, da je strgal sukno na biljardu; ali ko smo bližje pogledali, cenjeni tovariš, smo videli, da so mu počile neizrekljive v vseh šivih ! Tako visoko je dvignil mrci-11a nogo, da ni oslal niti en šiv cel... lla. ha. ha! Pri tem prizoru pa so bile navzoče tudi dame, med drugim soproga vedno pijanega poročnika Okurina... Oku-rin je zbesnel ... Kako si Druškov more dovoliti, obnašati se tako nesramno v navzočnosti svoje gospe! Beseda je dala besedo... saj poznaš naše tovariše! Okurin je poslal Druškovu dve priči, ali Druškov ne bodi neumen, je odgovoril: "Naj poziva na dvoboj ne pošilja meni nego mojemu krojaču, ki mi je napravi' t^ hlače. On je kriv!" Ha, ha, ha... Ha, ha, ha!" Lilija in Mila. hčerki gospe pol-kovnikove, ki sta sedeli pri oknu ter podpirali debela lica s pestmi, sta jokavo povesili oči ter zardeli. "Ali ste slišali?" je nadaljevala gospa Našatvrina, obrnivši se zopet do gostilničarja. "Ali ni to nič? Jaz sem gospa polkovnika, gospod! Moj mož je okrajni poveljnik! Ne bom dovolila, da ta-. korekoč skoro v moji navzočnosti # govori kakor navadni hlapec take surovosti!'' "Saj ni hlapec, milostljiva go-spa#, stotnik je; Kikin je njegovo ime; plemenitaš. "Ako je na svoje plemstvo v _ toliko pozabil, da se izraža kakor j navaden hlapec, zasluži še večje! zaničevanje! Skratka, ne govori-1 čite več mnogo, nego ukrenite potrebno !" "Ali kaj pa morem storiti, milostljiva gospa ' Saj niste edina, ki se pritožuje; vsi se pritožujejo; a kaj naj počnem ž njim .' Več-!krat sem že šel k njemu v sobo in sem ga hotel pripraviti do tega, da bi se sramoval svojega obnašanja. "Gannibai Ivanovič". sem dejal, "kako se le morete tako obnašati! To je sramota!" Ali takoj mi je začel premetavati pesti pred nosom in za vpil je name: "lločeš pač videti bat i ne?" in tako dalje. Pregrdo se obnaša. Kadar >e je zjutraj naspal. hodi čisto neženirano — oprostite! — v negližeju po hodniku. Kadar je pijan, pa vzame revolver in strelja v /.idovje. Čez «lan popije ne-vrjetno množino žganja, ponoči pa igra strastno karte... I11 kartanju sledi obligatni tepež. .. Sram me je pred najemniki!" "Zakaj pa ničvrednežu ne odpoveste stanovanja .'" "Saj se ga ne morem iznebiti. Tri mesece mi že dolguje najem-ščino, ali saj že več ne zahtevam svojega denarja, ko bi nam storil le uslugo ter se hotel preseliti. Mirovni sodnik ga je obsodil, da zapusti sobo, a pritožil se je na prizivno sodišče in na kasaeijski dvor. Tako zavlačuje stvar. . . Križ je, križ! In Bože mili, kako dober človek je pravzaprav! Mlad, prijeten, razumen... (V ni pijan, ne dobite boljšega človeka. Zadnjič, ko ni bil pijan, je ves dan pisaril stanšem pisma." " 1'bogi stariši!" pripomni gospa polkovnikova vzdihujoč. "Seveda, ubogi stariši! Prijetno gotovo ni, imeti takega postopača za sina. Vse zabavlja nanj, iz vseh stanovanj ga spode in niti dan ne mine, da ne bi imel opraviti radi kakega škandala s suili-ščem."' "Uboga, nesrečna žena!" vzdihuje gospa polkovnikova iznova. "Saj ni oženjen, milostljiva! Kako bi to tudi mogel biti? Boga naj hvali, da se sam preživi!" Gospa polkovnikova je hodila iz kota v kot. "Neoženjen, pravite?" vpraša. "Da, milostljiva!" Gospa polkovnikovala je nadaljevala svojo pot in premišljevala. "Hm !. .. Neoženjen. .. " reče zamišljeno. "Hm!... Lilija in Mila, ne sedite tu pri oknu — saj vleče!___ Kolika škoda! Mlad človek, pa tako podivjan! In od česa to izhaja? Nikogar nima, ki bi dobrohotno vplival nanj. Matere ni, ki bi... Neoženjen? No. 0<) mož. prvi božični dan po petdnevnem maršu v Fiorent. V nadaljnem maršu je dospel polk v Argonski leS in v štiriur-! nem nočnem pohodu skozi gozil je prišel polk do strelskega jarka. ' Prva stotnija. ki je imela zaseden • prvi strelski jarek, samo metrov oddaljen od Nemcev, je dobila ob 8. zjutraj od Peppina Garibaldija povelje, prodreti v naskoku s klici: "Naprej za Italijo in Francijo!" Nemci pa so bili pripravljeni in so obsuli napadalce s točo krogel iz pušk in strojnih pušk. Med prvimi, ki so padli, se je nahajal Bruno Garibaldi. Naskok se je ponesrečil in prostovoljci so se zbrali v svojem strelskem jarku, ki ga je bila medtem zasedla druga stotnija. Drug silno močan naskok je dal Garibal-dineem v roke del nemškega strelskega jarka. »Sedem Garibaldin-eev je skočilo v jarek, ta pa je zleiel naenkrat v zrak. Zopet ho se morali Italijani umakniti; pustili so morali na bojišču tudi truplo Bruna Garibaldija. Gari-baldinci pravijo, da so imeli 4') mrtvih iii Io0 ranjenih. Glasom poročila lista "l'or-riere della Sera" so mogli spraviti truplo padlega Garibaldija samo tako, da so izkopali do njega jarek. Ganljiva sinova ljubezen. Nekega častnika, ki je bil v. AVvtseliaete težko ranjen od 25 šrapnelskih krogel j. so pred kratkim sprejeli v monakovsko bolnišnico Rdečega križa. Težko bolan je izvedel, da je leži njegov oče, ki je bil višji uradnik, na smrtni postelji. Navzlic velikim bolečinam se je dal težko ranjeni častnik prenesti na nosilniei v stanovanje svojih staršev, da se poslovi vsaj izpred vrat spalnice od očeta, ki je umiral in ki ni več spoznal svojega sina. Vojni izdatki Rusije. Po računih ruskih strokovnjakov bo izdala Rusija v prvem letu vojne milijonov rnbljev vojnih stroškov, t. j. približno *»0 milijard kron. NAZNANILO IN PRIPORO- " ČILO. Rojakom v Greensburg, Pa., in okolici naznanjamo, da je rojak Mr. VENC. PALČIČ naš zastopnik in sme pobirati naročnino za Glas Naroda in izda-vati za to potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Za en dolar dobite dnevnik "Ol&s Naroda" ■KOZI ŠTIRI MESECI. :.< M I Kewaunee. 111. L. Tomšič -->5.00. Virginia. Minn. John Lakner !*±r>0. Geo- Barieli j Columbus, u. Pi, sl.iiO; Alojzij ! Potočnik in Hudolf Po'očnik. ; Dosedaj nabi-ii^-»'J.OU. j Kje"~je MATIJA GlfENTZ. ~ ' 42 let, doma iz Vrha pri Vini-; i . 1 j ei? Ako kateri rojakov ve */a ': njegov n;: >1 o v, na.j g;s naznani I' podpisanemu, :tli naj se sam <»-glasi. — .1 hn Slialtz. L'C 1 'eit-! j tenial. < 'alumet. Micli. POZOR GOZDARJI! Potrebujem dvajset d »brili mož -!za delo v gozdu, rezati logse hi ' i spuščati v dolino. Plaea se '»d ti-! .I soč čevljev š:|. tore j na dan se .! lahko zasluži -J Peter- Meneghinis. -j I»1 ix < 'res{ molit. N. ' V .1 1M0 1! NAZNANILO. I Slavnim slovenskim druš:vom [in Slovencem g'*eaterne\vyorške naselbine ter okolice s»- tem po-. toni prijazno naznanja, da priredi slov. podporno društvo "Orel i št. ! MI J. S. K. J. v scbcto dr.e 24. aprila t. 1. ' i,. . v dvorani Sehiitzen ll.dl, 1 '2 St.| ! .Mark's Plaee (8. ul. Ne v, York j svojo SESTLETNO VESELICO II in kakor običajno j v nedeljo dne 18. julija t. 1. SEDEMLETNI PIKNIK v "Hotel z u 111 glinen \Vald" v j Masp< tli. L.uig Island. Vsa natančna pojasnila bodo pravočasno objavljena v "Glasil Naroda". Z odličnim slov. pozdravom Valentin Orehek, tajnik. ! r o-n— 2) 1 ------ - K.jje moj bratranec ANDREJ ŠUSTER : Pred tremi leti se jej nahajal nekje v Združenih dr-; zavali ter do tistega časa tudi pisal domov v Mengeš, Kranjsko. a pozneje pa ni bilo ve,'! 1 ničesar slišati o njem. Iver mu imam mnogo važnega sporočiti, prosim e:*n.jene rojake, ako kdo kaj ve n njem. naj mi blagovoli naznaniti, ali se mi pa naj sam e javi. — Ivanka Šušter. 4"J4 K.i • !Hh St.. New York, N. V. i NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Lorain, > O. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na-' ročnino za "Glas Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila i» ga rojakom toplo priporočamo. 3 spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Rad bi zvedel za svojega brata FRANKA KAKLOVŠKK. Pred nekako tremi meseci se je na-1 hajal v Missouri, od tam mi j* pisal, da gre v Illinois in od tedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kat»-ri ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali pa naj >e sam oglasi. John Karlovšek. li. F. D. •!. ' 1 F-»rt Smith. Ark. ZAHVALA. S tem se zahvaljujem vsem fonim rojakom iz Conemaugh. Pa., ki s.> i/ prijaznosti prispevali za obleko mojega brata Alojzija, po-siniio š,- rojakoma -I« - p:i lireine- lj:i in Franku škutV.-K ki ^ta naju ppr-emila v bolnišnico v Dixmont. S -^j ištovatijen: Josip Glavič, Ug.f)—2) Vandling. Pa. I ___ i Kad bi zvedid za naslov svojega brata JOHNA BOŠTAR in prijatelja lJlJZKTA F A11J A N. 1'red enim letom bivala v Petersburg, li!. Pros.;,t <-enj<-n«» . rojake, če k'io ve za 11 ju na J slov. da ga mi naznani, ali naj " se sjima javila. k< ■ p-""oeati njima imam nekaj važnega iz ! starega kraja. — Joe Boštar. 11*11! N. Pe.itl S'.. < "hieago. ill. i -»-71 2 NAZNANILO. 1 V za I o ir i itiarn s,, nekoliko posršENlir ZDHAVIL. j kakor lipi Vo in l» zg »Vo cvetje. • polaje. pelin in koindce. Hn funt s*.me >1 x poštnino vred. t Martin Rudi. i !r-10 2 < Tint on. 1 nd. j Rad bi zvedel /;i naslov svojega brata JANEZA DEBEVU. Nahaja >e nekje v Peiitisvlvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo i ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se sam oglasi. — j Frank Debevc. Box 7>'». Rieh-, mond, AV. Va. 6-i>—2) DRUGI IN TRETJI ZVEZEK I.MFNIKA padlili. ranjenih i:i vjetib naših vujaUnx \ Milanji r<»pski \o.|sk5. Sestavljen po izvirnih |mr<«"-iliti vojnega ministrstva s 4i/.i:-firi na tr--tje zl«>riio ]«>\-'-lj!iištvo i.-oi-|«si j.ri katerem slu/lmjejo i/.kijin'n, skoraj sami Slovem-i. Tu so n;i vedeni vojnki ljubljanskesa, spo in s::mi S'ovovitz i»t ^al.................sj.7r, ,<::.ihi Tr«»pinj«'Vee za I h »j .........................S !i.mi Slivovitz zalHij ...................... .e Whiskey ."» let slar. zaltoj .... #11.OO Kudeea Ohio vina jmt jnil.....r,.V.. COe.. Catawlia in 1 h-1 a ware per gal.......7."m-. sne. V.a r» in lo pal. jhis raruiwniii -<1.<«». /.a —-"» -Sl-'.oo. Zii vceja naroeila je s,M| z:istonj. N*ur«H*ilu naj si- priloži denar ali Money Order in nataneni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0, Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRULL < I Prodaja belo vino po................ 70c. gallon ^ črno vino po ....___'......... 60c. „ K D rožnik 4 pallone za .................... $11.00 4 P Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 * „ -t gallone (sodček) za.......... $16.00 ) Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, ] d308 St Clair Are., N. E., Geveland, Ohi« [ BOJ ZA NARODNI OBSTOJ BODI VSAKEMU SLOVENCU DOLŽNOST! -o- (Ivan Možina in L F Truger). -o- Ne samo, kar veleva mu stan. Kar mor«, to mož je storiti dolžan. Važni dogodki v zadnjem času nas spominjajo, da spoznamo tudi mi svojo dolžnost in pokažemo dejansko svojo ljubezen do slovenskega naroda. Naši rojaki v stari domovini pod tiransko, krivično nemško vlado so se uprli imperialističnim zahtevam, zavedajoč s.-, da je to, ako se podajo, njih pogin, pogin naroda. Z obupnim naporom, z zadnjimi močmi so se postavili krutim tlači-teljein nasproti, da rešijo svoj narod propada. Toda kakšno 1>q plai-ilo za njihovo požrtvovalnost in nadčloveško prizadevanje? Zadela jih bode žalostna usoda njih junaških prednikov, kateri so trudili osvoboditi svoj narod in so za to zapadli sramotni smrti. Dovolj dolgo je prosjačil slovenski narod pri nemških nadute/i h na Dunaju >vojih pravic in enakopravnosti z drugimi narodi. Poda bilo je zaman. Karkoli so storili eksekutivni organi avstrijskega imperializma za slovenski narod, vse je bilo namenjeno le v njegovo pogibelj. v njegovo ponižanje. Ničesar niso storili v i.jejrovo prohudo. ničesar v njegov proevit in okrepitev, nasprotno. vsi "DAROVI ' vlade so bili darovi Danajcev, skrivajoč za seboj pogubo in zasužnenje. Kaj pa je potem dolžnost naroda, ako ga je lastna vlada za-|pustila ? Katero pot mora nastopiti, če ga lastna vlada celo potica tm tak način v terno neznanja, v pogibelj, kakor se godi slovenskemu narodu? Ako bi vsakdo izprevidel. da od tani ni rešit ni pomoči, da dobimo mesto pravic verige, mesto osvobo-.)• nja propast, potem bi že izprevideli, da smo navezani sami nase in da moramo iskati rešenja in osamosvoboje izpod takšnega jarma p<>;<>lnoma drugje; nastopiti moramo pot samopomoči! Narod kot t;ik nima samo pravice, temveč je tudi dolžnost resnega, svoj narod ljubečega ljudstva, da se vpraša, kaj bo z nami Slovenci, če se izbriše. Avstrijo iz zemljevida. Nobeni državi na svetu ni oUtoj večen; zato imamo dovolj vzgledov zgodovine. Naj je bila država še tako močna, prišel je trenotek, ko se je končalo njeno gos pod st vo. ko je skoraj popolnoma izginila raz zemeljsko juivršje. Zlasti pa je to vprašanje aktualno za nas Slovence sedaj. ko stoji A\strija na takem stališču. ko se bliža svojemu raz-j .nIn in propadu. Naš narodni obstoj nam mora biti dražji, kakor pa vse države, ki so okoli nas. Do t»ga prepričanj* so prišli rojaki v stari domovini in tak pometi ima njih upor. Kajti, ako bi narod ne imel že vsaj toliko zdravega organizma, kakor ga ima vsaka žival, potem bi ne bil vreden, da se sploh o njeni govori. OjJprle so se jim oči. da je vsak narod sebi najbližji, da se je predvsem treba boriti za narodni obstoj in ml vreči tuji gospodarski jarem. Toda vse njihove žrtve bodo zaman, kajti obdajajo jih sovražniki od vseh strani in ima vlada š'- dovolj moči, da zatre s silo njihovo rodoljubnost. stremljenje iu prizadevanje. Njihova sveta in žrtve polna obupana borba bo končala z novimi potoki krvi...... Rojaki! Ali naj mi, kateri imamo v svobodni deželi proste roke. brezbrižno gledamo ter držimo roke v naročju, ko se naši bratje obupno. 7 naporom zadnjih sil bore ter prelivajo svojo kri. da /agotove obstanek svojemu narodu?! Ali bodemo mi trpeli, da po-|ga/i in zatre avstrijski tiranizein slovenski živelj? Ali naj dopustimo, da bo izpodletel še ta zadnji poizkus življenjskega pome- IM, da se bo pote m tudi o slovenskem narodu reklo: "Bil j«*-- a ni ga več?!... Ne. ne. in stokrat ne!!___ Ali naj pozabimo, na slavne naše pradede. ki so se junaško borili proti našemu dednemu sovražniku ter prelivali svojo kri i/. ljubezni in za prostost svojega naroda? Ali naj odvržemo od sebe vse rodoljuhlje, ves narodni ponos in narodno zavest ter izločimo svoje brate pogubi, ko se vendar borijo tudi za nas? Ne tega n«' smemo storiti!! Ali naj preslišimo obupne klice na pomoč obupanih bratov ter jih goljufamo v upanju, katero stavijo na nas? Ali naj ne spre-vidituo, da smo mi zadnji, na katere more še staviti slovenska domovina svoje upe iu nade, da smo mi vendar poslednje upanje? Ali naj smo mutasti. ko smo mi vendar zadnja pomoč, ki moremo še nastopiti pota, »la zajezimo pot prodirajoči pogibelji? Nikakor ne, upanja domovine in naroda ne smemo varati, pa če tudi bi morali vse žrtvovati. Rojaki! Naša slonvenska domovina nas kliče kot zveste svoje sinove in hčere, da jo rešimo pogibelji. Ali ni tedaj naša sveta dolžnost, dolžnost vsakega posameznika, da zastavi vse svoje moči in žrtvuje vse, da jo reši propada T Vsi kot en mož ji moramo priskočiti na pomoč, brez razlike na versko in politično prepričanje. Treba nam je solidarnosti pri skupnem delu. ako hočemo do-seči cilje, da ne bo eden s hudobno roko podiral, kar so drugi zgradili. Prepričati je treba vse slovenske sloje o živi potrebi skupnega dela. naš boj ne sme biti borba posameznika, temveč« postati borba celega naroda, kajti le kot taka. če pomenja realno pozitivno delo. je najboljša garancija, da bo zopet napel narod vse svoje sile do skrajne moči v svojo osvoboditev. Zelja, pravega Slovenca bi morala biti, da bi pomenjala sedanja slovenska generacija v tem usodnem boju to. kar so pomenjali v starem veku Atenci za ves Orient. Veliki narodni trenotki se bližajo naši slovenski domovini in odločitev ni več daleč. Naša naloga in dolžnost je, da nas bode ta usodepolna odločitev našla pripravljene, da bomo stali vsi trdno kot skala v obrambo svojih pravic iu naroda. "Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca se ne gane'4 — napram svojemu narodu!, to bodi naše geslo. Naša slovenska domovina, lepa Slovenija, se nahaja v zobeh hudih sovražnikov slovanstva. Nemec prodira proti jugu. Italijan proti severu in Madžar od vzhoda, tako da nimamo mi nikakega izhoda iz t.« pasti. Nič drugega nam ne preostaja, kakor bojevati se z duhom proti sovražnikom, ali pa podleči ter se odpovedati narodni pravici, svojemu življenju, jeziku, šegam in navadam. Kaj naj toraj storimo? Ali naj pustimo, da bode narod Slovencev izumrl, da se ga bode potujčilot Naj-li mirno gledamo, ko polagoma. pa gotovo prodira sovražnik slovenske narodnosti od severa. od juga in vzhoda? Ali naj stopa po tej slovenski zemlji tujčeva noga? Ali naj hrani in bogati krasno polje slovenskih dežela tujca, kateri ne sadi, pa bode žel, oziroma, hoče žeti? Ali naj puščamo, da izumirajo naši sinovi in hčere, da se zatira narod slo- 1 venski zato. ker je slovenski in ne germanski ali romanski ali morda albanski? Ali naj mi Slovenci v Ameriki gledamo s prekri-žanimi rokami, med tem ko se bije boj za obstoj slovenskih dežela? Ne. bratje, mi ne smemo trpeti, da bi zasedel sovražnik lepe . slovenske dežele, krasne zemlje, mi moramo gledati in delovati ] na to, da povrne sovražnik slovenske dežele nazaj Slovencem, ka- i terim pripadajo, kateri so si jih pridobili in branili v ljutih bojih. Mi ne smemo dopustiti, da bi tisti, kateri se bojujejo za do- i movino, bil tudi oropan domovine, slovenskih dežel. Mi moramo za- \ h te vati, da se nam da pravo, tisto pravo, katerega smo uživali pred i stoletji, ko smo bili še prost, nezasužnjen narod. Mi moramo za- < htevati od Avstrije, za katero se bijejo in prelivajo kri naši sino- i vi, naši bratje in očetje, katero so branili pred divjTuni Turki, s ka- I terimi am sedaj brati, da upošteva in usliši naše zahteve, da se da < nam Slovencem pravo, ki nam po pravici gre. Mi moramo zahteva- I ti, d* nas ima za narod, za ljudi in ne za WINDISCHE HDNDE, 1 kateri so le takrat dobri, kadar je potreba braniti Avstrijo, in ka- i i dar je potreba prijeti za puško, ne pa takrat, ko je mir, ko zahtevamo šole, pravice in prosto uporabo ali vsaj priznanje našega jezika. Mi moramo zahtevati, da se slovenski narod upošteva, kot drugi narodi, da imamo zagotovljeno erno na belem, garancijo, da se hode upoštevalo mali čvrsti slovenski narod kot samostojen narod. kot narod, ki se bode lahko posluževal svojega jezika, ki si bode lahko zidal šole prosto, kjer bode lahko izobraževal svoje sinove in hčere ter jim pokazal bodočnost, katera se je Slovencem pred stoleti prerokovala. To so zahteve slovenskega naroda, te doseči mora biti namen i narodnega boja in prizadevanja vseh in vsakega Slovenca. Kako pa moremo to doseči? Ni dovolj, da se navdušujemo z besedami, ni dovolj, da so nam usta polna lepodonečih rodoljubnih fraz. ni dovolj, da pomilujemo svoje brate in tlačeno Slovenijo, temveč poprijeti se moramo nemudoma dela, ako hočemo kaj doseči in izvojevati prostost slovenskega naroda. Taka nas resno in težavno delo, in zato je treba tudi resnih, delavnih sil. Čas hiti, a mi še nismo pripravljeni. Ne mislite, da nam bodo prinesli na krožniku nasproti ugotovitev naših zahtev, kakor hitro bomo le usta odprli. Ne varajmo s takim upanjem sami sebe. Brez odločnega nastopa, brez resnih korakov, bo sužnjeval slovenski narod še nadalje, vkovan bo še v trše verige, kakor do sedaj. Da se to ne zgodi, je treba močne zveze, katera bo podvzela potrebne in resne korake, združiti se moramo v ligo. Naloga je lige mora biti, da zastopa Slovence pri mirovni konferenci, ji predloži naše zahteve ter stori korak?, da bodo te tudi našle odmev in uresničenje. Ker pa se taka liga ne da kar tako iz rokava stresti, zato pfedlagava sledeče: 1. I zve l i naj se nekak pripravljalni odbor, oziroma odsek, ki bo ukrenil vse potrebno za ustanovitev lige. 2. V ta odsek naj se izvolijo najsposobnejši, najdelavnejši rodoljubi, katerim ni narodnost samo na jeziku, temveč so pripravljeni zanjo tudi nekaj žrtvovati in posvetiti svoji nalogi vse svoje moči. . 1 2. Sedež odseka naj bi bil v sredini Združenih držav v svrho lažjega sestavljanja odbornikov. 4. Naloga tega pripravljalnega odbora naj bi bila: a) Navduševati vse v Ameriki živeče Slovence brez razlike na versko ali politično prepričanje za ligo in boj v dosego osvoboditve slovenskega naroda. b) Pobirati prispevke za fond lige iz katerega naj bi se pokrili vsi stroški, oziroma izdatki za naš boj, kakor tudi zastopnik za mirovno konferenco. e) Izdela naj iz prej omenjenih zahtev resolucijo, katera se hode predložila: 1. Vladi Združenih držav. 2. Vsem tujezemskim poslanikom, kateri nam bodo potem o-laj.šali pristop do mirovne konference. d) Iz svoje srede naj se izbere najsposobnejšega med sposobnimi. ki bo zastopal slovenski narod pri mirovni konferenci. e) Pozove naj se vse slovenske časopise, da začnejo agitacijo za ligo, nabirajo prispevke za fond ter da gredo v vsakem oziru na roko. 5. Ta pripravljalni odbor naj bi se volil potom splošnega glasovanja in naj bi bil v središču republike. G. Ako je pripravljalni odbor mnenja, da hi bilo bolje delovati skupno z drugim slovanskimi narodi, to je: Hrvati in Čehi. tedaj I naj se pri teh informira, kajti bolje je. da se združimo z brati Če-in in Hrvati, ker imamo iste težnje in isto hrepenenje, to je biti bratsko združeni in imeti svobodo in enakopravnost ter neodvisnost. 7. Slovenska liga pri tem še vedno obstoja in se ne spoji z o-stalimi. Na primer: "Ako se pridružimo Čehom, skupno z brati Hrvati, kateri so že ustanovili svojo ligo, tedaj bo skupno le delovanje. da bode nspešneješe in vplivnejše, nikakor pa ne, da bi se Ž njimi strnili v eno ligo. Obstojale bodo še vedno tri lige, slovenska, hrvatska in češka, ki bode vsaka delovala v prid "svojega naroda. 8. Razmotrivati in sklepati bi imelo v vseh nasvetih posameznih rojakov. 9. Vsi sklepi odseka se morajo objaviti v vseh slovenskih listih. 10. Člani tega odseka, zlasti še blagajnik, bi moral položiti varščino ali bond. Tajnik naj bi ime! na roki toliko denarja, da se pokrijejo stroški za korespondenco in mora biti tudi pod varščino. 11. Imeti morajo pred očmi le blagor naroda t<;r delovati nesebično v dosego osamosvoje slovenske domovine. 12. Kadar bi bile vse priprave končane, naj se skliče skupna konferenca, za ustanovitev lige. To je nekoliko točk in navodil, ki bodo vodila do ustanovitve slovenske lige. ki bo delovala v osvoboditev slovenskega naroda izpod tujčeve pete, kajti: Prost mora biti, prost moj rod Na svoji zemlji, svoj gospod! Na noge torej, bratje, za prostost domovine, prostost naroda m za Vašo prostost! Naj ne hode med nami izdajice, ne nasprotnika, temveč vsak pomagaj po svojih močeh pri skupnem delovanju ! Ne samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan' Raznoterosti. Podpisovanje francoskega, posojila na Angleškem. Angleška banka poziva z dovoljenjem angleške vlade občinstvo, naj podpisuje francosko posojilo v znesku 10 milijonov funtov šterlingov, to je 240 milijonov frankov. Prestolonaslednik na Dunaju. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je prispel z bojišča zopet na Dunaj ter se nastanil v Scboenbrunnu. Poročal bo cesarju o svojih inšpekcijskih potovanjih. Napačen major. V Berlinu so razkrinkali nekega Rossmanna, ki je bil preje dalj časa natakar v Berlinu, zadnji čas se je pa vrinil med odlične, zlasti vojaške kroge kot 'major Kurt pl. Oertzen'. Sleparja so razkrinkali, ko mu je nekega večera neki gost pri stalni mizi vrgel v obraz največje žalitve, ne da bi bil gospod "major" v stvari kaj ukrenil. Rossmanr. je nato brez sledi izginil. Dognalo se je, da je bil na policiji naznanjen pod pravim imenom kot agent, katerega poklica pa nikoli izvrševal ni. Uspeh italijanskega enomiljard-nega posojila je po poročilih italijanskih listov senzacijonalen. Samo v Milanu je bilo subskrtbirano več kakor znaša celo posojilo. jCENIK KNJIGS 7 katere ima ▼ zalogi W SLOVENIC PUBLISHING CO. i > 82- CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ( molit v mm: Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Bajski glasovi elegantno vezano 41.20 Bajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za duio, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški _40 POUCH* KRTIH: Abecednik Slovenski, Ttsan —25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Anglesko-slovenski in slo-vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano _.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Dobra knharica, vezano $3.00 Domači zdravnik —.50 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika in kemija, vezano —.50 Hitri računar, vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 Kubična knjiga —.40 Poneverjenja pri podonavski pa- - robrodni družin na Dunaju. | Računski uradnik Gruener ! "Podonavske parobrodne družbe" je poneveril 200 tisoč kron. Gruenerja so prijeli. Škoda je deloma krita, ker si je Gruener kupil lepo vilo in posestvo. Konfiskacija premoženja pobeglih bosanskih deželanov. Sarajevski uradni list priobču-je naredho, ki določa, da je kon-fiscirati premoženje vseli bosanskih deželanov, ki so pobegnili v Srbijo. Premoženje zapade dež. erarjn. Slike iz vojne. Poroka na bojnem polju. V tej vojski se dogajajo po o-kopih čudovite reči; pred kratkim so na Francoskem blizu Ar-rasa praznovali celo poroko. Tq se je zgodilo v Hatneviku. Poročnik je za to priliko opravljal službo uradnika civilnega stanu. Žen n, narednik-kolesar, se je podal na kolesu iz prvega okopa nazaj v mali kraj. ki je bil zaseden od dragoncev, in je tam predložil svoje listine občinskemu uradu. Kmalu nato se je v vojaškem avtomobilu pripeljali!, nevesta v spremstvu prijateljice. Obred je bil priprost in ganljiv. Fradnik civilnega stanu je prebral obredne besede, vojaški kaplan je nato blagoslovil mlad par in notar, ki je bil tudi mobiliziran. je napisal poročno listino. K'*r je bila cerkev porušena, se je sveta maša brala v šoli. kjer se je tudi izvršila civilna poroka. Vojaški kolesarji na bojišču. Na športnem polju v eel i mo narhiji dobro znane štiri kolesarske stotnije: Krinin. Gradiška. Tržič in Rovinj so se združile v kolesarski bataljon. Že pred kratkim so s konjenico prekoračili rmko mejo in v malo dneh prodrli irloboko v sovražnikovo deželo do *K.. v čegar neposredni hI ižini so prejeli tudi svoj ognjeni krst. Še dalje proti severu do R. jih je vodila pot med neprestanimi boji, dokler niso uposta-vili zveze s prednjimi nemškimi četami. Nadaljna naloga je naše kolesarje v tridnevni vožnji privedla ob Visi i do O., kjer so v skoro tritedenskih bojih z močnejšimi ruskimi silama hrabro vstrajali. Bojev ob Sanu so se skozi več dni udeleževali, dokler jih povelje ni poklicalo drugam. Združeni večinoma s konjenico so vedno sodelovali v najtežjih poizvedovalnih podjetjih. Naj je bil dan ali noč, dež ali vihar, peščeno ali močvirno ozemlje — nič ni vrlih kolesarjev zadržalo v prodiranju. Kakor jih radi vidijo [>ri vseh naših četah, tako jih sovražijo kozaki. To je pa tudi razumljivo, saj je že v prvem boju ena sama stotnija z dvema strojnima puškama na odprtem polju in brez kritja v najhujšem ognju zadrževala več stotnij z artilerijo skozi več ur, dokler svrha ni bila dosežena. Tekom nadaljnega časa je moralo še veliko stotnij in patrol z dragimi žrtvami izkusiti strelsko izbor-nost lovskih kolesarjev. Med kolesarji so ta čas med drugimi najboljši dunajski kolesarji: Rammer, Meseliar, Peres-son. J?11inek. Topfer. Grill itd. ter Oradčani Kofler, Luttenbur-ger. Findler. Krennwallner. Meix-ner. Wolf in drugi. Navodilo za spisovanj* raznih pisem —.70 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del po —.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo _.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovar nemško - slovenski ^ (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2.. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretnt kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Voščilni listi —.20 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 2ABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE; Avstrijska ekspedicija —.20 Balkansko-tnrška vojna —.35 Baron Trenk _.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Beračeve skrivnosti $6.00 Beračica —.20 Bitka pri Visu r _.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi _.15 Burska vojska _.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. _.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $.">.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Črni bratje _.20 Cvetke _.20 Dama s kameljarni, broš. —.80 Deteljica —.25 Devica Orleanska _.30 Don Kižot _.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Doma in na tujem —.20 Dve čudopoljni pravljici —.20 Erazem Predjamski —.20 Evstahija dobra hči —.20 Eno leto med Indijanci. —.20 Pabiola —.35 George Stephenson, oče železnic _.20 Grizelda _JO Grof Radecky —.20 Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš. $3.00 Grofica beračica, 200 zv. $5.00 FTc-dvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 FT il de garda —.20 Hlapec Jernej —.60 ETubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 riustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Tzlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Tzidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Krištof Kolumb —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 Križana umiljenost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Kukelcev stan —.15 Lažnjivi Kljukee —.20 Leban, 100 beril —.20 Lepa Vida (Cankar) —.80 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polko va —.20 Mati, socijalen roman. $1.00 Mlinarjev Janez —.40 Malomestne tradicije . —.25 Mir Božji —.70 M"irko PoštenjakoviS —.20 Na različnih potih —.20 Na valovih južnega morja —.15 Na indijskih otokih —.30 Na jutrovem —.35 Na preriji —.20 Naseljenci —.20 Na divjem zapadn, vez. —.60 Najdenček —.20 Nesrečnica —.25 Narodne pripo vesti, 1., 2., 3. in 4. zvezek po —.20 Nezgodan a Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski —.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci $1.00 Pavliha —.20 Pod turškim jarmom —.20 Pota ljubezni, 110 zvezkov $5.50 Opomba: Naročilom je prilož tovini, poštni nakaznici, ali poštn i cenah še vračunana. Potovanje v Liliput —.20 Poslednji Mehikanec —.20 Pred nevihto —.20 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji _.20 Puneika _.20 Prava in neprava ljubezen —.60 Pariški zlatar _.25 Razne povesti, vez. _.40 Randevouz _25 Revolucija na Portugalskem —.20 Roparsko življenje _.20 Rinaldo Rinaldini _.25 Senila _.15 Sita, mala Hindostanka _.20 Skrivnosti srca _.50 Stanley v Afriki —.26 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju —.15 Sv. Notburga —.20 Sveta noč —.20 Srečolovec _,20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 1 Strelec __.20 1 Šaljivi Jaka —.25 Šopek lepih povesti —.20 1 Sanjska knjiga, velika —.30 i Slovenski šaJjivec _.35 Skozi širno Indijo —.35 Štiri povesti —.20 , Tegettliof __.25 Turki pred Dunajem —.30 Tisoč in ena noč $7.00 Timotej in Fil«non —.20 Trije rodovi —.50 t V delu je rešitev —.20 1 Velik i vsevedež —.35 1 Veliki trgovec —.30 > Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 • Za tuje grehe —.60 1 Zlate jagode, vez. —.30 I Življenjepis Simon Gregor- • čiča —.50 > Življenja tmjeva pot —.30 1 Znamenje štirih —,30 1 Za kruhom —.20 1 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 i Življenje na avstr. dvoru ali » Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 1 1 SPILMANOVE POVESTI: , 1. zv. Ljubite svoje scvraž-I nike —.20 , 2. zv. Maron, krščanski ; deček —.25 I 3. zv. Marijina otroka —.25 I 4. z v. Praški judek —.20 j 5. z v. Ujetnik morskega \ roparja —.25 I 6. zv. A rum 11 ga n, sin indij- I skega kneza _25 I 7. zv. Sultanovi sužnji _.25 ) 8. zv. Tri indijanske pove-i sti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 > 10. zv. Zvesti sin _.30 t 11. zv. Rdeča in bela vrt- I niča —.30 12. zv. Korejska brata —.30 > 13- zv. Boj in zmaga —.30 zv. Prisega huronskega I glavarja —.30 I 15. zv. Angel j sužnjev —.30 zv. Zlatokopi —.30 I 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 I 19. zv. Mlada mornarja —.30 I TALIJA: , j Zbirka gredaliških iger. > Brat sokol _.25 • Cigani _40 1 Doktor Hribar _.20 1 Dve tašči * ' * _20 1 Ideal na tašča —.20 ' Nemški ne znajo —.20 1 Pot do srca —.20 1 Pri puščavniku —.20 Putifarka * ~ —.20 1 Raztresenca —.30 ' Rokovnjači, naroda igra —.40 ' Starinarica —.20 V medenih dneh —.20 I RAZGLEDNICE: Newvorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Torka po —.25 Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali —.35 veliki —.75 ] ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske mali, —.15 Združenih držav, mali —.15 veliki —.25 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih drŽav po —.25 t iti denarno vrednost, bodisi v go-ih znamkah. Poštnina je pri vseh GLAS NARODA, 9. FEBRTTARJ A, _ Jugoslovanska Katol. Jednota — m Inkorporirana dne J4. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. C KRM. 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS B A LA XT, 112 Sterling Ave., Bar berton. O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZH II. Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOCZK. Box 105, Kly, Minn. " Zaupnik : f .Ml IS KASTELIC, Box 583,* Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 X. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZrXN II, 421 7th St., Calumet, Mieh. PKTElt sPEHAK, 422 X. 4th St., Kansas City, Kan.s. JOHN VOGUM II. 444 —6th St., La Salle, III. JOHN .U SE«'. <;413 Matta Avt., Cleveland, O. JOHN KRŽI-NIK, Box 133. Burdine, Pa. POROTNIKI: Ft:AN* JESTIN. 170S K. 2^. St., Lorain, O. J*»SEPII PfSHLAIC. 30S -0. St., lioek Sprint.'«. Wyo. GUKiioR PORI:NT Box IJIack Diamond, \Vush. POMOŽNI ODBOR: JOSITlf M KRTE L. od društvu sv. Cirila in Metoda, šiv. 1. Kly, Minn. I.OI'IS CHAMPA, od društva sv. Sna Jezusa, štv. 2, Ely. Minn. % JOHN' GRAHEK. st„ od društva Slovenec, štv. 114, Ely Minn. V i > \ 'i' i; "i s uradnih zadev kakor tudi denarne poši-'jatv na j -e p. : ' j.i |o na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe ■ a na j>r> • !-» ditika porot.lega |*>rotne«ra odbora. N i (. ■ i ii 11 o« uradna, ju me od strani članov se ne bod<-oziralo Dru tvrno glasilo: "GLAS NARODA". NAŠE SLOVENSKO STALIŠČE V POGLEDU SVETOVNE VOJNE, i John Jager. , ---«>--- i (Sredi januarja 191C). - 1. V nei ici in lr;c S:.\t . PcLtični in obči pojavi med ameri- j1 kinu Slovenci v pr.meri z onimi Nemcev. r L ' - v«' \"tn. : o j a ki, p i<-< u posnetek iz pisma, ki ga je pisal -s N« mt« i/ Združenih držav >v«»jim švicarskim rojakom: Mi-Ute. d.i > i u o tukajšni Nemei roke kar križema -s d;/ai u -dali. kako se h'.jejo naši rojaki onkraj mor- e Vi: .i r ne. /dni/, i srno si- že ko j prvi dan vojne, ' 'i odluj« i!o naval la/i in opravljanja, liolj kot v kaki * • ' • / , t • i s v Ameriki časopisje moč. kate- * ' • ! iv j1 .■«'» o dalekosi /en, /aradi površne naobraz- ' A t . i . -proti nam .•■ staia anglo-frankov- > <* r «• i. katere besiiost. zagrizenost in ljutost 1 .' »'•• IK ••!.;. \ a 'a s;i ao >. nji tia astna ignoratiea. Nihče t v I i - * j' u s; lie more iiiii predstavljati, kako brezmejno « " ■ ee\ali li : »1st t i i i vse, kar je bilo nemško. Barbare i -■> nas na/ivali » tej deželi svobode. \ »\tvti >j n;use pravične stvari smo šli v boj. v boj ' 11 a podlagi sii inoza se it •*. i \ se, i .!< sp.olt moglo rabiti angleško pero, smo m ,1 , iv.il . \a i:suče pisem >e je pisalo na redakcije ča- 1 j-i-<»\ in na stotine -e jih je tudi tiskal«); impozantna 1 - 'o\aii.ja so v.- vt.šia. — - kratka pokazali smo A me- > r;,:.iiieu, sami se n smatrajo namreč za Amerikance!). J •» ' s .i-1 t k. i 1 I miiI:.!'nov ! , pripravljenih odbijati i taka ' dasta zabavljanja. < anke uglednih Anierikaneev i tno ra/si-jali po letakih lil zasnovali smo svoj tednik: ' Eatb. r!.....J. devoted to Fair-Play". ki ima sedaj že UO 1 '••»>'o--i. '.'»v. O-ga?!!Z0V;:li «mo v obrambno delo. . oba.iv; n. odvisna nemška dnevnika " New-Yorker Staats- i '' ' ng "N'in Yorker llerald" sla si pridobila s svo- ! jim ninžkirn nastopom neizmernih zaslug za Nemčijo. j N. ništvo. i bilo skozi desetletja precej razbito • I o drust-xih. se • pokazalo v uri nevarnosti, kot popol- j n< ma « lino. in si j riborilo kar na mah spoštovanje ( ?) i m i: I d Ze s i ■ kažejo plodovi! Vidno narašča srd Angle- J . v in celo najneumnejši začeli «.o dobivati pomisleke zo-; i'!* te l:ramarske duše. ki omejujejo trgovino Amerike!" < Se\.-da samo Neineein. ki imajo slučajno morje zaprto zato jo je treba ustaviti vsem . Sedaj -i pa poglejmo nekoliko naše razmere v Ameriki! Naša - lov en-k i javnost je kakor telečujak tistega liibničana, kateri tra je. kakor puro • i. sam Itog reš i iz sovražnega ognja v Gali-j« preluknjana. Organizovani nismo na nikaki splošni podlagi, ki bi vezala nas vse, dasiravuo imamo društev in voditi I j e v kot psi na. Nekatero časopisje je pokazalo vsaj za silo svojo barvo, odkar je za. . ta vojna. Dostikrat se je videlo, kot bi bilo pripravljeno zajemati svojo duševno hrano iz sovražnih virov, l.i so za nas oni. ki prihajajo naravnost ali po dobro prikritih o-koliseinuh z Dunaja in Berlina. Bilo je dosti smeti med novicami. s kakršnimi se ne bi smelo pred rojake v teh velevažnih časih. Celili .napisi novic, ki delajo glavni efekt lista, so bili in so še dostikrat tako ra fini rani. da prede trda protineniškim zaveznikom in so neprestano v najobupnejšem stanju končnega poraza. Kram* Jožefnvei in Viljernovci. to so tiči! Vrag ni. če ne zmagujejo neprestano - — na papirju! Ali je to napaka previdne bojazljivosti naš i časopisov, ali malomarnost, ali kaj je; tega še nisem mogel natančno dognati do danes. Krik za ustanovitev "Slovensko Amcrikanske Politične Zveze" ali "lige" se pojavlja neprestano i/, vseh krajev, ne more pa najti pravega ognjišča in praktičnega zavetišča pri slovenskih listih. Vitli se. kot bi vsakdo čakal in dejal: bo že kako, bo že kako! Se vedno plav i tji ideja nekje v zraku, dasiravno bi zaslužila. da pride kot naša najvarnejša zadeva i rva na trdna tla. Ni- * Vsak Nemec pripozna samo Rajh za svojo domovino in živel naj bi že kjerkoli. V ■ > * ... \ • i. .. ' V kar ne mislite, da bodemo ameriški Slovenci taki kot oni ljubljan- čani. ki so čakali, dokler ni padel Belgrad--naitar so se kar brezpogojno, na sve večne čase zaobljubili pod vznožje habsburškega i»restola. Belgrad je zoj>et srbski in njim je danes že žal za naglico. Tako ne more iti naprej, na dan z barvo! Ce hočemo doseči slovenskemu narodu svobodno bodočnost v okrilju jugoslovanske federacije, moramo tudi delati. Sama nam svoboda gotovo lie pade v. naročje, zapomnimo si to ! Ali naj tudi nas. popolnoma svobodne može, najde velika doba samo majčkene možičke! Nemei v Ameriki so pa- vsi edini in vsi delajo, Še celo šviear-' ski. kot ste razvideli iz pisma. Kaj se brigajo oni za vse drugo, ! samo če bi mogli zaplesti "strica Sama" z Angleži v nevarne ho-I matije in - tem okoristiti svojega nekdanjega cesarja. Ti Nemci, verolomni saničevalci demokracije, bijejo ustavo dežele z besedo ! in činom v obraz, dasiravuo so nanjo prisegli. Taka je njihova | zvestoba! Ničesar se še niso naučili v Ameriki, do krvi se ujedajo za kronane gave, proti katerim so se nalašč (snovale Združene drža ve. Seveda za nas Slovence v Ameriki se ni treba bati. da bi padli v državiiopravnem obziru na tako nizko stopinjo, kot so ošabni naši nemški sodržavljani. Zato. ker smo udje te tolerantne države. tudi nočejjio kar brez vzroka bičati uničevalcev naše narodnosti. Am; ak eno nam mora biti glavno, da si ne bodemo nikdar omadeževali svojih rok in segali ž njimi v pomoč onim evropskim mogotcem, pred katerih gonjo smo prihežali v Ameriko! Ameri-kanec nikdar ne more biti cesarjevec! Človek se ne more zapri-seči dvema državama hkratu. Kako potrebujemo amerikanske slovenske. lige! s pomočjo svojih zaupnikov bo pokazala tiste naše pciitične rokovnjače, ki vrivajoči gostoljubnost dežele in pijani njenega belega kruha, pljujejo stricu Samu" v obraz in zdraž. bai:jo za lačno Avstrijo, ki jih n mogla rediti. >e hujše kot t.)! Cuje se. da igra ta i/.pljunck slovenskega naroda ulogo ovaduhov nad onimi rojaki, ki so srečno utekli togoti grabežne habsburške ptice. Ti tički kršijo postavo o amerikanski gostoljubnosti, ki kratkomalo na prizna starekrajskih političnih progromov na svoji zemlji. Rojaki, zaznamujte si Vse take kreature, d,; iih izročimo v roke pravici, zapišite vse price in okoliščine. Liga I ode imela dosti dela, osobito pa takrat, ko bodo javkali za državljanstvo pred državno komisijo. Takrat bodemo kontestirali njihov.- republikanske zmožnosti! Tistikrat bode že zelo tenka "žiipa" avstrijska in drobčkana klobasa mesena. K 400-lelRici prve tiskane slovenske besede. !' ji . I v .v iis irer geinain 1 betu s\' M'lir.-ii n. j Stara prauda. Ka.alu jM> svojem ]>rihodu vse- j lan jo : a-o ilom.jvaio so si usta- s iioviii Slovene) mogočno državo Karan!unijo, ki ni obsegala samo današnjega slovenskega ozemlja. nego tudi vse Zemlje jo-^ti s. ve- '' ru skoro do Donave. V njej je n prebivalo svobodno ljudstvo, ki I je / U1. i-t.!u v roki branilo in ši- s rilo svojo lasi proti sosednim na- o ro Iouj. I'o širnih poljanah in o/.- ^ i::li «i i mah se j<- odmeval spev v svobodnega kmeta, ki si je saui P •lajal svoje zakone in si sam po- 1 stavljal svoje vladarje. Ali sosed ^ ga je vedno s hujšo silo pritis- -kal, dokler ga ni moral slovenski f! kmet ]>rijK)znati za svojega go- I spoiiarja. Ta je polagoma poši- ! ijal v naše dežele tuje'grofe in C škofe, ki so zagospodarili nek-daj svobodnemu kmetu in mu : vzeli vs" stare pravice, (»radovi 1 n samostani so se gradili po hol- 7 mih in dolinah in tem je moral s sloven .i kmet tlačaniti in robo- * tati. Od vsega, kar je pridelal, je ' moral svojim gospodom dajati ' desetino. Koncem srednjega ve- • ka pa je stopil kovani denar v veljavo in gospodarji so zalite- r vali od kmet namesto desetine v 1 pridelkih desetino v denarju. s Ker so pa sami določevali to de- £ setino, ne da hi upoštevali izpre-menjenih razmer, so zahtevali 1 kmetje, naj jim bo dovoljeno da- J jati desetino po starem običaju, zahtevali so svojo staro pravdo. 1 Prosili so pa najprej za to svoje » gospode, deželnega kneza in ce- t sarja Ker pa so bile vse prošnje 1 zaman, so segli po orožju. Od le- i ta 147s do 1713 so se vršili pri 1 nas kmetski upori, zdaj v večjem . 1515 in 1573), zdaj v manjšem t obsegu. Ali vsi ti upori so se. po- J nesreči!i in imeli so še hujši pri- ; tisk ha kmetsko ljudstvo za po- < sledico. Leto 1915 nam prinaša 4(Kl-Iet-nieo večjega kmetskega upora, ki so se ga udeležili slovenski in hrvatski kmetje. Na tisoče in tisoče kmetov se je zbiralo ter je planilo na grajščine, samostane in cerkve, ropali, požigali in morili so. dokler ni bil ta krvavi punt po cesarjevem povelju zatrt z vojsko štajerskega glavarja Žige Dietrichsteina in Jurija Ilerbersteina Ta upor je dal neznanemu pesniku v Celju povod, da je spesnil pesem: Ain neues lied von den kravnerisehen Lauren. Pesem je bila natisnena kot letak, ki je sedaj zelo redek. Kolikor je znano, se nahaja v izvirniku samo v dveh izvodih: enega ima dvorna knjižnica v Berlinu, drugega pa hrani knjižnica Slovenske Matiee v Ljubljani. Ta nemška pesem pa nima samo zgodovinskega pomena za nas, nego je za nas Slovence tn-di zanimiva, ker je to prva tisko- J vina. v kateri s<- nahajajo slo-. venske besede. Ponavlja se nam- • j fee v vsaki kitiei bojni klie slo- ; I vi nskih kmetov: 'Stara prauda* , in "L' I.khup. b ukhup, h-ukliup. i b-ukiiup vvoga gmaina!" (Le ' vku; ubogo ljudstvo! — Drugi ' i klic je seveda koiikor toliko po i j »a čen ;n vsebuje eelo pouemčeno 1 besedo "gmaina". Zat<» pa inis: ja ko lepo pivstno. staro sloven- I' sko besedo pravda pravica. Obha jamo torej 400-Ietnieo pr- 1 v- tiskam- slovenske besede Za- • e e t e k liašega tiska je seveda Ze io poniž'-n. 5 slovenskih besed med n--luškim besedilom ! 35 le pozneje j »a je zagledala že prva slovanska knjiga luč sveta. In 1 od tedaj smo napredovali, iz-vzemši proti reformacijske dobe. ! vedno bolj in bolj. Od časa naše- ' ga drugega preporoda od konca 18. stoletja dalje napreduje naša ' književnost, v začetku sicer pola- ' goma. v zadnjem času pa s hitrimi koraki. Pred nekako polsto- ' let jem se je smel še norčevat' nemški pesnik Anastasins Gruen 1 ■ (grof Auersperg) v deželnem zboru kranjskem i/, naše. književ- ' nosti. Prinesel je v robcu zavitih ' nekaj slovenskih knjig in pokazal jih je proti slovenskim po slaneem, ki so zahtevali narodnih 1 šol: "To je vsa Vaša literatura'7. In danes? S ponosom lahko gledamo na naš književni razvoj. Naše leposlovje nam daje pravi- 1 *o. prištevati se h kulturnim narodom. In tudi naša znanstvena književnost napreduje v vseh strokah. Tu to nam nudi vesel pogled v bodočnost! Prva kitica se glasi v izvirniku: Ain newes lied von den krayne-rischen bauren. Iloert vunder zu der baurn vnrue thet sieh so ser auspraitn. Tn kurtzer zeit zu krieg vnd streit kliam man iger her von weiten. Aus ir ?r gem a in thetn sv sehreien Stara prauda ain jeder wolt sieh reehen seines hern gut nun scheweehn. Leuklr.ip, leukhup, leukhup, leuk- liup woga gmaina rait gmaineni rat sv kliamen dar fur gsehloesser marekht das it war. Bojišče ob reki Aisne. i Danski list "Berlingske Tiden-de" objavlja predavanje, ki ga - je imel neki prideljeni francoski - generalno-štabni častnik na bo-i jišču ob reki Aisne pred vojnimi - poročevalci. 4"Moji gospodje", je pričel ge- - neralno-štabni častnik svoja iz-i vajanja ter pokazal proti severo-i vzhodu. "Tam vidite dolgo vrsto - visokih topolov. To je cesta iz Reimsa v Laon. Od kraja, na ka terem se nahajamo, do topolove- - ga drevoreda meri zračna črta i sedem kilometrov. Ce si predstav- - ljate to črto v severovzhodni sme- - ri, podaljšano še za štiri kilome- tre. tedaj reže ta majhno, izoli- ^ rano ležečo višino, ki se imenuje Brimont in na katerem stoji ; francoska utrdba, ki je zdaj vso-vražnikovi posesti. Oddaljenost i Brimonta od Reimsa, ki se zdaj j še vidi. znaša devet kilometrov. Vendar je pa sovražnik tu bližje nego pri Reimsu. Topolov drevored tam zadaj, cesta Reims-Laon. tvori mejo med našimi črtami in sovražnikovimi v okolici severno-zahodno od Reimsa. Nemški strelski jarki segajo do severnega dela poti. naši do njenega južnega dela. V naši posesti so Vesle in železniške proge zahodno in južno od tega mesta. Sovražnik obvladuje večji del kanala, ki ve že Aisne z Vesle. nadalje ima v svoji posesti železnico severno od Vesle nekako do Brimonta. Predstavljajmo si torej pokrajino med cestami iz Reimsa do Ver-vinsa in Soissona kot krog. čegar središče je katedralni trg v Reimsu. in čegar radij sega nekako do Aisne. tedaj loči cesta Reims-Laon dva segmenta drug oil drugega ; zahodni od teh dveh segmentov je v naši posesti. Od .severozahodnega je vse. kar leži severno od Brimonta. v sovražnikovi posesti, z višine, na kateri zdaj stojimo, imamo natančen pregled čez bojišče. < Vsta v Laon Ion torej obe sovražni bojni črti. Na obeli straneh je teren prepleten od strelskih jarkov in se? nahaja na njem vse polno zaprek j y. bodičastimi žicam, volčjih jam! in min. Oba sovražnika razpolagata z velikim številom {»oljskih topov in težke artib rije. C,o-spodje, zdaj smo na fronti!'* rJ oda v>i vojni poročevalci so ' ?>ili se tako trdnega starega na- i ziranja in mnenja o vojni, da se ! je večina v naši družbi neverno smejala. Pokrajina | red nami je ! let. — j |fan Oblak, trgovec na Starem Irgu, 70 let. Bil je mož stare ko-j I'-niue. jKišten in vesten trgovec.I | Ivan Zupančič, sin iuitniškegai laznika. 2 dni. — Stanko Krajer, I j.me, ."i t«dnov. — Ivan Jane-ItČ. mesa rje v sin, H "dni. — Fran-I |iška Papež, delavčeva vdova. .">8 l't. I Umrla j.- .Marija Skedl, mati Ivonit-tra svetnika in vseučilišč-j I pi J'snrja dr. Skedla, sedaj S I poročnika v armadi. Prepeljali j- liila / Dunaja v št. Rupert J I i - • •' ■ jer si> j<» po slovesni zaousniei In1.žili rodbinsko rakev. Stara* ■' bita HO let. I Padel je v Srbiji Andrej ("'eli-j loj i/, Zagorja na Pivki, vas I Vcjak umrl. Ivan Podobnik, pe-Idom »brauskuira polka št. 27.] I' umrl v Ljubljani. I Iz seje kranjskega deželnega! Idb.ra dne :». januarja. Sklep K ti bij a nekega občinskt^ga sveta. ■ a - tlakarina za glavo gnane ži-litu zviša od 4 na vin. iu za mo- ■ ii'iia kolesa po 20 vin., ni dobil K lad ne pritrditve. Ministrstvo za ■ otranje stvari v sporazumu s ti-Bath uiiu iti /. ministrstvom za jav-I.I dela j.' izreklo, da je za dovo-I v t laka rine na državnih cestah ■utrehen sklep deželnega zbora z. ■;i j višjim otlobrenjem, za dovoli- ■ •v t laka rine na neeraričnih ce- ■ ab in potih pa poseben deželni ■ ikon v smislu § 23., odst. 3. no-I ga cestnega zakona za Kranj-Bno. Ker je prišli vsleil tej»a za-B-va pred deželni odbor in ker se ■ nadejati, da bi bil kmalu skli-Ihi «l"'/.> !iii /bor, pravica, pobira- | llakarino, je pa že potekla vsaj I koncem leta 1914., je nastalo ■ »rašauje, ali mora deželni odbor I svojim sklepom podajšati tlaka-Ino. Deželni odbor je izrekel. da I smislu deželne ustave deželni ■ Ibor m more suplirati za zakon Hitrebneg.-i sklepanja deželnega liorn. Prošnja mestne občine se ■»zadevno odkloni. Sklene se pa ■delati predlogo na deželni zbor ■i pobiranje tlakarine od avto-Hobilov in motornih koles od 1. Iiiiuarja 1'H6 dalje, ne pa tudi ■ | navadnih vozov in gnane živi-m. ker smatra deželni odbor to ■nt zast irelo in neupravičeno o-liro za promet iu aprovizaeijo. Itejiin.sko je torej od 1. januarja ■ I. tlakarina v Ljubljani odprav- ■ ena. —- Dovoli se za poljske be- ■ unee na Kranjskem 1000 K. — Ker je sedaj rsled vojne pomanj-I arije šiv i in»xd ravnikov še večje, ■«- naprosi deželno vlado, da v |* iii času poil nadzorstvom živino-Kdravnihov dovoli cepljenje pra-ličev priti rdečici izvežbanim o- |<<'bam. — Sklene se poravnava z lir. Martinom Leonom in Vladi-|nirjem Travnarjem radi odškodnine njih deleža na Obrezo v i hiši |ia Turjaškem trgu, ki se je mo-siila podreti vsleil obrežnih del ob ■j n bi janiei. Ranjen z bojišča se je vrnil v | Celovec ljubljanskemu 17. pešpol-ku prideljeni podpolkovnik pl. I Masehke. Iz ruskega ujetništva so se o-' glasili: Praporščak dr. Ivan Per-ne, koneeptni praktikant deželne vlade v Ljubljani. Pisal je te dni sorodnikom in prijateljem več dopisnic. v katerih jim javlja svoje ujetništvo. Izrazil je željo, da se vsem drugim njegovim prijateljem in zna nee m naznani po slovenskih dnevnikih, kje da se zdaj nahaja. — Ivan Gurjan je pisal iz Gorbatova: Zdaj sem ujetnik v Rusiji. Godi se mi dobro. Ne bodite žalostni zaradi moje usode.' Ko bo utihnila bojna t romba, se bomo zopet videli. Mesto Gorba-tov leži v nižnjinovgorodski gu-berniji nedaleč od mesta Nižnji Novgorod, kjer so svetovnoznani-sejmi. Na rečene sejme prihaja brezštevilnega ljudstva iz vseh' krajev prostrane Rusije, prihaja-j, ,i<> pa tudi Kitajci. Japonci, Ame-'; likanei. Angleži in Francozi; te-!, daj s<- vidi na Volgi domalega ves , ^v«-t. Kar se torej sejmov tiče, za-J vzema Nižnji Novgorod gotovo prvo mesto na svetu — -Josip Kos, je pisal te dni svoji ženi Fani, bi-j, vajoči v Rožni dolini pri Ljublja-j ni šr. 120. tole pismo: Vse skupaj1 prav prisrčno pozdravljam. še|, s»*m /.iv in pa zdrav iti pridem še , enkrat domov. Kdaj bo ti^ii srečni dan zame in za vas. sicer ne vetu. prišel bo pa vendarle preji, id i sb j. Ostanite mi zdravi in prisrčno pozdravljeni do svidenja.—i Pismo je datirano dne 25. oktobra in je hodilo i/. Konstantinovske, kjer živi sedaj Josip Kos. v Rožno dolino dva meseca in pol. Ženo Kani, ki se je že bala najhujšega, je to pismo nadvse razveselilo in razvedrilo. Še bo gledala svojega . moža i/, oči v oči vsa srečna in ve--e)a. — žena Frančiška Babnik iz Police pri Višnji gori št. ni dobila nad štiri mesece nobenega glasu od svojega moža, ki je bil odšel z drugimi slovenskimi možmi in fanti vred na severno bojišče. Odkar je. bil odšel na bojišče, ni dobila žena nobenega sporočila od moža. Vsa žalostna in potrta je molila za moža iti dala je tudi za svete maše. da bi ji Bog še pripeljal nazaj njenega toli pogrešanega Antona. In nekega dne je izvedela. da je Anton še med ž. i v i -: k i. Neki Ljubič je namreč pisal domov, da se nahaja v ruskem ujetništvu skupaj /. Antonom Babnikom s Police pri Višnji gori. Žena j" potolažena. Gotovo ji je mož Anton že kaj pisal, pa se je pismo izgubilo. Kdaj pričakuje od dne do dne pisma od Antona, naposled bo pa nekega lepega in v«'si-lega dne prikorakal sam Anion domov. Oj. kako bo tedaj srečna Uabnikova dnižinica: mož. /ena in sinček Tonček. Anton Babnik biva v Atkarskn v gnber-niji Saratov v južni Rusiji. V mestu Atkarskn je gotovo nekaj več Slovencev, ker se spominjamo, da smo že večkrat navedli mesto At-|kais v tozadevnih dnevnih novi-leah. — Iz ruskega ujetništva j»* pisal tudi Jakob teč i/. Jalovega pri Radečah in pravi, da je daleč v Uusiji ter popolnoma zdrav. Njegovi tovariši so ga že videli hudo ranjenega, eni celo brez roke. drugi pri operaciji itd, kar se je vse izkazalo kot bujna domišljija. Pismo je romalo iz Rusije do Radeč 70 dni. Vcjno odlikovanje. Rezervni praporščak 27. pešpolka Milko Naglič iz Ljubljane je za hrabro zadržanje pred sovražnikom bil odlikovan s srebrno lirabrostno svetinjo I. razreda. Milko Naglič s,- nahaja na severnem bojišču in je sedaj poveljnik 8. stotnije imenovanega polka. Velike izgube. Ljubljanski listi poročajo, da je bil okolu Božiča 17. pešpolk zopet 16 dni neprestano v boju. Imel je mnogo izgub. Čez 5000 izseljencev iz Galicije in nekoliko sto Dalmatineev je sedaj na Kranjskem. ŠTAJERSKO. Pcrcčil se je Janko Leskošek, profesor v Mariboru, z gdč. Marijo Cvetko. * Padel je v Slatini v Srbiji Bo-gumil Kačič, c. kr. nadporočnik domobranskega pešpolka št. 6. — Padel je na severnem bojišču brat gospe Habjanove v Litiji, re-zervnik 87. pešpolka Viktor Ko-letnik. Vjeti Rusi v mariborski okolici. "Grazer VolksblatC poroča, da namerava vojna uprava v Stem-talu (župnija Sv. Lovrenc na Dr. i polju) uredit i taborišče za ruske v jetnike. V ta namen se bo posta-1 j vilo večje število barak za več ti-, soč Rusov. ! V ruskem vjetništvu s- nahajata naša rojaka kadeta Oražein in Zolli. Vjeta sta bila v Galiciji. Vj ruskem vjetništvu se nahaja tudi vojni kurat Rajmund Dratanič. sin trgovca Brataniča v Lučah v Savinski dolini. — V seznajnku izgub št. 91 z dne 4. jan. je izka-| zan kot v jet Fran Setina. poroe-j nik pri ernovbjniškem polku št.' 20. :}. stotnija. Odlikovanje. Bronasto kolajno Rdečega križa je dobil graščak Karol Janič v Žalcu. KOROŠKO. Umrla je v Celovcu vdova Kli- i i zabeta Trabesinger, stara 7.*> let. Legar. V Beljaku so konstati-rali ti: slučaju {»egastega lega rja. PRIMORSKO. Umrl je v Tatrah pri ^lateriji v Istri jurist Fran Maline. Smrt med spanjem. Na starega leta dan popoldne je v Gorici ne-! nadurna umrl stolni kanonik mon-j signor Ivan Trevisan. star 6S let. Zjutraj je še bral sv. mašo. j>o ko-j -ilu je šel počivat in se ni več zbu-j dil. V srbskem ujetništvu v Valje-' yu je praporščak Anton Benčina iz Rojana. bivši slušatelj na akademiji Revoltella. Obsojen vojaški begun. Pred vojaškim sodiščem v Gorici je bil obsojen učitelj Rizzatto iz Puliani je, ker se je pregrešil proti vojaškim postavam s tem. da je druge navajal k begu Prepeljali soj ga z vojaško eskorto v Ljubljano, j • • ! DALMACIJA. Talci v Dalmaciji. Okrajno glavarstvo v Zadru je izdalo ponovno sledeči oglas o talcih: Vsledi zapovedi c. iti kr. vojaškega po-j veljstva v Mostam je spoznalo o-krajno glavarstvo za potrebno, da-zopet opozori prebivalstvo na sle-! deče: Vsak vojaški poveljnik je pooblaščen, da vzame talce, jih j doda oddelkom za varstvo in daj jih odpelje s seboj na vojaških i vlakih. Talci bodo takoj usmrče-ni: 1. v slučaju, če poizkušajo uiti in 2. če bi se uprli njihovi uporabi. V slučaju napada na vojaštvo, i na vlake vojnih transportov in na! vojaške ali erarične predmete se l mora zahtevati posredovanje naj-i bližjega štabnega častnika, ki bo! določil način usmrtitve talca, ako h* ne bi začetniki napada mogli i takoj najti. Zaslužena kazen. Pred sodiščem! v Splitu se je vršila ti' dni raz-j prava proti Matiji Turieu, ki jej svoj čas denunciral profesorja Buzuliča in Grniča radi nelojalnih činov, v si cd česar sta bila aretirana. Izkazala se je njiju nedolžnost in sta bila izpuščena na svobodo, nakar sta tožila Turiča radi obrekovanja. Obrekovalec je dobil 4 mesece zapora. — V interesu morale med našim narodom, slovenskim in hrvatskim, in posebno z ozirom na veležalostno pojavo, da so tekom sedanjih dogodkov celo izvestni narotlni faktorji, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za vzgajanje značajev, naravnost pozivali ljudstvo k denunei-jantstvu, kar mora ljudstvo le ko-rumpirati in demoralizirati, in .je torej zlOČiu proti etičnemu zdravju naroda, je pozdravljati z zadoščenjem vsako tako obsodbo. Da je ta kuga precej razširjena med Slovenci iti Hrvati, o tem je pričala neka druga razprava pred istim, gori označenim sodiščem. Pod obtožbo, da sta se pregrešila proti dolžnosti lojalnosti, sta sedela na zatožni klopi profesor Jurij Zekan in davčni uradnik Bo-načič. Ovadil pa ju je poštni u-pravitelj na Visu, Alajevič. Na razpravi pa je. bila dokazana po-l»olna nedolžnost obtožencev in ju je sodišče rešilo vsake krivde. — •'Narodni List'' pripominja" z ozirom na to zadnjo razpravo: Prinašamo to, da javno ožigosamo postopanje brezvestnih ljudi! Sramota! HRVATSKO. Kopniški stotnik. Dne 20. dee. je izvabil v Zagrebu od vojne u-prave neki lopov, ki se je izdajal za letalskega častnika, na temelju ponarejenih listin vso oskrbo za 12 rnož ml 20. do 31. dee. yi svoto v znesku 238 K 59 v. Lopov je nosil častniško uniformo. Socializem in svetovna vojna. Dr. M. Radoševič je priobčil v zagrebškem '4 Pok ret u" obširen članek, ki dokazuje in tudi napoveduje, da bo moral kreniti socializem po vojni na nova pota. Doka-■ zuje po vzgledih v Nemčiji, da so socialistični antimilitaristi teorije v praksi najinočneji nosilci militarizma, kar je znak, da je bil so-' I eializem v takem dosedanjem na- Jčinu borbe na krivem potu. — S->-j drugi raznih narodnosti si stoje nasproti kot sovražniki. To po-uienja. da je čut narodnostnega , boja močneji oil razrednega. — Razredni boj je posta! le ž" sekun-' darna sila. Evropa preživl ja danes krizo reševanja narodiu«ra ' vprašanja. To bo po teh velikih j borbah zdaj rešeno. Kako se bo !obnašala v bodoče InTernacionala. 'je danes težko govoriti. Gsnaral Svetczar Bcroevič. Ma- žar^ki li k or. prosl«ivIjaj..č njegove izredne vojskovodske vrline, proslavljajoč njega satnega ko* junaškega bra-nitelja domovine. Dopisnik lista "Az Cjšag" Novice pravi. <:a danes upirajo Maž.i svoje oči. v Boroeviča kakor v kakega boga iti d;! ga obožujejo. Ko je. pripoveduje dopisnik, general Boroevšč v Przeiuvslu meseca oktobra pregledoval čete. mu je ležalo v obrazu neko izredno oduševljenje. In i imenu Boroevičcvenm sledijo pov-| •>od le vesti o zmagah. Boro.-vičj kot voditelj čet ne pozna nikakih; razlik. Njemu je v*;tk hraber vo-j jak enako dr^g. ]>a naj nosi zlat! ovratnik ali pa je navaden moži brt-z nobene zvezde. Tako slave j Mažari vojskovodjo slovanskega j imena in plemena ter polagajo, vanj vse svoje zaut*inje. da do-', vede avstrijsko armado do zmage.j Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. ; Dobili smo iz Ljubljane knjigo s tem ' naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem je-' /iku. Dobili ?mo ie .r>e0 komadov. Cer-.a 73c. Kdor jo hoče irr. ti naj takoj piše pori jo. Dobil i smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vr.-t -.",c. Cenik pošljemo zastonj. SLOV. KNJIGARNA 535 Wuhiogtoa St., MiUabLc, We. ! ---I Pouk v angleščini. Prva in edina Slovenska Korespon- j denčna Šola. Podufuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, potom dopisovanja pišite za pojasnila Slovenska Korespondenca* Šola 6119 St. CUir At«., Cleveland, O. .___ : .». .O. . >. A i ** j Farme ! | t slovensko-tirtaSki koloniji. | j Ako želite kupiti farmo ali zemljo za j farmo, ne kupujte ^reje, dokler se ne (prepričate, kakšna prilika se vam nudi ; v slovensko-hrvaški koloniji v okolici ' Ashlanda v drž« vi Wisconsin. Ta kolo- ' nija obstaja sedaj že šesto leto ter je v ' njej kupilo farme že 160 slovenskin in , hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, I kojih namen je, da pospešujejo bla«20- \ stanje in napredek slovenskih in hrva-: ških farmerjev v oni okolici. Zato je, dandanes lahko vsakemu našemu člove-; ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to ! z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko p«xirob- j neje citate o teh kolonijah. Pošljemo i ga vsakemu zastonj, brez razlike, a.ko želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. A .t. A tVt NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem naSim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za taniošnji okraj naš zastopnik g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče viyo po 45č gal., staro rdeče vino po 50č galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po 55^ . gal. 100 proof močan tropinjevec 4y2 gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. . Vinarna in distileri^a blizo po-, staje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. . ^Pošljite vsa pisma^na:____ STEPHEN JACKSB, Bit lil* 9L Helm, CaL r Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 Sedaj ima začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1911 onim, ki so nam že poslali na- : ročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebnje aied drugim številnim čtivoai tudi cnamenito razpravo načelnika tajne tiužba Zdniienib dršar. Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično tgodbe, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno c ?onobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in zttr vratnih umorov. Že sama ta povest ja vredna male svote. Poleg tega je ie nebroj drugega *ani-mi; ega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani srao, da bo letošnji Koledar Izvanredno ug* jal našim čitateljem. Cena: S0e. Ker je riled uvedbe paketnt 'pošte poštnina za Koledar razli? na, veljajo za potamezn* države J^'edeee eene: I Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države r i Connecticut, "Rhode Islaud, De-j la^vare, District of Columbia, Ma j ryland, Massachusetts, New Jer scy, New York, New Hampshire ! Ohio, Pennsylvania, Vermont. ! Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: j Alabama, Maine, Florida, G«or-igia, Arkansas, Illinois, Indiaaa. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, ^Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, I Tennessee, Virginia, West Virgi-inir. Wisconsin. , Za še bolj oddaljene države stane koledar 40 centov % poštnino vred. — Te države se: I California, Washington, Or*-jsron. Nevada, Arizona, Colorado, 'New Mexico, ^Wyoming, Utah ia Idaho. V naši podružnici Frank la-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-i tonu, O., in pri Frank Lebeun v j Forest City, Pa., pri Charlesu iZgcncn in pri Jakobu Petrichu v jChishoLm, Minn., pri Chas. Kar-ilin^erjii, 3842 St. Clair Avenue, j Cleveland, O., pri Antona Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-matigh pivovarni na Chestnut St.,1 Conemaugh, Pa., se prodaja nas | Koledar po 30 centov, i Kdor naroči Koledar, naj ss ; osira na te cene. Naročite ga prit ; BLOYENIC PUBLISHING OO : «3 C^riTandt »t. York CitT t>«SUI rreti I»Se!a]caa iz :-;-t>raTl;a»< i- o E»SrltJl)» venali, a NtrpetBO In aauealjlvo. V popravo sana-TMJcdo poilje, ker nem te nafi 18 ei tukaj ▼ tem po»!u In aedaj T rro-}eaa '»fs^neru domu. V poprarek tiudi^ ».raiJ.'V-« kakor th* Cruge hariftoaitt •er po deln ^.akorlno tif »j- ^tm *>r«T DadaUclk rprateaj JOHN WEN ZEL 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. [ " ~ | Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav, ^ Vefikost Jo pri 28 palcih. č Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka^država, ^ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. K V zalogi imamo|tudi p Novo stensko mapo cele Evrope. 3 Cena ji je $1.50. J* Pri n?.s je dobiti tudi velike zemljevide posameznih 3 držav, kakor naprimer od Rusije, NViueije, Francije, S Belgije in IJalkanskih thžav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov, j Naroči!a*in denar pošljite na: Šlovenic Publishing Company, 3 82 Cortland t Street, New York, N. Y. Fra*ik Petkoviek ] JavrJ Notar (Notary I*ublic) 718-720 M ARKET S T R K E 1 \ « aukbc1an, !l k. S K OB PRODAJA fina vin?, izvrstne ficotke, ] pstentirana zdravila. 1 RODA J A vužoa listke v«eh i j "nos;. 24S Bkih ert, rr . ... POŠILJA denar v kr&j ^Ecealiivo ■ Zastopniki - pošteno. I "GLAS NARODA" Cortifindt Stieet, UPRAVLJA >»«5 t notars-ki posel ip^ča- i New York, N. Y. joČS dela. I Po zriižans ceni! Amerika m Amerikanci. Hpiritai Rov. J. St. Trunk je dobiti poštnine piosto za S2.C0. je ve- v platno in zb spomin jato prilična. Založnik je imel'Velikc stroškov in se mu nikakor n Iicplactla, zato je cena da a* vaaj delora« Dokri- iC-jo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 8? Cortiandt Streri. New York, K. Y DOMAČA NARAVNA OHIO - VENA j kakor Delaware, Catawba, Iw«s, in C.mknrd pre »laja JOSIP SVETE- 1780-82 E. 2Stii St., Lora'n. Ohio. Concord rudsče vino: Catawba btlo vinu: Sod 6 erni...............c f, 50 S s^al............... 24.' i Sod ;>•' ^ral... ........... Uti.fK) Sod '/) ............................; Delaware belo vino, -oil 10 galon S«3.00. St 3. 25 galon i. Sod 50 galon ->50.f«0. j Pri vsth teh cer.ah j** vojni Javek žeurafunan. Vina so j noma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati dt-nar a!i t Money Order, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne posiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlikajjejle ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. «J A. C K. Francoski spisal Alphonse Daudet. Za "Glas Naroda'' prevel J. T. I (Nadaljevanje.) -— Mama, jaz nočem hiti kovač. — O, Jack — je /amrmrala Sarlota in malo je manjkalo, da ni omedlela. Tedaj se je oglasil d "Argenton: — Tako toraj. Jaek. ti nočeš hiti delavec Poglejete ga. poglejte gospoda. Že očitno mi je začel kljubovati. To je šele začetek, kuj še |e bo! Toraj delavec nočeš biti. dobro jedel in pil hi pa rad. Rečem ti >amo. da sva si od danes zanaprej tuja človeka. Jaz te ne poznam vee. < "e nočeš ilelati. so ti vrata moje hiše zaprta. Slednjič se je nekoliko premislil in nadaljeval: — Odidi v svojo sobo. Mi s«- bomo še posvetovali, kaj bo s teboj. Jaz Vam že lahko sedaj povem, kaj bomo sklenili in o čem se bomo posvetovali. Nadaljnih Rivalsovih besed ni Jaek več slišal. Ko je bil v svoji sobi. je začel prisluškovati. Iz obed nice je prihajalo silno ropotanje. Gostje so tolkli s pestmi po mizah, vse je nadvlada! globok glas pevca Labassindra. — Rečem vam, da ste lažnjivee! — Mir! Mir! Gospoda moja! — Življenje ni nikak roman. - Jaz pravim, da delavca ni treba zaničevati. Vsak delavec je vreden večjega spoštovanja, kot vsi mazači. Naenkrat se je zaslišal v veži glas starega Kivalsa: — Rajše se pustit!) obesiti, kot bi še enkrat prestopil prag te hiše. Kmalo nalo je nekdo zaloputnil vrata, v obedniei je pa vse utihnilo. Slišati je bilo le rožljanje vilic in nožev. Ponižat i ga hočete! Spoditi ga nameravate od sebe — te besede so brnele dečku še i+olgo časa po ušesih. Toda ne, ne, na noben način ne sme postati kovač. Takrat so se odprla vrata in vstopila je Sarlota. Veliko je morala prestati, ker so se ji na licih še poznali sledovi solza. Tako bolesten je bil izraz njenega obraza, da je ni skoro niti poznal. Poslušaj Jaek — je rekla — in poskušala kolikor mogoče strogo govoriti. — Pomeniva se resno kakor dva moža. Veliko žalosti si mi prizadel, ker si se tako nehvaležno obnašal napram mo- J jernu prijatelju. Moj prijatelj in tudi drugi hočejo, tla bi enkrat nekaj postal, ti si pa vso to dobroto vrnil z nehvaležnostjo. Prepričana sem, da boš v tem novem življenju, katerega boš sedaj... Ko je govorila, si ni upala dečku pogledati v oči. Pogledu, v katerem je bilo toliko bolesti m tihega kljubovanja, se ni mogla ustavljati. Veni. da hoi V svojem novem poklicu nekaj časa nezadovoljen. toda prepričan bodi. da se boš kmalo privadil. Gotovo misliš, da delavec ni toliko vreden kakor so drugi ljudje iz takozvanih boljših krogov. Ali ti ni rekel moj prijatelj, da bo prišla sedaj vrsta na delavca ? Deček se je spustil V jok. Mama. moja draga mama! Ali me tudi ti hočeš odgnati od sebe * Zakaj, mama, zakaj? Mati se ni mogla več vzdrževati. Objela ga je in strastno poljubila. Tebe. da bi gonila od sebe. otrok moj 1 N*e, nikdar ne! Kako hi bilo to mogoče. Pomiri se vendar in ne tresi se več. Saj menda veš. kako te ljubim, gotovo ti je znano, da hi takoj umrla, če bi me zapustil. Bodi pameten in pomisli malo na bodočnost. Človek ni vedno mlad ! Ce boš šel učit kovaške obrti, se boš lahko še vedno vrnil. Vsak teden si bova pisala. Nikar ne misli, da boš za vedno odšel. Poglej, ljubček, ti si še zelo mlad. So stvari na svetu, katerih ne razumeš, o katerih se ti niti ne sanja. Ko boš malo večji, ti bom odkrila skrivnost tvojega rojstva. Cel roman, ljubček. boš videl. Pozneje ti bom enkrat tudi povedala pravo ime tvojega očeta. Takrat boš izprevidcl. da je postala tvoja mati žrtev usode. Sedaj je seveda še malo prezgodaj in poleg tega sva tudi čisto odvisna od njega. Zelo. zelo. bom žalostna, ko boš odšel, poleg tega pa tudi vesela, ker bo nastopila zate nova doba življenja". Ali lie bo lepo. ko boš lahko rekel: — Jaz sem postal to. kar sera. brez vsake pomoči. Poglejte jih žulje ua rokah! Delati mora človek, če hoče kaj postati." Dečku so se začele blesteti oči. in mati je vedela, da je zadela na pravo struno. Na to je začela še z bolj nežnim glasom: — Kaj ne, da boš napravil tako, moj ljubi Jack? Ali hočeš? Saj vem , da boš. Na starost mi boš edina opora. Ali je res tako mislila, kot je govorila? Mogoče je slutila, da bo prišel čas. ko bo navezana samo na svojega sina? •laek ji je ostro pogledal v oči in izpregovoril : Prisezi mi. mati. chi me ne boš prenehala ljubiti, in da se roe ne boš sramovala, če bodo postale moje roke žuljave in črne!? Oh. kako te ljubim, kako te ljubim, moj jack! Namesto, da bi mu odgovorila, ga je pričela poljubovati. Vest jo je začela peči zato je pa hotela s poljubi vse popraviti. Mama, idi z menoj. Povedal mu bom. kaj sem sklenil. V obedniei so sedeli pri jedi. Vse j«' presenetil odločen Jackov nastop. Prosim Vas, odpustite mi — je rekel pesniku — nisem napravil prav, ker Vara nisem hotel takoj ugoditi. Izjavljam, da bom : postal kovač, in se vam zahvaljujem, ker ste mi šli tako na roko. J — Tako je prav. otrok — mu je svečano odvrnil pesnik. _ Že prej sem vedel, da smo delali malo prehitro in da nisi mogel do- 1 volj natančno premisliti cele zadeve. Meni se ni treba nič "zahvaljevati. pač pa mojemu prijatelju Labassindru. On ti je odprl vra- f ta bodočnosti. pevec mu je ponudil svojo medvedjo roko rekoč: — IMari deček, da sva prijatelja. V naslednjih osmih dneh je prehodil deček še enkrat ves gozd ' in obujal pr item spomine na čase. ki jih je preživel v tej okolici. Se celo matere Sale se ni več bal, pa naj mu je še tako pretila s palico. Žalostilo ga je le to. ker ni več smel k Rivalsovira, da bi vzel slovo od Cecilije. Sele tisti večer pred odhodom mu je dovolil pesnik, da se je * šel poslovit. Zvečer je šel tja. V veži ni bilo nikogar. Vrata lekarne so bila zaprta. Iz knjižnice je prihajala svetloba. Ko je odprl vrata, je zapazil zdravnika, ki je spravljal knjige v zaboj. S A ti si tukaj, ti! Tako, tako! Prav. da si prišel. Prepričan »em bil skoraj, da ne boš odšel brez slovesa. Kaj ne. da te niso pustili" Seveda, tnalo je bila tudi moja krivda. Moja žena me je bro ozmerjala. Ali že veš. da je včeraj odpotovala s Cecilijo? Po- 1 sla I sem ju v Pireneje k svoji sestri. Tam bo ostala en mesec ali pa J še vee. Zdi se mi, da je Cecilija nekoliko bolehna. Najbolj jo je to s razburilo, ker sem ji še tisti dan povedal, da boš moral iti. Oh. to «0 otroci. Mislil sera. da ne občutijo tako kakor mi stari. s k Zdravnik je govoril z dečkom kot z odraščenim človekom. Jaek bi bil najrajše zajokal, ko mu je povedal, da je njegova prijateljica zbolela in odpotovala. Nekaj časa je opazoval razmetane knjige, potem se je začel pa žalostno ozirati naokoli. Na mizi je bila steklenica špirita. — Ali veš, kaj delani otrok? — Ne. ne vern. gospod Rivals. — Nekaj knjig bom izbral zate. da ti jih bom dal na pot. Če boš imel kaj časa. pa vestno prebiraj. Vse. kar boš bral. obdrži v spominu. Knjige so posebno v žalosti najboljši prijatelji človeku. Tudi jaz bi bil zelo nesrečen, če bi jih ne imel. Zaboj je precej velik. v njem so knjige najraznovrstnejše vsebine. Zagotovim ti. da jih boš razumel. Obljubi, da jih boš prebral. — Obljubujem vam. gospod Rivals. — Toraj. sedaj je gotovo. Ali boš lahko nesel? Ne, nekoliko pretežko je. Bom že jaz poskrbel, da bo prav. Stopi sem. da se bova poslovila. Dobri mož je ohjel dečkovo glavo s svojima širokima rokama in ga trikrat zaporedoma poljubil na čelo. — Tukaj imaš nekaj od mene in Cecilije — je mrmral, ko je stopal v sosednjo sobo. Dečku se je zdelo, da je polglasno zamrmral: — Ti ubogi o-trok! Ti ubogi otrok. — Tudi oni duhovnik je rekel tako. V tera slučaju je že vsaj vedel, zakaj ga pomilujejo. Naslednji dan so imeli pri pesnikovih veliko dela. Prtljago so že spravili na voz. ki je čakal pred hišo. Poleg voza je stal Labassindre v visokih škomjih. pripravljen za pot. Pesnik je bil resen in vesel obenem. V srcu je bil prepričan, da ni mogel bojše j oskrbeti za Jaeka. Sarlota je brez prenehanja po-Ijubovala svojega sina in ga vpraševala, če mu kaj manjka. Ne. ničesar mu ni manjkalo, ampak za delavca je bil še celo malo predobro oblečen. — Kaj ne. da boste skrbeli zanj. gospod Labassindre? — ga je vprašala Sarlota. — Ne bojte se. gospa. Polj bom skrbel zanj, kot za svoj glas. — Mama ! Nazadnje še en objem. Mati je ihtela, deček je pa komaj za-drževal solze. Bodrila ga je le misel, da bo skrbel za svojo mater, da ho delal zanjo. Pred ovinkom se je še enkrat obrnil. Hišico, gozd in vso okolico je motril s široko odprtimi očmi. kot da bi si hotel to krasno sliko za vedno utisniti v srce. — Večkrat nam piši. Jack! — je še enkrat vzkliknila mati. Pesnik je pa pristavil: — Jack, spomni se mojih besedi: — Življenje ni nikak roman. Ta človek je bil tako pokvarjen, da je dal otroku, katerega je pahnil od matere in ga pognal v tujino š,- celo očclovski blagoslov. nasi zastopniki, kateri so p<»oblasceni ]N Aurora Ave. Oglesby, IU.: Math. Hrihernik. Depue, III.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. I-a Salle, 111.: Mat. Kom p. Joliet, 111.: Frank Laurlrh. John Zaletel in Frank Bamhicli. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Petkovfiek in ■ Math. Ogrln. So. Chirago, III.; Frank f'erne in . Rudolf Požek. Springfield, I1L: Matija Barlmrič. Front enar, Kans. in okolira: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolira: Martin Kos. Calumet, Mirh. in okolica: Pavel .slialtz in M. F. Koite. Detroit, Mich, in okolica: Joseph , < J la sic. Manistique, Mich, in okolica: B. Kotzian. So. Range. Mich, in okolica: M. D. Likovič. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, J a kol t Pet rich in Frank Žafjsir. Duluth, Minn.: Joseph Sharalwn. Ely, Minn, in okolira: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Pesbel. E velet h. Min.: Jnrij Korw. Gilbert, Minn, in okolira: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Ponše. Nash waii k. Minn.: Cen. Ma urin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike (irahrian. Aldridge, Mont.: fSregnr Zohec. Great Falls. Mont.: Math. Urich. 3401» X. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.z Alojzij fesa rek in Ijpo Atrukelj. Utile Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčie, ('has. Karliuger in Jakob Rexnik. Bridgeport, O. in okolica: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain. Ohio in okolica: John Kura-Se 17:« E. 33. St. Voungston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rich. Bessemer, Pa.: Lonis Hribar. Braddock, Pa: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. i Burdine, Pa. in okolira: John Ker- ' žišnik. ] Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa: John KokHch. Brought on. Pa. in okolica: A. Dem- " Sar. Darragh, Pa.: Dragutin Slavic. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben. 1 Fareil, Pa.: Anton Valentinčič. ] Grcwnsburg. Pa. in okolica: Vence- 4 slav Palčič. Irwin, Pa. in okolica: Frank Dem- lilnifiw, Pa.: Frank Gabrenja. P Marianna, Pa. in okolica: Frank Ciottlfeher. Meadow l^uids. Pa.: Ceorg Schultz. Moon Run, Pa. in okolica: Frank Maček. Pittsburgh. Pa.: lirnaeij p.xlvasnik. Ignaz Magister. Z. JakSe in F. R. Ja-kobich. Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton. Pa.: Anton M. Papič. West Newton, Pa. in okolira: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seine in Joseph Peternel. Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Louis Bla- sicli. Black Diamond. Wash.: Or. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Konica k. Davis, W. Va. in okolica: John B rosi ch. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodoviiik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Starich in Frank Seplcli. West Allis, Wis.: Frank Skok in I>>uis Lončarič. Rock Springs. Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: .Tosip Motoh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenj. rojakom v Forest Citv. Pa. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Samo pri n:eni se dobe patentirana in Karanti-rana sledeča zdravila: zjl rut in proti sp«uian_'u ženskih in moških las. kakor turii za rast moških brk in brade: za revmatizem kosti bolj ali trtranje v nošah, rokah in križu, za rane. opekline, buie. ture in kra*te i. t. d. Kateri fci rabil moja zdravila bez usiwha, irarantiram SoOO. Pišite takoj po cenik. "Koledar in žepna knjiga od :» strani vredna 5 dolarjev za vsakejra ki jo pre Dere. Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pobijem Koledar in knjižico. JACOB WAHClC. 1092 E. C4th St., Cleveland. Ohio. Izšla je lična knjiga t "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naredili smo več iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu1' eestoji iz 13 posameznih aeiitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 Btrani. Delo je premljeno b 255 slikami, tikajo Se se opisa balkanskih držav is lajvažnejsih spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljet> Tidi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane t poitnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co.f O Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in koliei naznanjamo, da je >. Mr. M. PAPIG, Lit Frederick St., Steelton, Pa^ oaš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-."oveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. ROJAKE NAROČAJTE 81 NA 'SIiAS NARODA", NAJV*€# SLOTSN8KI DNEVNIK J. tt JRtATAH._ Amerika in Amerikanci. Spisal BIT, J. K. Tlom, Slorenic Publishing Company ie prevzela v zalogo rojakom ie 'nano knjigo Rev. J. M. Trunka: MfKRTKA IN AJCERIKANOL Ni nai namen izreči na tem me-*tu kako kritiko, pač pa izjavlja-no, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak ro-;ak ▼ Ameriki, bodisi v lasten >odnk, bodisi kot darilo avojeem n posameznikov, na katerih bo 7 stari domovini, kjer se gotovo tanimajo starši ali sorodniki za lazelo, v kateri biva kak član iružine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, *li pa dragega znanca iz sedanjih tli preteklih dnu Čudimo ae le, 1a je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo oa katerikoli naslov v stari dm-«evinL Slovenic Publishing 00* M OorUaam St, Hew York ft, Mr. FRANK R. DRAŽLER, ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Are.* New York* ■kapi—ni paniki saj "Qrieago", "La Tovaise", "Bockanbeai" in "Niagsn" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrcugh Building. Poitni parniki odplujejo vedno ob sredah is pristanišča KUvflka it. m. m. &(*)<*)<& NAJ BOLJŠA o®®® ^ -SIOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s bo-ngtgz delovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., fe ' Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena f platni ?can[$LOO. Rojaki ? Oerdnd, 0. Mi ESfiSC «t» ▼ podimki Fr. Sakser, 1604SL Oair Am^ N. JL Gvaome Generale Tmianiipe ^Francoska parobrodna družba.) Olraktna (rti do Havre, Pariza, Švice, liomosta Ir L|obl)m» Poštni parniki so; »A PBOVENCS- -LASAVOV "LAJLOUUMK "LA MANCt' m**rrn mm+rmviimkm .li