f List 9. i Tečaj LVIII. I m 4 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin 'J po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za, pol teta 3 krone 50 vin., za öetrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejenia npravniStvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic Ljubljani marcija 1900. Körberjev program otvoritveni seji poslanske zbornice ministrski predsednik dr. Ernest plem. Körber v daljšem razvil govoru svoj program. Pridržujoč si, da o tem programu čigar gospodarski del nam močno ugaja, politični pa izpregovcrimo, ko bode končana debata o nič preveč — f njem, zdi se nam umestno, da podamo okrajšan prevod te velevažne vladne enuncijacije. Ministrski predsednik je govoril tako le: Čast mi je, da od Nj. apostolskega Veličanstva po klicano porabim vlado priliko visoki zbornici predstavim, ob enem pa 1 da označim naše stališče nasprotni ljudskim zastopnikom. Čim hujši so bili viharji v tej vi 8oki zbornici, kateri inaj bi izginili iz spomina, tem nuj-nejše je, da skrbimo za pravo in veljavo poslanske zbornice. Vlada rada brani veljavo in pravice visoke zbornice, a istotako zahteva priznanja zase, da ima resne politične namene. Zato najprvo izražam upanje naj na drago ceni podlagi mejsebojnega zaupanja med vlado in skimi zastopniki vspevale važne obravnave > ki ljud- Čakajo zakonite rešitve Vlada ni strankarska vlada. Akoravno mcrda ta ali oni član vlade bližje temu ali onemu narodu, vendar ni prazna beseda, ako trdim, da vlada ne pripada no beni stranki. Velike stranke visoke zbornice so večinoma narodne; vlada ki se izključno naslanjala na to ali na ono stranko, vzbudila bi pri drugi nezaupanje. Obračamo se pa na objektivnost vseh strank, ker Avstrija ni enotno narodna država. tej državi bivajoči narodi se morajo zjediniti in, Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo. miru. Tudi se mi zdi nemogoče, da bi se uravnala vsa predporna vprašanja po isti šabloni in ob enem. Razmere so prerazlične. Ker je torej šablona nemogoča, morajo se narodnostna vprašanja rešiti vsako zase. Umevno pa je, da stvari na Češkem in na Moravskem v prvi vrsti zahtevajo pozornost. Vlada je mnenja, da je najbolje, ako se to vprašanje loči v praktične dele. Zato je vlada Češkem : ako sklicala k obravnavam zaupnike obeh narodov in na Moravskem in ßicer zaupnike vseh strank niso prišli, ni to njena krivda. Konferenca je še zbrana ali se posreči, o tem se danes ne more reči. A dosedanja pogajanja so nas prepričala, da je to prava pot in da dosežemo namen, ako posvetovanj nanji vplivi. ne bodo motili zu Vlada hoče na podlagi ravnopravnosti doseči končno rešitev jezikovnega vprašanja. raje videla, da bi stranke same dognale spravo. Ako se posreči 1 potem predloži vlada državnemu zboru dotične predloge. Mir se mera ustvariti; to želi in pričakuje prebivalstvo. Vlada ne more mirno gledati, ko pojema javno življenje in pro- duktivno delo. Akoravno čislam vsako narodno zavest vender mislim, da narodi hrepene tudi po drugih dobrih ki jih dajeta omika in blagostanje. ) Vlada torej želi da se kmalu reši proračun za tekoče leto in da dobi vsaj sredstva za nujno potrebne investicije. Precejšnja denarna sredstva bodo zahtevale zgradbe državnih železnic. Železniški minister predloži načrt zakona glede turške železnice z nadaljevanjem preko Karavank in skozi Bohinj do Trsta, dalje glede proge Hartberg-Friedberg itd. Obravnave glede druge železniške zveze s Trstom so končane in zgradba za avstrijsko trgovino nujno potrebna. Za gradnje teh železnic in druge investicije bo treba 500 milijonov kron deljenih na več let. poraz- Glede Največja skrb novih vodnih potov se še vrše obravnave sedanje vlade je, da poskusi rešiti Tudi uredba tržaškega pristanisča se ne more dolgo odlagati narodnostno vprašanje. Mi nismo toliki optimisti da po tolikih bojih že v kratkih Industrija je povsod merodajen faktor glede davčne dneh pričakovali trajnega moči in zahteva, kakor poljedelstvo in obrt od državne I J Letnik LVIII podpore. Trgovinski minister bode v kratkem ''"ai Vi - ^ «Kiativcui zbornici trti seji dne 28 februvarja se je naposled dognala razprava predložil zakon o pospeševanju industrije. Vlada bo tudi o predlogih glede premogarskega štrajka in je bilo vseh devet upravo v tem smislu vodila. Zato bo vsakdo od vlade P'^^^^ogov odkazanih socijalno političnemu odseku z naročilom dobil opravičeno podporo glede industrije, obrta, trgo- V peti Vine m izvožn J Vlada obžaluje da se jej ni posrečilo, končati š^rajk nisterstv da o njih poroča do dne 12 marca marca se je začela razprava o vladni o predlogu nemških nacionalc^v, naj se obtoži Witteko seji dne 1 programatični izjavi in mi radi porabe § 14 Gospodska zbornica 21 v premogokopih na Češkem, Moravskem in Šleziji. Vlada - Gospodska zbornica je imela dne zi. m. m. hoče vrediti vprašanje glede delavne dobe; priprave so je^sklenila, naj se o vladni programatični izjavi se že pričele. Vlada dalje pripravlja zakone glede pridobitnih in gospodarskih zadrug, o čekovnem prometu in o bančnih otvori debata Ta se začne v torek Volitev prvega podpredsednika^ na mesto dr. Pietaka je postal minister za Gališko se bo vršila v ponedeljek zadolžnicah : tudi načrt glede —, ^„v*. gicuc delniškega zakona je že pirs dovršen. Sem spadajo tudi vprašanja glede prisilnega ZAVflrnVAnift nrnfi nnü^arii in f^oTrn__:_______i dva Nemci kandidujejo nacijonalca Pradeja, katerega seveda tuii lada pod tudi Poljaki Bržčas bo Prade tudi'izvoljen, ker bodo zanj Tako bo imelo proti požaru zavarovanja privatnih urad topnika v predsedništvu 14 milij Nemcev nikov za slučaj onemoglosti in starosti Vlada se zaveda velike važnosti poljedelstva in bode nobenega milijonov Slovanov pa Desnica umira Parlamentarna veČina v vsakem oziru pospeševala njegov razvoj desnica leži na smrtni postelji. Mej strankami predloži zakon o zadružni organizaciji kmetskih gospodarjev, desnice kratkem ženi v tej skupini, ni nobene jedinosti več. Jaworski imenovana so zdru- načelnik niti alnega odbora ni več sklical, kakor da je Vlada hoče zboljšati deželne finance tem, da upelje desnica tudi že formalno prenehala eksistirati. Čehi so posku priklade na davek od žganja. Dotični načrt hoče deželnim sili napraviti neko ožjo zvezo me njihovim klubom, češkimi zborom že predložiti v prihodnjfem zasedanju, ako se do- teh klubov so imeli eleposestniki in slovenskimi in hrvatskimi po vrše obravnave z deželnimi odbori res skupno sejo in so se dogovorili Zaupniki da / Učna uprava se bavi šol ter obrtnega pouka. z uredbo srednjih in višjih Vlada se hoče potruditi 5 da bodo pri volitvi prvega podpredsednika glasovali za dr. Žačeka Ta seja je Jaworskega nekoliko vstrašila in sklical je izvrše- pet o volitvi naj se voli poljski valni odbor. V njegovi seji se je govorilo prvega podpredsednika Čehi so nasvetovali drugih poljih. Gmotna zamujeno dohiti na Poslanec dr. Milewski, a tudi ta predlog ni našel odmeva pri in kulturna vprašanja trkajo na vrata države. Vlada jih ne sme prezirati, ker narodna in politična še niso rešena. Zato pa prosi, da narodnostni prepir vsaj toliko ublažite, da ostane še časa in kajti zavetišče svojih državljanov. Poljakih Sklenilo se sicer ni še ničesar, a bržčas se ne doseže niti pri tem vprašanju porazumljenja. Mladočehi izgubljajo zaslombo v narodu to pokazala dopolnilna volitev za državni zbor v mestni le s kupiai prostora za duševni in gospodarski razvoj države država mora živeti. Slany-Kladno. Pri prvi volitvi je mladočeški kandidat dr. Čela ) kovsky dobil veliko manj gla ona Pri ožj volitvi je bil kakor njegova protikandidata sicer izvoljen, a le ker radikalna na- predna stranka ni hotela glasovati za njegovega protikandi data dr Baxo Politični pregled. Srbija Zopet se razširjajo vesti o Poslanska zbornica. ministerski predsednik Körb m. m ministrst-^u. Poroda se, da odstopi sedanji mini in da sestavi novo vlado Svetozar Nikolajevic premembah v • (jjorgjevio Ta V prvi seji dne 22. razvil obširen političen in ravno tako zvest pristaš razkralja Milana, kakor Gjorgjevic je seveda gospodarski program. Besedilo tega programa prijavljamo na in se vsled tega srbske razmere čisto nič ne drugem mestu. Zbornica enunciaciji v prihodnjih sej otvori debata. Potem sklenila, da naj se o tej vladni kako spremembo na bolje sploh ni misliti spremene čela zbornica razpravo za- v Srbiji Kake o nujnih predlogih glede premogarskega seji dne 23. je prišlo do jako velikih rekrutnem zakonu in za tem razpravo slednj slučaj dokler razmere da vladajo sedaj v Srbij bo kaže Na Milan na Bivši minister štrajka. škandalov škimi liberalci in mej nemškimi krščanskimi mej drugi nem- Trgovacki Glasnik je prevzel uredništvo tista nekem članku reforme dunajskega občinskega reda. Pri nadalnj rekrutnem zakonu je sila ostro govoril c da hoče naglo sodbo vanje pri kontrolnih shodih socialisti radi razpravi o lansko leto policijo izrekel, da je bilo Srbijo nesrečno. Vsled t ga . je bil pokli na m mu Türk žalil cesarja. Čeh Dolež demlič zagrozil, da razupiti Milano birič pa Srbije in njegovo rodbino izjavi napram dr. Stranskemu razglasiti, ako ne neha češko zglaše ako ne odloži uredništva Vojna v južni Afriki» prefekt Rista Ba takoj iztira IZ se Za Bure razprava o premogarskem štrajku. Poliedelski minister V isti seji se je tudi nadaljevala mado 40.000 mož v zadnjem času znatno slabejši. Maršal Roberts moral pokoriti. postal poLžaj ki jo z ar- 1 imel pri ti priliki govor demokrate silno razkačil morala seja zaključiti ministerski predsednik Körber vse to preklical, prejšnji seji izjavil poljedelski minister Giovanelli je posebno socialne ob Modder kolil od Kimberleya krenil v Oranje-državo zajel Bursko armado generala Cronj Začeli so tako razgrajati, da se tretji seji dne 26. februvarja kar je Cr«] posled ]e od vseh strani in jej provzročil tolike izgube . je Obda imel samo še kacih 4000 mož, moral na- V bil kapitulirati. To se je zgodilo dne 27 v Angleškem februvarj Na se seji ta prvi večji uspeh seveda obudil veliko radost po daljši razpravi dognalo prvo branje rekrutnega za- armade ki pa je očividno pretirana. Za Bure je sicer izguba Cronj » odseka kona i se je ta zakon odkazal domobranskemu prava o premogarskem štrajku se je nadaljevala a hud je Razbila udarec, ali s tem še nikakor ni rečeno brez splošnega interesa. Konec seje je Wolf interpeliral radi to tudi odločilnega pomena za vojno samo. Buri niso poguma io hočejo vojno na vsak način in za vsako da je zgubili prodaj konj Angležem dr. Gregorec pa radi nameščanj r----J—J" —V41.. v^icguicv; pa idUJ sodnih uradnikov v graškem višjesodnem okrožj daljevati. Tudi na vshodnjem pobiti Ceno na- dni srečni. Tolikokrat bojišču so bili Anglež inj general Buller teden petič čez reko Tugelo z namenom šel mino da osvobodi Ladvsmi h F" Letnik LVIII. Stran 45. In to pot se mu je Djeg43V poskus posrečil Eartonova brigada Pri Daskocila Pietershill io ga zavzela, general W volitvi dvema brigadam skotil pa ]e provizoričnega predsednika je bila bili priffioraui se umakniti in je v sredo pozicijo Burom. Slednji so 16 glasovnic oddanih, od katerih se glasilo 10 na kot osvobodi Vzlic general Dundonal dosedanjega provizoričnega predsednika na čelu angleške konjiče prišel v Ladysmith Baumgartner-j gosp Ivan na gosp. Fran K oII m a n n tako temu pa vojne se dolgo ne bo konec Oorovje Drake je da z natalske strani na gosp. Filip Supančič-a in Trannsvaal Angleži ne pridejo nikdar v Gass ne na gosp. Andrej bitka dakajo ločilna bliko od Tran ij piipravlj Buri se zdaj koncentrirajo pred Blomfontei na Robertsovo armado Zopet izvoljeni se zahvali za zopet f^go Šele Pa tukaj se še ne bo bila od pri reki Vaal m am zbero deli Oranje-repu dano mu zaupanje in se bode vedno trudil, da se bo istega vreden skazal zd Buri vse svoje čete in že III. Zbornični svetnik Friderik Pauer poroča kovrstne utrdbe Tam južnoafriških republik, a predno se odloči vPÜko krvi. se teklo odloči usoda da imajo vsled ministrskega ukaza z dne 27. no f bo še jako vembra 1893, št. 15.498 trgovske in obrtniške zbor- Obrtnija nice pravico voliti po enega zastopnika v one šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol, katere podpirajo z vsakoletnim prispevkom. Ker je pa poslovna doba dosedanjih zastopnikov že potekla in ker se izsto- pivše zastopnike zopet lahko voli, predlaga poročevalec v odsekovem imenu, da naj se dosedanji zastopniki Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. izvolijo in sicer: v šolski odbor obrtno nadalje sinca seji trgovske in obrtniške zbornice dne 20. pro- kateri je predsedoval podpredsednik valne šole 1.) v Krškem: Anton Jugovic 1900 Škofji Loki Niko Lenček 1 gosp. Anton Klein in prisostvovali vladni gcsp. C. kr. deželnovladni svetnik dr stopnik Fok 3.) v Kranju 4.) v Tržiču: Vincenc Theuerschuh 2.) v Ignacij 5.) v gospodje zbornični svetniki Ivan RIlling in --- ----------fj.j Postojni: Rihard Seber; 6.) v Radovljici: Ivan Sar Oroslav Dolenc Fran Kollmann Andrej Gass Ba um gar tne to 7.) v Ljubljani: dr. Rudolf J u n o v i c Fran Ivan Krajec, JosipKuša Hren, r, Josip Pauer. C. kr. višje realke 8.) ravnatelj v St Lenarčič, Karol Luckmann, Friderik Vaso Petričič, Josip Rebek, Fran Ks, Souvan, Filip Supančič, Feliks Urbane in Jernej Žitnik, poročamo naslednje: r Podpredsednik otvori sejo, imenuje overovateljem zapisnika seje zbornična svetnika Friderik-a Pauer in Simon J o Ribnici; Vidu nad Ljubljano 9.) v Metliki: Leopold 6 an gl 10.) v dr Josip Marko Marink Bürge 11.) » m 12.) v v Novem mestu Kamniku: Anton Stadl Jernej a Zitnik-a in opomni, da sta gospoda Omersa in Stare opravičila svojo odsotnost z neodložljivimi Ker je dosedanji zastopnik v šolskem odboru obrtno nadaljevalne šole v Kočevji Peter Jaklič umrl, nasvetuje odsek, zbornica naj voli svojim zastopnikom v omenjeni odbor gospoda Josipa Tomitscha. — Predlogi se sprejmejo. opravki šolski odbor obrtno nadaljevalne šole v kona z Zapisnik zadnje seje se odobri. Podpredsednik Anton Klein prebere § 13. za- cembra 1. 1898 dne 29. junija 1. 1868, drž. zak. št. 85. tika- Smartnem pri Litiji je zbornica izvolila svojim zastopnikom Josip J a k 1 i č - a že v svoji seji dne 28. de- jočega se volitve predsedništva za 1. 1900, in imenuje skrutimatorjem gospoda zbornična Lenarčič Karol Luckmann a svetnika Josip IV. Provizorični predsednik Iv. Baumgartner « poroča o premembi pravil bolniške blagajne zadruge zade- Volitve predsednika se udeleži 17 udov, od ka- dve r-ja frizerjev in brivcev v Ljubljani. Dostavku vajočega izdajanja izkaznic za ude bolniške blagajne ja terih glasuje 13 za gospoda Josip Kušar« glasovnici se glase na gosp. Ivan Baumgartne in po 1 na gospoda Klein-a in Fran Kollmann-a in premembi v točka zadevajoč prispevanje J pomočnikov, ki se udje blagajne, ne ugovarja odsek ker so premembe, katere je ta napravil, le stilistične. Kar se pa prememb v § 6 tiče, se pridružuje odsek Ko se je^ gospod Josip Kušar za dano mu za- mnenju c. kr. obrtnega nadzornika upanje zahvalil m gotovil, da bode z vsemi svo- se bolniščina za vsak dan določuje na tej premembi gld m po jimi močmi vedno deloval za gospodarske koristi de- smrti kakega uda se izplačajo ostalim pogrebni stroški žele kranjske, se začne volitev podpredsednika Pri isti se je tudi 17 glasovnic oddalo, od katerih se v znesku 25 gld. Ti zneski pa presegajo v § 9 zakona za zavarovanje delavcev glede kake bolezni z dne 15 glasilo na dosedanjega podpredsednika gosp. Anton 30 marcija 1898 določeno Klein m na gospoda Ivan Baumgartne najvišjo svoto 1 bolniščina se ne kajti Zopet izvoljeni podpredsednik se zahvali za zopet mu mezdnega iznosa, ki sme ustanoviti višje nego s 75 o bil v podlogo vzet njenemu skazano čast, naznani, da sprejme izvolitev, in da se računu. Dejanska dnina kakor tudi oblastveno dovo bode vedno prizadeval, da se bode vrednega skazal Ijena normalna mezda znaša 1 gld. in bi tako zna danega mu zaupanja. šale osnovane premembe blagajniških storitev 100 % « stran 76 Letnik LVIII Po prej omenjenem zakonu se ne more na zviSanje storitev misliti, ker rezervni zaklad še ni mogel doseči zahtevane visoCine. Če bi se pa ta pogoj spolnil, tedaj naj bi se po mnenji c. kr. obrtnega nadzornika raje podaljšala doba podpiranja ali pa znižali prispevki udov, nego zvi- To bi bilo koristnejše za pomočnike, se pridruži tej prošnji z enako sprejme. ulogo. — Predlog se (Konec sledi.) Šala bolniščina. kakor nameravana » toda po zakonu zvišana blagajnična storitev neopravičena Vrednost gnojnice. Vsak kmetovalec ve, koliko je vreden hlevski gnoj Odsek tedaj predlaga: Zbornica naj v tem zmislu vzlic temu pa vidiš le rekdokdaj ) 9 da kmetovalci tudi svoje mnenje izreče Predlog se sprejme V. Zbornični svetnik Josip K u š a r poroča o novih pristojbinah mestne klavnice v Ljubljani. Ko je poročevalec povdaril, da pristojbine ozna čene v § 24 pravilnika mestne klavnice v Ljubljani odgovarjajo tukajšnjim razmeram in se morajo radi tega za popolnoma primerne smatrati odsekovem imenu nasvetuje v Zbornica naj v zmislu tega poro čila C. kr. deželni vladi poroča Predlog se sprejme VL Provizorični predsednik Iv. Baumgartner poroča o dopisu dunajske trgovske in obrtniške zbornice, glasom katereg da si slepar 1 lenuh in pijanec Davki niso plačani, popu lire nisi dajal, izpravnik ^ zavoljo tebe in se priduša, kadar se domisli na-te. greši udar sekire in vsako posekano brazdo, ki jo je oral, navrgel je vendar cele tisoče prekelj in cele stotine voz drv in stotine hlodov in stotine mer- nikov ki jih je baje sejal. Ko vse naštel, obrnil se je stari Tojon popu Ivanu In obrnivši se k popu Ivanu, rekel je stari Tojon: — Kdo v Čalganu največ naklada na konje in kdo tam največ vozi? Pop Ivan odgovori: — Mežnar. On prepeljava pošte ter vozi izpravnika. Takrat je stari Tojon rekel: Dajte tega lenuha mežnarju za konja, naj mu bomo Prinesi no bukve sem. vozi izpravnika, dokler bo mogel krevsati. pa uže videli . . . Potlej Takrat je Makar izprevidel, da pop Ivan služi To zelo razjezil, da mu oni po pri In komaj je stari Tojon izrekel to besedo, odprla jonu za pisarja in se jateljsko tega ni prej povedal. so se vrata in v kočo prišel sin starega Tojona in ; Pop Ivan prinesel velike bukve » jih odprl in začel čitati. sedel na desno roko od njega. In sin je rekel: — Slišal sem tvojo sodbo u glej no » rekel je stari Tojon . . . Dolgo sem živel na svetu in vem, kako je tam: težko bo ubožcu voziti koliko je izpravnika! Pa naj bo tako! Samo da morda še prekelj? Pop Ivan je pogledal in je rekel otožno. kaj pove. Govori, ubožec! C^le tri tisoče je navrgel. Laže! zavpil je Makar razkačen. Gotovo se je Makar, kateri v življenji nikoli Takrat se je zgodilo nekaj čudnega. Makar, taisti ni zmotil on pijanec in je grdo umrl! zaporedoma Molči ti I reče stari Tojon. Ali je od tebe je govoriti in sam s govoril deset besedij občutil je v sebi hipoma dar govora. Začel . kakor začudil. In zgodilo se jemal preveč za krščenje ali za svatbe? Ali je terjal biro da sta dva Makara: jeden je govoril, drugi pa poslušal od tebe? To pa ne, to! odgovori Makar in se čudil. Svojim ušesom ni verjel. Govor se mu lil plavno in strastno, besede so lovile jedna drugo in Vidiš 1 reče Tojon; to pa sam vem J da se stavile v dolge, pravilne redi. Ni se bal. Če se mu rad pil. In stari Tojon se je razjezil. Beri zdaj njegove grehe po ) on popu slepar Ivanu. ) jaz mu ne verjamem J bukvah rekel je Tojon je včasi tudi zaletalo, vendar si je takoj pomagal in je zato ker kričal dvakrat glasneje. Glavna stvar pa je: on je čutil sam J da govori prepričevalno. 1 Okrajni glavar. rip stran i:^;tDik LVIII Stari zatel je Tojon potlej ki se je iz začetka nekoliko razjezil poslušati bolj pazljivo, kakor da > plačal za ženino kočo na onena svetu se prepričaj, da Makar vendar ni tak tepec videl da mu kakor treba Kupec pa je 1 mislil začel cukati on naprvo. Pop Ivan se je naprvo celo prestrašil in kožuha, ali Makar se je za vez. koči. in je dal sama po deset kopejek Stsruba pa je ležala sama v nekiirjenej Makara za polo odmahnil in je daljše govoril. Potem nehal bati in na ustnih mu je celo je videl, da njegov župljan reže resnica všeč staremu Tojonu. se je tudi on pa je spet sekal in se jokaL On^ te vozove treba računati peterokrat in še ^ei misli mrzlej da je razcvel smehljaj ? pop ko Staremu Tojonu so se na očeh Makar je videl, da ste se skledi na pokazale i^olze in resnico in Celo mladeniči da je ta da se je lesena vzdignila, zlata pa spustila tehtnki zasibali v dolgih srajcah in z belimi perotmi, ki so služili staremu Tojonu Makar pa je nadaljeval t češ za hlapce 1 čudili prihajali so iz svoje sobe k vratom pisano v bukvah Naj da oni imajo vse za m se J ko so poslušali izkusil laško poiščejo: kdaj je on od koga 1 jeden drugega s komolci kar je govoril Makar in dregali Kadar so umirali prijaznost m radost? Kje so ßjegovi otroci? bilo mu so cdrastali Začel tako, da noče uhajali so od njega grenko in težko, kadar pa > da se vsak posa In ne zato noče češ za konja k mežnarju. mezno boril s težkim siromaštvom. In on se je sestaral zato 1 ker ta da se boji težkega dela J sodba nepravična mpak Ker sam na svojo drugo ženo in je videl, kako ga zapuščajo pa nepravična, tak se jej on ne pokori in mu je mari zanjo ta sodba kako se bliža huda oslabelost, brez svojega kota kakor za lanski sneg. Naj z njim narede, kar hote ga celo hudičem oddajo za vselej za dninarja 1 Naj Stala jelki sta osamljena, kakor stoje v pušči dve sirotljivi kateri bijejo z vseh stranij grozne snežne burje. pa vozil ne bo, ker je to nepravično da se boji biti za konja , izpravnika In naj ne mislijo. In mu ovsa mežnar konja goni, pa daje nikdar niso pokladali njega pa so gonili vse življenje, ovsa pa mu In Ali pop Vse res? vpraša zopet stari Tojon hitro odgovoril res! tehtnica se Kdo te Da. da gonil? vpraša stari Tojon srdito Tojon se je zamislil — Kaj pa zopet zamajala . Pa stari to 1 vse življenje rekel je so ga gonili Gonili so ga na zemlji prave pravične saj vendar imam staroste in staršine, uradniki in izpravniki, ki so terjali svetla obleka brez madežev Oči so jim jasne, lica davke gonili ga uboštvo in so ga popi, ko so terjali biro; gonila sta ^^^^^ dobra prst; vzprejemajo dobro seme Srca imajo mehka, lakota gonili so ga mrazi in vročina, v polji in lepodišeče rasto kakor setve dežji in suša ; gonila ga je zmrzla zemlja in hudobna prijetna. Poglej pa ti 1 katerih dišava mi je ta j ga se kam jo ženo vina gre naprej in gleda na zemljo in ne ve On ravno tako ) čita v cerkvi in zakaj Ali je vedel, kaj pop je zač In vsi pogledi so se uprli v Makara biti občutil , in sram ga da ima kalne oči, lice temne. mu gre kam in čemu so odpeljali njegovega staršega --- J"« BC»J j^vji t------- ---JV, VAU, luia jaaiijc Uüi, IJ bira? Ali je on vedel brada in lasje so mu mršavi, obleka raztrgana In dasi sina rega so vzeli v vojake, in kje je umrl in njega bele kosti? 1 kate se je dolgo časa pred smrtjo pripravljal, da bi si kupil kje leže zdaj žrevlje in stopil pred sodni stol božji, kakor se gre pra vemu kmetu Pravi ) da je veliko žganja pil ? Seveda je pa njegovo srce je prosilo žganj Koliko praviš, poličev? 1 to vendar vselej zapijal denarje, in zdaj res stoji pred Tojonom, kakor najzavikrnejši Jakut drapanih opankah. In najraji bi se udri v zemljo v raz Štiristo i Dobro bile vode in odgovori pop Ivan, pogledavši v bukve No, ali je bilo to žganje? Tri četrtine Tojon Lice tvoje je temno » nadaljeval oči kalne in obleka raztrgana. Po srci pa stari raste so jedna četrt pravega bilo na tobaku, in tako žganja osat m trnje in grenki polin. Sej zakaj ljubim moje pra J treba ) Ali odnehati tristo poličev pa še to je vične in odvračam lice od takih nepobožnežev, kakor si ti; Ivana, in videlo se Golo resnico pa je nadaljeval. resnico govori? vpraša stari Tojon popa Srce Makara se je stisnilo. Sram ga » J da se še jezi. — odgovori hitro pop Ivan je tak. govoriti postalo da Naklonil je glavo, a spet jo je vzdignil in začel Makar Tri tisoče prekelj je navrgel ? Naj bo to tako ? Naj nasekal samo šestnajst tisoč Ali kakih pravičnih pa govori Tojon? Ako o onih, ki so živeli na zemlji ob jednem z Makarom v bogatih hišah, tak jih Makar dobro pozna. Njih oči so jasne, ker pa v nameček, dva tisoč je sekal, ko je bila prva žena. In težko mu je bilo na srci deti doma poleg svoje žene, pa uboštvo tajgo. to malo? In niso prelivale toliko solz, kolikor jih bolna prelil njegova Hca pa imajo svetla, ker jih umivajo v dišavah Makar čisto 1 in hotel se obleko pa so jim tkale tuje roke ga je podilo v tajgi pa se je jokal, in solze so mu zmrzevale Makar na trepalnicah in od gorja je mraz prešinjal vsega noter vzdignil. zopet povesil glavo, pa takoj jo je zonet do srca Pa vendar je sekal In vendar, češ, ali on ne vidi, da se Potem je žena umrla m kakor drugi: z jasnimi, odkritimi očmi rodil tak 9 denarjev pa ni bilo. In najel se ---o- • — J WKjUUMf reba jo je bilo pokopati, zrcalila nebo in zemlja, in s čistim srcem sekati drva, da v katerih sta se ------------- «xv^t«, .»m je pripravljeno bik), da se odpre vsemu lepemu na svetu? In ako Letnik LVIII ^daj hoče skriti pod zemljo svojo mračno m zanikamo Begunjah, Emilija M postavo, tak tega ni on kriv. Kdo pa je kriv? Tega on luSek v Vi pa v Grahovem in Amalij Kot Gdö. Ivana Z up v Starem ne ve Ve pa jedno: da potrpežljivosti je konec v premeščena v Paro-Vas trgu njegovem srci. * Hi * Seveda i ko so imele Tidel. Makar mogel videti, kakor učinek njegove besede na starega Tojona, ko bi on da je vsaka njegova jezna beseda padala na zlato Kmetijski družbi kranjski je poljedelsko ministrstvo dovolilo 3000 kron podpore za prospeh mlekarstva in 1000 kron za prospeh pridelovanja lanu. Dijaški in. ljudski kuhinji v Ljubljani je deželni odbornik gosp cesarski svetnik Murni k daroval 200 kron. e r , odvetnik skledo kakor svinčena utež , seveda bi upokojil svoje srce v Tolminu Nov odvetnik. Gosp. dr. Karol Trill se je zopet pieselil v Ljublj m Pa on vsega tega ni videl, ker v srce se mu vlivalo slepo obupanje. . marcem 'vojo pisarno v tinovih in Kolodvorskih ulic. Štruklj otvoril s evi hiši na vogalu Dalma Poštno zvezo in sicer trikrat na teden iz Selc so On je ogledal vse svoje grenko življenje. Kako je ^^o^ile vasi: Sv. Lenart, Ostri Vrh, Spodnja in Z mogel do zdaj prenašati to strašno breme? Prenašal ga Eovti Ljuša je 1 ker je pred niim vedno migljalo upanje, kakor m Spod Bukovica. Praprotno, BukovšSica, Dolenja vas, Zgornja Golina, Jamnik, Poziru, Zabrekve, Podblica in zvezda mej oblaki. On je živ, torej ga morda čaka še kaj Nemile Nekatere pa boljšega. Zdaj pa je stal konci in upanje je ugasnilo DražgoSe, Kališe in Kudno Železnikov: Martinji vrh, ÖeSnj Takrat je v njegovej duši postalo temno, in v njej Krojaški strokovni tečaj v Ljubljani se nada ljuje ter so vdeleženci naörtali že nad 40 različnih konstrukcij začela razgrajati jarost, kakor v pušči burja o gluhej ^ mindern tednu so tečai obiskali cesarski svetnik Murnik noči. Pozabil kje je, pred čigavim licem stoji > pozabil le vse svoje jeze ne zadružni inšpektor za Štajersko dr. Rück inšpektor za Kranjsko Pfeif Pa stari Tojon mu je rekel: — Počakaj, ubožec! Ti nisi na strokovni Gün t el uöitelj er, inspic tehnologično - obrtnega er in zadružni pa ga je tudi muzeja na Dunaju zemlji Tukaj Tečaj se zaključi v nedeljo, dne 4. marca z raz se stavo vseh izvršenih del tudi za te najde pravica. In Makar se je stresel. Na srce mu je palo izpo-znanje, da imajo usmiljenje k njemu, in ono se je zmehčalo; ker pa je pred njegovimi očmi stalo vse njegovo ubogo življenje, od prvega dne do poslednjega, postalo je tudi Slovenska šola na Muti sv. Cirila in Meto jo je osnovala družba se otvori o Veliki noei. njemu žal samega sebe. In zjokal se je In stari Tojon se je tudi jokal Nova jama V Selci pri Dobrniöah v trebanjskem sodnem okraju so razkrili jako lepo pozemsko jamo. Kaznovana dobrosrčnost Bivši trgovski pomočnik Grrandesso je bil te dni obsojen na šest mesecev v je^o. ker stari pop Ivan, in mladi božji hlapci . . In jokal se so prelivali solze morilcu Eavniku preskrbel dve pili, s katerimi si je Ravnik pomagal iz ječe. Grandesso je bil na Žabjeku za pisarja, in seveda na Ravnikovo Zanašal se ter jih brisali s svojimi širokimi, belimi rokavi. Tehtnica pa se je vedno majala in lesena skleda se je vzdigala vedno višje in višje! . . . je tako lahko dobil pili. molčečnost, a Eavnik ga je takoj izdal. Pomiloščenje. Cesar je petim kaznjenkam v kaznilnici na Bledu odpustil zadnji del prisojene jim kazni. — Koroški deželni šolski svet je s posebnim ukazom na vse okrajne Šolske s\^ete in na mestni šolski svet v Celovcu odredil, da se odpravi tajna kvalifikacija učiteljstva. Slovenski šolski nadzornik za Spodnje Sta jersko. Nemškonacijonalni državni poslanci so poslali posebno je protestovala proti ime- Osebne vesti v Brežicah in A. Matzl v Šmarju ščena v Ptuj. Sodna pristava gg. dr. Fr. Bračič deputacijo k nauönemu ministru, novanju slovenskega šolskega nadzornika za Spodnji Štaj er. v Gradec, in dr. Ros to k Pristav dr. S Avskultanta dr. pn Jelšah sta preme pristava pri Zdravnik gosp. dr ro iz Ptuja je premeščen e isner v Laškem trgu Lenartu v Slov. Goricah sta postala R Minister je sicer izjavil, da ne bo imenovan noben nadzornik, toda Nemci s tem pojasuilom še niso zadovoljni, nego zahtevajo jamstev, da se to sploh nikdar ne to buialosto zahtevo oglasil graški občins zgodi, svet. s Prvi se Značilno je. okrožnim sodnikom v Železnikih Aleksander Š e r k italijanski jezi v Mariboru Hiersch -- Sodni imenoval je imenovan oficijal gospod da se je zastopnik socijalnih demokratov odločno oglasil proti temu predlogu in je priznal opravičenost slovenske zahteve. tolmačem za Sodni praktikantje gg. Ferdinand Meditz nacijonalci. Vihar radi celjske gimnazije hočejo Trde da hoče vlada uprizoriti v Ljubljani,'^ran Sukije in dr. Milan Geršak v Novem slovensko-nemške razrede na celjski sedanje samostoj mestu so imenovani za avskultante. Promocija. Gosp. Viktor bil te dni na živinozdravniški visoki viran živinozdravnikom. paralelke temu zavodu gimnaziji priklopiti ko šoli iz Kostanj )e na Dunaju promo- poveduje v dopisih Boykot slovenskim trgovcem na vsej vrsti pro IZ Gorice neki Poroke n Dolžnost meščanstva tržaški italijanski je paziti na to, da se družine list. glede poročil z gdč. Angelo Vavk ]e gosp. Fr. Potok iz Ljublj Suplent v Gorici gosp Ivan Košnik se svojih potrebščin zatekajo samo k Goričanom Ta dolžnost se se je poročil z gdč. Felicito G Učitelj v Dragi Davčni K pristav v Mokronogu gosp Gustav tiče tudi oblasti . . . kajti z našimi naročili si služijo sprotniki denar, katerega porabljajo potem v našo škodo na- Od. se le poročil z gdč. Marijo Wirt h iz Ljublj Učiteljske premembe Na dosedanjih svojih mestih tegovati sovražniku sredstvo v vojni!" živila to je bilo vsikdar najbolj «o stalno nastavlj spodične Frančiška B gosp Fran M v v Štrekljevcu, Margareta Erzelju in go- Tovorni vlak Dva novorojena otroka v vagonu za premog. » le v soboto privozil iz v Ljubljane v Sežano, je peljal v praznem vozu za premog dva novorojena otročička, stran 80 Letnik LVIII katera so na postaji v Sežani še prišla otroka na voz še ni znano. šli Kako ]n sta n. pr. Lloydov arzenal, Stabilimento Tecnico (tehniški zavod) Koliko Ljubljana na leto potrebuje Po uradnem s čistilnico ža izkazu se je leta 1899 d pripeljalo žganjevca: ekega mošt 909 podvrženeg blaga v Ljubli finerijo petrolej Šked z oljnatimi tovarnami, z livarno drugimi obrinimi podjetj železa leže 874 ruma, araka.. rozolje in likera; 528 hI njem in Mar. Magd. zgornjo. rame) 21005 žgaaja; 17.109 lil vina; bikov krav in telet nad jed 1428 leto k tarih 3470 ; 4101 8799 vin- volov, telet do olanek 1 O naših krajevnih imenih ima „Domovina" lep v katerem poudarja potrebo večje brige od naše strani. da se vzdržijo naša kraj jednega leta starih; 3241 ovac, ovnov, kozlov in koštrunov pravi Čuvaj teh imena nepopačena. Glede tega etinj moramo biti sami. naša oblastva 3343 jagnjet, kozličev in prašičkev do od 5 do 191/2 hg met stotov sveJ'.ega 7815 prašičev kg 292 prašičkev nam za to nad 19Y 2 1059 sicer kr bodo skrbela, pač pa narobe. V Avstriji imamo od in klcba 9676 enega in prekajenega mesa, salam toda baš ta d skrbi za vzdrževanj pomenikov pomaga more pačiti naša kraj koko puranov go zajcev ; 767 petelinov in di parov 2435 divjih tornov, divjih gosij 4 59 tucatdv drozdov stoto v rib in skolk sardin in sardel: 1 pišČet in golobov rac in kap o o srn razsekane divjači in divjih 34339 koz : imena in priimke, ki so nas gotovo dragocenejši spomeniki kakor pa kaka rimska 38 fazan pr n Sehrschön aus WresJ gotiška plošča. Ako bere tujec n. dobi o naši pok divj kokoši; 773 gozdnih jerebic, ko drugačen poiem, kakor pa če bi čital „Sršen iz Brezj rac. kljun in divjih golobov incev: 169 met oskrunjevalcev . brinjevk, prepelic in škrj iz morja rek in potokov; potem ribjih iker 34 met. stotov klinov. b, polenovk, slanikov adnih morskih povsem i". Na- krajevnih imen in priimkov da se ie treba vsem slovenskim odločilnim krogom ter posameznikom pri vsaki priliki postaviti v bran. Prvo krivdo pri pačenju padnikov imamo toliko naših krajevnih imen rako stotov riža polže žab 1687 met fičen zavod m Dunaju, kateri izde geogra pecijalne zemljevide 51.171 met stotov moke sladkarij malega k 10864 met. stotov pšena, skrobe, peka naših pokrajin z mogoče spakedran mi imeni. Taka imena so 31.923 met stotov slame ovsa v zrnji ; potem merodajna raznim uradom, ki od zelenjave; 7182 met stotov svežega otrobov; 812 met. stotov ganov strogo zahtevajo rabiti cjih skovana suhega in vloženega sadj 9 429 met stotov fi adj in lojenih stotov I sveč vinske 135 met 754 met. stotov masi stotov loja in tolšce stotov stearinovih imen. Kdor je žiti nad tolike torej Čital imenovane zemljevide ednostjo ali pa hudomušnostj masti in sala ; 596 met 669 mila: met. 541 podrejenih or-mesto pristnih se mora zgro- ) Umestno Qo ministerstva met slotov sira; 1,260 411 jajc; 901 met. stotov konopnega lanenega in goršičnega olja; 1070 met. stotov olkine^a delnovega borovega in butaric man bilo, da bi naš zastopnik v delegaciji opozoril na to samovoljnost c. kr. geografičnega zavoda. V drugi vrsti paMjo naša krajevna imena zemljekjižnih mapah so često imena zemlieknjižni uradi s svojimi inženirji. V zemljeknjižnih mapah orehovega olja; 32 712 brinjeveeja lesa; 6464 kub kub . metrov trdih drv, 0 metrov mehkih drv 2842 met stotov oglja; 355 576 met moga in koaksa 63 sadnega mošta stotov pre so venski Glavn; imena tako po nemški samov zasvedrana, da slo- kmet ti svojega zemljišča ne more na njih krivda pa zadene nas same, ki v uradni najti % rabi ne zapišemo vselej krajevnega imena v edino Druga železniška zveza s Trstom V prvi C poslanske zbornice je ministrski predsednik naznanil, da vlada glede druge železniške zveze že odločila in en se ]e domačem pravopisu brez dodatka vtihotapljene tujke. Isto tudi glede slovenskih priimkov, privatni pravem, katere vlada v razun raznovrstnih ki uradi, kj tej seji tudi predložila dotični zakonski načrt Misel na zgradbo proge Loka-Divača je opuščen Ture in Karavanke ter skozi Bohi Drug železnica pojde čez oblastnij, kaj radi pačijo občinski ii majo v teh uradih svojih odločnih mož. kar velja posebno o obmejenih pokrajinah. Če pa bode vs ak zavedni Slovenec v 182 m na Goriško Veljal bo domači občini strogo nadzoroval, da ostanejo vsi napisi s Trstom bo obsega in bo sezidana v sedmih letih. Ta zveza kažipoti, pečatniki tvrdke v epopačeni obliki, če se bode 60 milijoni jonov kron) kron) progo progo Čez skozi in železnica do Trsta (53 Am 18 milij Ture in od Celovca čez tekla Bohinj čez Lucij progo čez Ture (dolgost 77 hm stroški Karavanke (70 44 mili- )nov kron) Proga bo nice, Bled. Bohinj {^Ihn 60 milij povsod podpisoval z nepopačenim imenom ter odločno odklanjal dopise, ki imajo njegovo ime in kraj v spakedrani nemščini, (in italjanščini! Op. ured ) dosegli bodemo že vendar enkrat Beljak kron) Jes naše da ne bodo lahonstva! Op.) ured pokrajine nosile na zunaj lice prusaštva (in In to kakor malenkost, to emo dolžni svojemu narodu, ponosu in zgodovinski resnici". Oddaja priprav za streljanje proti toči Kranjski zlasti za piocvit mesta Trsta in tržaške Tuke, o tem je bilo vinogradniki se opozarjajo, da kranjska kmetijska družba od- se bo zidala 904 (jorico in Opčin do Trsta. Bohinjska proga i. Da bi bila ta proga velike važnosti že dovolj govoijenj tudi potrebo te proge Ta najmerodajneje osebe pripoznajo dajala spomladi tudi priprave za strelj proti toči, katere Andrej proga bi izključila v Trstu s postajo f^ dobivala od firme Greinitz-Neifen v Gradcu Deželni odbor za in z zdaj novo gradečo nara. Prostor okoli priredbo kolodvc plitvomorski teren, prostor v Železniške merna luka. bi bila ondi zvezana s črto herpeljsko istersko poslal pred kratkim deželnega potovalnega učitelja Gombača se Črto ( Andreja in skladišča pa zapadno Istro do Kanfa- posebno prikladen v St. Katharein iia strelne priprave ter da Gornjem Štajerskem da ogleda razne prisost kajti ondi se mora zasuti in prirediti temu bode ondi zdaj še i ter bode v boljšem bode vrlo služila prometu z blagom še velik za lep lova pri- i ljudmi poskusom z raznimi topiči in nastavki. Potovali prepričal, da se morejo vporabljati večje in bolj sedanjih, ako se hoče povsod tam vršečim se strelnim li učitelj se je se priprave od z uspehom pregnati preteče oblake. Vsled tega se je deželni odbor obrnil do kmetijske je zpostavl zavetju nego je sedanja tržaška luka družbe, da prevzame oddaj po zimi siloviti burj katere ugodnosti jako ovirajo na delu so radi tesnobe vedno v nevarnosti d pristanišče, ali da da po cele tedne ne dobe mogli izkrcati blago viharjem in mrazu, Parniki in brodovi pa ponesreče pri uhodu v prostora, da bi občine, obrnejo naravnost na kmetijsko družbo družba vegela, koliko naprav naj naroči. tacih priprav. Posamezniki ali nameravajo omisliti si take strelne priprave, naj se n to čim prej, da bo Kodi utegne teči nova železnica se še prav ne ve, a najbrže jo izpeljejo in pod Lovce s predorom na Eocol Jakoba in na obal pri sv. Andreju. jako priljubljen Umrli V Mengšu je umrl nadžupnik g. I. Z mimo Opčin nad sv. Ivan nagloma umrl ondotni zaslužen duhovnik ondi zopet pod hrib sv. rosti 58 let adučitelj V Trebnjem gosp Aloi je na J e r š e v sta- se dotaknila tudi vseh tržaških Taka izpeljava proge V Gradcu je umrl umirovljeni profesor ljub večjih industrijskih podjetij Ijanskega učiteljišča gosp. Jakob Praed v starosti 64 let v m i k I M L Letnik LVIII. Konja z vozom ukradena. V KoÖQem pri Sevnici na Štajarsijem je te dni neki okoli 18 let stari fant ukradel kobilo in konj 1 v • • s koci vred in pobegnil na Kranjsko z deklo Jožefo Fli Pobegnil je 201etni Franc Pristavec iz Radovlj Potres so čutili 20 bil lahek. m. m. v Zagrebu. Sunek je Meksiko. Malokdaj se čuj ameriški državi nas v Avstriji kaj enrednega o tej Maksimilij katera je pa še vedno v slabem spominu pri - saj tragiöna zgodovina nesrečnega cesarja se danes zaboli vsakogar v srce in želi da bil rajši ostal on, blagi Maksimiljan, v naši Avstrij Zdaj se je pa zopet nekaj zgodilo — sicer malenkost kar kliče t tonu v spomin dalj Meksiko V n beli 1 • v • hisi bila nedavno izredna zabava. Na to zaba v Washing tudi povabljen meksikanski poslanik Manuel de Aspi pa je tudi ki poslanik na ameriški vladi je bil prišel Hengel- müller z svojo soprogo. Meksikanski poslanik je hotel spro poslanico k obedu, toda Hengelmüllerica mu je vesti dala roko, Aspi gospo ..korbco to kot pa IZ z drugimi besedami:, odklonila popolnoma naravnega uzroka, njegovo bil avditor v onem Maksimilij vojnem na smrt Vsled Aspiroz sploh zelo obsovražlj tega sodišču, svojega ker je ob?odilo znaka bil plomatski zbor se ga je takorekoč izogibal oseba v Washingtonu ves m mu protoval kajti Aspiroz je poleg tega še neprijetna osebnost; zlasti pa ga je popolnoma preziral avstrijski poslanik. Ameriška vlada je sicer znala, da Aspiroz baš raii obsodbi cesarja Maksimil svojega sodelovanj na sprejela poslaništvo tega a cesarsko ne bode našel simpatij, vendar krvj omadeževanega človeka. Ta nastop utegne pa šef' celo dovesti do tega, da se avstrijski poslanik poslovi od Washingtona, ako Aspi jie odlazi od ondot pre) Društvo Camilo Cavour V društvo „Camilo Cavour Prvo njegovo dej nike Milanu so osnovali bilo ima strogo politične namene da je pozdravilo svoje somišlje v Trstu Camilo Cavour je kot državnik za njenje Italije več storil zjedi nego Garibaldi in Mazzini In da se društvo v prvi vrsti spominja Trsta, je dokaz, na katero stran Lahi mislijo razširiti svoje meje porabili svoje moČi doma bi italijanski rodoljubi imajo za nekaj let dovolj dela jn naj ne vtikajo nosa v tuje stvari t Šolski deček iii nisterstvo Neki dečko v nekj ki 3, da prosi angleško Northamptonu poljedelsko mi je slučaj čital urad za poljedelstvo pripravljen, poslati vsakemu za to sicer poštnine spise o postopanji o kugah mej prosto Takoj nato spisov ter prejel res Čez kratko velik je zapro Živino in dopošiljatev kuvert z ministerskim se- pečatom. Sila vesel je obvestil o tem svoje sou^ence, veda niso imeli nič bolj brzega učiniti, nego da so tudi pro- sili za dopošiljatev informativnih spisov glede postopanj o kugah mej živino. Stvar se je razširjala od šole do šole in kmalo je bil^vsaki drugi učenec v posesti od vlade zapečatenega kuverta Ministerstvo je storilo vse mogoče, da zadosti znatno naraslemu povpraše konečno pa ie poslalo v Northampton svojega uradnika, da preišče kugo. ki se tamkaj tako rapidno razširja. No vladni pričal da je domnevana kuga uradnik se je do cela pre-jako — naivne naravi in v ministerstvu so se baje prav od srca smejali nad idejo šol skega deČaka vodila za nos. je veliko visokih uradnikov tako dolgo komitatu Starka morilka. V občini Szent Istvan v peštanskem umorila 70 let stara žena Szkranicz SOletnega moža, z lopato. Že delj časa svojega s starčkom slabo Stran 81. jela lopato ter udarila ž njo svojega moža, tako da je mrtev obležal Učenec IV. letnika z revolverjem V Spletu je dobil v. nravnosti slab red neki realec apadel z revol- verjem v konferenčni sobi profesorja Nardellija ter ga zadel v lice. Profesor Cindro ki je bil slučaj tuli prisoten zgrabil dečka ter mu po hudem boju iz^il revolver iz roke — London šteje po zadnji statistiki 6,500.000 bivalcev le duš Na leto se število prebivalcev pomnožuje za 80 000 rodi v Londonu jeden otrok in vsakih Vsake tri minute pet minut umrje en človek Zido Palestini Piva je v Londonu več nego v pa spijejo v Londonu na leto 500,000.000 litrov. To je pač velikansko mesto — Zgodovinska hiša. V Pari da kupi hišo v Mansurahu dovik 1249 zaprt Hiš hočej za starine iz križarskih vojsk » su se je osnoval odbor, je bil kralj francoski sv. Lu-popraviti in prirediti muzej v Londonu veliko Čudna pozabljivost Neki misterijozen slučaj zbuj Robert Gwynö pozornost Mladi dijak iz Cambridge študira v Londonu Pred način v kratkv^m času že v drugič ginil prvič in 16 dni ni bilo o njem nikake vesti e na M. čuden zginil nekaj časom je iz- čaj se je zgublj pet vrnil na Nekega dne je namreč v neki ka mlad mož ter mirno čital časnike. po koncu z vsklikom n Hola šani dijak Gwvnn to in le slu-svoje pravo stanovanje, .rni blizu Londona sedel Kar naenkrat pa je skočil sem jaz!" Bil je nekoč toj to pogre-na cesti, docela zgubil zmožnost za zavedanje samega sebe. ter se nastanil v nekem hotelu blizu Londona. ,kjer ; e je pa normalno. Ko je v časopisu čital naznanilo o povroil se mu sicer vedel svojem izgic sto spomin na njego lastni vrnil na svoje stanovanje zabljivost. oziroma zgubite jaz se ]e učenj in obolenj London in tedaj se pomina pripisovala prenapetemu Takoj njegova po za fiuenco Mr odmoru nadaljeval svoje študije, a dne 18 Gwynn je po kratkem zginil brez sledu in od tedaj januvarja A ni nikake vesti o navijanje Čudnega slučaja vsekako kaže psihopatično razpoloženje njem zopet Po- da gre tu za posebno O skrunitev mrtveca vsled lenobe. Nečuven dogodek se je pripetil v gorenje bavarskem mestecu Laufenu Ondotni grobar je kopal namreč za neko mrtvo kratek grob. Ko je prišel mrtvaški ko pre praviti v jamo Vzljc temu pa je duhovnik prevod, rakve niso mogli blagoslovil grobar razšli, si je hotel pa leni mrtveca in grob ga razširil. Toda ko so se ljudje rakev ter hotel spraviti žensko s tem grobar pomagati drugače. Odprl je grob da je ji poskušal skrčiti noge Ker pa tega ni mogel, je vzel lopato in ženski odsekal glavo Tako je bjl grob treba nič poialjšati. Toda državno dovelj dolg in ni ga bilo izvedelo pravdništvo je za ta čin grobar je bil odpuščen iz službe in doveden v zapor M priporoča Blaznik-ova tiskarna Ljubljani Tržne cene. v Ljubljani dne 28. februvarja 1900. Pšenica kron 60 vin. kron ) rž 20 vin kron 20 vin., ječmen kron 80 vin., oves • 1 ajda kron 20 vin. vin., turšMca 1 proso kron kron ravnala, v četrtek pa mu ni Lotela dati kosila, zaradi česar Leča 24 kron vin ;Sta se začela kregati; posledica tega vin. Cene veljajo za 50 kilogramov, grah 20 kron bila da žena pri vin , fižol 20 kron vin. Cene veljajo za 100 kilogramov. ( I *l r I I I • ^ • L Stran Letnik LVIII Loterijske srečke t v Lrincu dne 24. februvarja t. 1.: 69 V Trstu dne 24. februvarja t. 1.: 77 V Pragi dne 28. februvarja t. 1.: 78 » 57 27 35 50 31 20 24 66 22 71 52 St. 6635. smislu deželnega zakona z dne 17 mja 1870 št 21 dež. zak ju- —^^-----, o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem m uživalcem mestne občine ljubljanske najemnikom zemljišč posestnikom v 5 da ozemlj Jim je svoje sadno in lepšalno drevje ------- _ —^ V..V.VJV., grmovje, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih seči polj m na travnikih očistiti na mrčesnih jajcev in zapredkov apredenih gosenic 1 ali kakor SI bodi (ličin) gnjezda in jajca pokončati nabrana m sežgati gosenčna kažej Prav tako je gosenice, ako se spomladi na drevj 7 grmovji in rastlinji, kakor zapredke pokončati kakor hltrO mOgOČe dalje do 15. maja letos. nice 1 Kadar so drevesa, posekajo, ali kadar napadle gose padle gosenice, odsekajo oziroma take veje ne smejo ležati. veje taka drevesa ampak morajo njih ali pa drevesa pustiti gosenice tem stanu obrati veje precej sežgati Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče dokler letajo drevj a potem merljajih dan vati lepšalnih drevja svojega sadnega lepšalnega grmov drevorednih dreves gozdnih rob^h istih zlasti tega treba zaradi bližine vsak zaranih urah otresati obrati kmetijstvu na korist pokonče morajo črvi pri motiko oranji ali kopanji zemlje (podjedi lopato pobirati precej I ogrci) plugom bode opravila izvršiti pokončat kdo mestna občina vrhu dala obotavljal določenega gori časa. navedana bode izvršiti na njegove stroške mu bode občinske naložila na blagajnice globo korist kron ponovilo mogel plačati globe kron kdor bode kaznovan zaporom L j u i) 1 j a n i februvarja 1900. Razpošiljava sukna samo zasebnikom I En odrezek gld 10 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo I 2-80 iz dobre 3 80 4i'80 7-50 8 70 0-50 > 2-40 5-95 > fine l i finejše angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah odrezek 6 gld odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike m sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd razpošilja po tovarniških cenah kot in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-AmJiof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da dobi, ako Tvrdka Klesel-Amhof blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (4) Doktor Tmkoczy-a redilna hranilna štnpa krmilni prašek. dietetično sredstvo notranjo rabo, tolšče. Jako Redilni Varstveno prašiče, služi tvorbi mesa blagodejno vpliva na prebavne •4 % Varstvena znamka. organe. Zahvalna priporočilna pisma poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero mnogih smelo manjkati zavojčkov samo nobeni kmetiji. Zavojček Spričevala. Gospod pl. Trnköczy v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, isti je dobro služil hvaležni Gradiškuta (Primorje) Josip Žnidaršič 12. junija 1896. Lekarna Trnköczy v Ljublj Hvala Vam mi šiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite dilnega praška in steklenico tinkture Teršič-Vransko (Štajersko) spoštovanjem brzo poslali prašek za pra zamotkov re- kurja očesa. 10. januvarija 1897 S Ivan Piki. Pozor kmetovalci sme razpisu visoke deželne v^ade zahtevajte prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi deželi dobite, potem pišite Vaših trgovcih naslovom Lekarna Trnköczy v Ljubljani dopisnico vmarjev dobite takoj pošti. Odg:ovorni urednik: Avgnst Pncihar založba Blasuikovi nasledniki