315. številka.
Trst, v nedeljo 13. novembra 1904.
Tečaj XXIX.
Izhaja viakl dan. ~iM
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob
uri zjutraj.
Posamične itevilke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, (rorici, Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, Št Petru, Sežani,
Nabrežini, Novemmestu itd. Orla>e In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Glorpio 4-aIatti št. IS. — 1 radne are so od 2. pop. do 8. zvečer. — Cene oglaBom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zabvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON Štev. 1157.
Mirnost
Glasilo političnega društva „Edinost"1 za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K. pel leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Jfefi ankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652.
an
(Brzojavne vesti.) Iz Mukdena.
LONDON 12. »Rcuterjev biro« poroča cd 10. L m. iz Mukdena: Ruei co v noči od 9. t. m. obštie'jevsli japonsko šotcrišče n'.sproti hrbu Mtmalon z melinitnimi granatami. To je bilo tekom tedna že tretje ponoćno obstreljevanje. Japonci nin> na streljanje odgovor.li. — Skoraj veako noč se obstrt ljujeti obe topništvi, pri čemer menjajo večkrat topovi svoj položaj. Japonci Čim dalje tem bolj š:ed jo s s7ojim ttrelivom, kakor da bi pričakovali velike bitke. Pri postaji Šdho eo nastavili več topov, tako so dotili tudi v obližji ležečo postajo iS at'.in v svoje strelno področje.
P, ro5a ss, da s j Uuai volni stul^>, ki je e'už.l JapoLcem za opazovalnico, razdejali s kroglami. Ruska erjiada je slovesno prazno vala rsz delitev živil in obleke, ki jih j a po s a!a carica. Armada je splošno v boljem po'cženju ter napravlja dober, ednoten uti«. Oskrbovanje baltiške eskadre
CARIGRAD 12. Včeraj je p.ul skezi B epor in D-rdanele rueki j arnik »Jupiter« s premogom za baltiško eBkadro. Danes pri-pluje ted mimo parni* »Merkur«.
Generalni major Ewert.
PETROGRAD 12. Načelu k šteba 5. arjaadnega zbora generalni major Ev. ^rt je imenovan gereralnim kv* rt t mojstrom vojnega štaba generala Kuropatkina.
Namestnik Aleksejev.
PETROGRAD 12. Včeraj je veliki kaez Aleksej Altk^endrovič vsprejel v avdi enci namestnica Al-kssjeva.
Puško zlato.
LONDON 12. »Daiiy Telegraphc po rcea iz T eatsina od včeraj : Vet t, češ, da bo Ruši v S nm ntiagu 6kd1i m kovano zlato, je vzSu lilo v Japoncih vei.ko ve elje. J*-poEc; te bjje pripravljajo, da te z ata po 1mM.
Japonski transporti.
PARIZ 12. Ntka brzojavka iz C fu poroča : VT N.učvang des^ 6 dstoia 10 do 15 vel kih transportu h parnikov s četami, t tr. livom in živili. Ceni se, da sta dospeli v zadnjih dneh v NiuČvang v (jtčenje Ojsmove aimad^dve diviz i.
Brzojavne vesti.
Goriški deželni zbor.
GORICA 12. (Koresp. biro) V vče rajsnji seji je bil sprejet proračun in finančni
PODLISTEK.
45
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta. Šenoe. — Nadaljeval in dovržil I. E. Tomić.
Prevel M. C—č.
V.
— A, ktj se! Kaj brga to mene! se je otrest 1 Pavišf, skočil po kotci ter zakričal, obrnivši se preti \ rt tom mestne svetovalnice : Z B^gom, ljudje, grem pričat ! Mezda ža sedi zaprisežena eodaija. Po teh besedah je krenil Pav.ši G-nč naglo v staro rcestzo bito.
Sodnica v stari svetovalnici na oglu Markovega trga je bila prostrana soba, ali temna, nizko obokana in thkovana s široko opeko. B 1j je nekako grozno gledati te zi-prašene zidine, gole in praz?e, kakor duša brez milosti. Skozi mala, v debelo s cdd udomljena, a z debelimi železnimi palicami zagra-jeaa okna je prodiralo de le o poludoe nekoliko Uči, da si kakor v somraku razločeval stroge obraze sodnikov in bleda liea obso-jc LC3V. V dnu sodnice je stala podolgasta
zakon za leto 1905. v daljšaj pedrobni debati.
Za pogorelce v Čepovanu, kjer je v četrtek pežar uaičil ednajst hiš, je zbornca na nujna predloga poBl. Grča in dia. Mara-nija dovo'.ila 30O0 kron podpore. Vladni zastopnik se je z\ ta dar rahvalil ter izjavil, da se p}da takoj po seji v Oepovan ter da zaprosi tudi državne pcmoči,
Zakonski načrti, glede pooblafčenja občin, da vpeljejo davek na avtomobile, bcikle, motocikle in kočije, ter glede občinskih pri-tojbin pod raze i mi naslovi, fotem glede zakonskih načrtov o delni spremembi ztkonov poljske in ptičje obrambe eo bili Bprejeti tudi v tretjem čitaoju. Se;a je bili zaključena ob 10. in pol uri zvečer.
Naš položaj.
(Govoril drž. posl. Vekoslav S p i n č i 6 na javnem shodu] političnega društva ,Edinosta.)
(Dalje).
Trozveza in nemški pritisk.
PoBebno ee ie zdelo, ko je nastopilo minifeterstvo Tat fta leta 1870, da je prodrlo pravo spornsnje in da ee hoče slovanskim narodom dati pravice, kakor se je nekaterim deloma tudi dalo. Ali čim dalje je živelo miti9ter3tvo Tabfl'eovo, tem bolj je padalo pod vpliv sile g< rman:zatorske, pri nas, kakor etapa, tudi potalijančevanja. R*vco o času, ko je Tas ti'j prišel na krm lo, prišlo je do tifrt gi za naa narodnega dogodka, do zvere monErhije z našimi najhujimi in veda mi sovražniki : do t ojna zveze. A ne Bemo tfcširoi eovražnik', ampak tudi Bjvražoiki monaihijc. Od tedaj to Nemci neprestano Vce več dvigali glavo in č sto se je zdtls?, da imajo rrž ivniki is »rajha* vte zapovedovali v naši monarhiji, nego li državniki te menarhije ; r.zai nemški pcslanc". pa so zač.li odkr tj delati na to, da fci piiš'a naš.i monarhija v razmerje podrejenosti Veliki Nemčiji, kakor n. pr. kaka Šiška ali Bavarka. V obče so Nemci postali v zadnja leta tako ošabni in nezE03ai, da sj loh ne trp9 vec ni-kegar poleg eebe.
Italijanski cilji iu zepostavljaiije Slovanov.
Tudi Ital j ni eo se od leta 187i>. sem zcali ckoršČati na zmoti in slepoti avstrijskih državnik.v. I'alijt.n3ki spieateji — po lit ki je i so delati razliko m<d a^strjskimi državniki mirolosti z ;edre in bodočnost in eedanjrst: z druge stran:. Mej prve šteli so one, ki bo govoril', da treba naš? primorske dežele ohraniti sebi in monaihj'. Mej druge pa one, ki ee poBtavijcjo na sta lišče, da te dežele gejlcgiča~, geografHno-bi^ttrirnr1, etnngrtii^no itd. spadajo k Italiji
in da jih treba polagoma pripravljati za pri-klopljenje k sosednjemu kraljevstvu. Dotlej pa da treba nežno negovati Italijane in tlačiti Slovane. Tako, kakor je pisal v R mu neki italijanski državnik leta 1879, se je godilo zadnja desetletja do pičice.
Tako si morate tolmačiti d. pr. tudi — dejstvo, da na c. k. državnih uradih v Trstu ne najdete slovenskega napisa. Italijane so ves čas popolnoma zadovoljevali v vsakem pogledu : v uradih, v šoli, v vsem javnem življenju. A ne samo to. Državne oblastnije po^opajo z našimi ljudmi huje in tršp, nego z vsakim tujim pritepencem. Nemec, naj ee je priklatil Bem, od kjer Leče, kakor tudi italijanski Oožot, nahaja tu svojo šalo. Le Slovenec, stalni prebivalec, ki je toliko žrtvoval za državo, le on ne more dobiti niti borne ljudske šole ! Italijanskim ribičem se tu nerazmerno bolje godi, nego domačim. Oni prvi ne plačujejo nikakega davka, domačini pa morajo plačati patenta, in sploh nositi največa bremena za mesto, deželo in državo. I-.totsko se dogaja z našimi delavci. Naše podijo z dela in iz služeb, a na njihova mesta kličejo taje Jiživljane. Nas je vlada vsikdar pr tiskale, in sicer tudi izrecnim namenom da bi s tem Italijane dobda na svojo s ran. Kiirberjeva pozivanja na pomirjeDje.
I a ob tak h razmerah, ko imajo tu pri naa Italijani vso moč, a S ovencl — nič, nam pošilja g. Korber, prvi krmileo države, paro'o : Pom rite pogodite ee nared med narodom in vlada vam zadovolji. To je 1 i c e m e r b t v o prve vrste. Prvič zato, ker je rnina in stara resn'ca, da oj, tti ima moč v rokah, je ne daja rad iz roV. In v drugo, ker je že dokazano, da Epara-zumljenja nočejo oni, ki imajo premoč, in da eima \lada neče sporazumljenja. C. kr. vlada nima pozivati narodov naj se pomirijo, in potem da ca vsem, kar jim gre, ampak ona je dolžna, tudi po svoji p r i s g i, da vrši in da vršiti zakone, in da se ravna brez ni kakega ozira po uzakonjenem načelu jednake pravice za vse. Pozivati oa pomirjanje: toje ironija. Kako dolgo trajajo boji med Čehi in Nemci in poskusi ra sporazumljeoje ! Ko se je bila nt šla vlada, ki je bila pripravljene, da bi vsaj do neke mere ugodila upravičenim zahtevam Čehov, fo Nt me; uprizorili grozen upor tudi na ulici in raje bi bili razdejali drživo, nego da bi dovolili drugim mrvo pravice. In mini3terđtvo; proti kateremu eo bili Nemci vzd gaili ul co, je re^ palo, jralo pred revolucijo nemške »ul ce«.
(Pride še).
starove'na miza z navskrifn mi togem1, a na njej rmece kvaderce mico'egt leta, zlata bula v železai škrinj'c! in g 1 meč v znamenje, da se tu sedi na življenje in emrt. Za mizo pa se je raztezala ob zidu hrastova klop. To Je bilo mesjo za sodnike, ograjeno od esta lega prostora, kjer so etali obtožerci in priče, ki se ne smejo primakniti sadni mizi. Neprijeten je bil pegled v temno sodnico, ali še huje je razeblo pravega človeka, ko je pogledal na ona železna vratca v ki tu, kjer so orožniki vodili trde grešnike na mučenje.
Z3 je Eedela na klopi Bodnija v polnem številu, v sredi griški sodnik Miklin Ivano-vič, sivolas starček, držeči pod črnim plaščem pozlačeno žezlo. Na desno iu levo so poseli po štirje zaprisežecei, dva Slavonca: Mart n Škrinjar <5, zlatar, in Jakša Vič.'c, voear ; dva Nemci: Toma Stabel in Nikola Adolar, čevljarja; dva vlaha: Luia Bainoli j in G useppe Gialimell^, lekar ; a slednjič dva Madjara : Ivan Vtžaš, krznar, in Jacko H j-saros, meaer, ker je b la taka navada od starine, da so »slični narodi na Grču volili' po dva zspriscženci tvojega jezika v mestno! sodnijo. Ob aspriseisocih je sedel tudi belež-! nik Tomo, ki je belsiil v kvsderno, kar so* govorili pravdarji in priče, ia kar j« sodila
sodnija. Tedaj je dvignil sodnik svoje žezlo in rt kel:
—	Vredno je in do3tojna, da mi, sodnik in zapriseženci plemenitega mesta na Griških goricah, zbreni v pclnem številu, delimo pravico in zakone vsem in vsakemu, ki potrebuje pravice od nas. In da nam bo sveto, kar piše ta naš svobodni list ped zia-t m pečatom, in kar pišejo kvaderne, pisane od naš h starih, a od nas potrjene b prisego pri oltarju svetega križi. V imenu očeta in Bina in svetega duha, sodba je začela. Orož nik! Pokliči pred naše lica človeka, ki potrebuje pravice !
Orožnik, visok brkaBt človek, dižeči kopje, j a odprl glavna vrata ia zaklicali
—	Pero Prišlin, kje si? Pero Prišiin, kje si ? Pero Prišlio, kje si ? Čas je, sodba je začela !
Na ta glas-je vstopil mladi kovač in je rekel, poklonivši se:
—	Tu sem na vašo službo pa vaši zapovedi.
—	Kdo si ? ga je vprašal sodnik.
—	Jaz sem, z vašim dovoljenjem, Pero Priilic, meščan in kovad na Griču.
—	A kake pravice potrebuješ od nas ?
(Pride še).
Italijansko vseučilišče in Slovani.
Te dni *e mnogo govori in piše o do-godk h v Incmostu in v zvezi s temi, o načinu, kako rešiti zamotano vprašanje italijanskega vseučilišče. Nemci so, vprizorivši brutalae izgrede v Inomostu, katerih bi Ee moral srtmovati vsak količkaj civiliziran narod, zopet enkrat pokazali v bo svojo trez-obrainost in brezobzirnost na r.ri drugim narodom v Avstriji, oni ao zopet dokazali in potrdili, da hočejo la eni uživati dobrote, ki jih nudi U3tava, da hočejo imeti vse privilegije t9r jezikovne in politiške udobnoBti, drugim naredom pa zabra nje vati, da bi prišli do svojih pravic, da b: tudi feti vsaj nekoliko uživali tistih dobrot, katerih imajo oni (Ntmci) v izobilju, skratka, da bi se vspcstavila enakopravnost in enakoveljavnoBt, ki je vsem avstrijskim narodom zajamčena na — paprju ali v državnih osnovnih zakonih.
Tcrej Nemci so zopet pokszali, da hočejo še nadalje ohraniti hegemonijo nad drugimi avstrijskimi narodi in da t'ga gospodstva ne marajo o Idati za nobeno ccno ter da ga hcčj) obdržati tudi s pomočjo najbrutalnejih poul čn:h zgre^ov in vanda-1 zmov, Beveda pod zaščito nvet ij-ike vlade in še višjo zaščito matere Germanije.
Kar eo z j grešili Nemci te dni v Inomostu, je tako grd >, tako bnbarsko, da mora ves civilizovani svet s-udom obsojati dogodke v goriimenovnnera trebtu. In gotovo tudi Slo7ani in epec'jelao tuli mi primer ki Slovani ee pridružujem j ostalemu svetu v obsojanju ocih dogodkov.
Toda drug j vprašanje je, da li moramo tudi simpatisovati z Ital jaci ali jih «e csl6 podpirati v doseganju tieer opravičenega stremljeo a po italijanski univerzi pploh in posebno itslijanske univerze v Trstu.
Da zamoremo pravo olgovoriti na to vpnšiDje, ozrimo se malo na vedecje Italijanov nasproti Dam, primorskim Slovanom! Italijani zahtovaječi italijansko univrrzf na svojih ti*h, se opirajo na pieaae in naravne zakore in na svojo kulturo.
Ćlen XIX osnov. drž. zak. zagotovi a vaakcmu narodu popolno enakopravnost v šoli cerkvi in uradu, zagotovija torej vsakemu narodu, da sa more zibrfžiti v šoli in to od tajn že dj najviše v evc/em mateiinem jeziku ter da nihče ni primaran učiti ee v šo'.i v drugem uč:em jeziiu. Opirajo ee na naravne zakone in to po v£ej pravici, Ker ni bol; naravne zahteve, nego da se v.«k uči v svojem jeziku; in slednjič ta svojo 1 ulturo. In to bi bilo tudi lepo, da te bi oni zlorabljali te točko v to, da zahtevajo za »e vse, a svojim sedeželancm, nam pr mor=k m Slovencem in Hrvttom, ne prh oščajo niče=ar in n če?tr ne dajejo, kar bi mogli in morali dati. Ia tu vekipeva erce v sveti jezi veateuu Slovencu in Hrvatu v Primorju, ko pomisli, kako postopajo nfši italijanski mogočneži ravno na polju šolske izobrazbe. To nj hovo postopenje nasproti nam ra tem polju je barbarsko, cinično brutalno, mnogo gtšj nego li postepnje Nemcev nasproti njim ob vprašanju italijanske univerze in prigodom večkrat obsojenih dogodkov, ki bo s3 vršili teh dni v Inomoitu. Mnogo grše prav m, ker Nemci vsaj odkrito in vedno nasproti vsem drugim avstrijskim narodom izjavljajo, da hočejo oni gospodariti, dočim se neš: primorski Italijani sklicujejo izrecno na enakoprav-roit, zajamčeno v osnovnih zakonih, ko Btavljajo svoje zahteve, a v istem či:u gazijo z nogami ono isto [enakopravnuet, ko bi jo morali sami izvisavati nasproti nam. To je največja in najhuja profanacija besede enakopravnost, to je licemer-tvr, ki vzbuja gnjus. Italijani \ zahtevajo najviša učilnica-univerzo in postajajo nervoza', ker je ne morsjo doseči hitro, kar hipoma. Sicar jih pa ni nič sram, da tu v Trstu ž 3 dvajset let odrekajo nem najnižo uS.lnico, ljudsko šolo.
Če se še pomisli, da je ljudska šola za človeško izobrazbo to, kar je kruh za človeka
se ša le j rav razvidi vsd njihovo brutalnost in — hruturo.
Kav^o tako, Če ne tlibše postopajo italijanski olfgaihi v J »tri. Ako Be ustanovljajo italijanske ljudske šole v čisto hrvatskih vaseh (n. pr. v Krasit*:), ako se torej kradejo duše, ako istrski deželni odbsr z vatrpjnostjo vredno boljše stvari redno rekurira do najviše instanc?, d j upravnega sodišča za vsako namenjeno ustanovitev kake hrvatske šole v hrvatskem kraju, ako torej Italijani sami odrekajo onim, ki morajo živeti v dotiki žnjim:, najnižo izobrazbo, kako ee morejo sklicevati na enakopravnost, zajamčeno v zakonih, za-se, ko je oni n kakor nočejo pripczaati napram drugim ?
In sedaj poslušajte, kaj se je zgodilo z ozirom na ljudske šole v Istri ravnD sedaj. V trenotkr, ko »P.ceolo« in drugi italijanski listi priobčuj6jo izjave simpatij za Ital janske dijake in ea njihovo stremljenje po italijanski inverr, poslušajte in strmite na bresofc-razaoeti neš:h Italijanov, kt>j je Bklenila italijanska večina v dsželni zbornici istr ki, v isti zbornic', kjer s> ce naši paslanci pridružili ognjenemu protestu se strani italjanaka večine radi izgredov v Inomostu.
V	ieti zbornci je italijanska večina menda v zahvalo za nastop hrvatskih poslan cev in da dokaže, da umeva pojm enako pravnosti, jednoglasno zbrisala potrebni f.nd za šolo v sv. Livreču in za ustanovitev šole v .Sušnjevici, torej v čiBto brvatikih krajih.
V	drugi eeji pa je italijanska večina določila i a votirala 10.000 K za »Lego na zonale«, torej za šolsko društvo, ki ima namen u:tanovljati italijatske šole v slovan-sk h kraj h. To glasovanje se nam pokaže v pravi luči, ako Be pomisli, da deželni odbor in italijanska več na vedno jadikujeta, da nimaš deželna blagajna zadostnega denarja za mtanovljanja deželnih šol, seveda ako bi ime e te biti hrvatske ali slovenske. Za pod piran e drusiva pa, č;gar cilj je poitalijanSe-vanje slovanskih krajev, najde deželni odbor vedno dovolj denarja.
Tako postopanje italijanske veČine v deželnem zboru istrskem v sedanjem trecotku, ob sedanjih okolnostib, je provokacja naj huje vrste, naperjena proti pi i merskim Slo* vanom in zajedno najgrša nehvaležiost nasproti istim :n onim Slovanom, ki izražajo Bvoje simpatije Italijanom. Tako postopanje se ne č:i označiti b pravim imenom.
Dokler fe bodo naši sodeželani nasproti nam tako vedli, dokler nam bodo odrekali najpotrebnije t. j. ljudske šo'e, dohler bodo označali Trst, Istro, Goriško in Dalmacijo za »provincie italiane«, dokler nam bodo v obče odrekali enakopravnost žnjimi, dokler torej be ne spremeni temeljito njihova taktika nasproti nam, dotlej lulijani niso vredai mših simpatij, kamo li našega podpiranja v dosezanju njihovega vsauč liič*f dotlej bo nam njihovo sklicevanje po enakopravnosti vzbu jalo le stud in zaničevanje.
DrigaSe tudi ne more in ne sme biti. Mi ne govor imo tako morda po nagonih narodnega šov n zma ali a aščevanja — ne eno ne drugo ni v ntš; naravi — temveč v skrbi za svojo bodočnost, iz zdravega egoizma. Lažje čakajo Italijani na vseučilišče nego mi na prepotrebne ljudske šole in potem — in tu n: ponote, ker smo se prepričali večkrat in ker v obče politika ne pozna hvaležnosti, a italijanska politika še manj — rgod.lo bi se za gotovo, de, četudi bi Italijan: uosegli svojo univerzo z nišo pomočjo, s pomočjo slovansk h poslancev v državnem zboru, zgodilo bi ee, pravim, da bi naa ša huje pritiskali tego dosedaj.
Naj spremene torej Italijani svoje po-slop2nje nasproti nam v smislu popolne enakopravnosti in videli bodo, da jim mi pr\ i ponudimo roko, ker mi ne želimo boja, tem več mir, mir fadcvol n>h bliiu zadovoljnih, enakopravnih bliru enakopravnih. Ttidaj na Stopi čas, ko se bomo skupno žnjimi vspe-eoeje ubranili germanski iif ltraciji, grozeči nau: in n i jq.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 12. novembra 1904.
PORT ARTUR.
(Dopis iz strokovnjaške^a peresa.)
(Dalje).
Včeraj ;e minulo ravno šest mesecev, odkar sta bili, | o bojih pri Kiačovu na ožini polu-o'oka Kvantung, dve juntšti s b reki diviziji strelcev, shajajoči k vrju generala L nev či, odrezani c d mandžurskega operaejskega ozem-
lja ter sta, neprestaao bojujoč se, oteževaii japonsko prod ranje proti Port Arturju, tako, da je zamogel japonski general Nogi s bvo jimi 4 do 6 divizijami še le koncem junija potisniti ruskega generala Focka z 10.000 možmi v sprednje ntrdbe portarturske (Volčji hrib.)
G1 tega časa datira pravo obkoljenje in obsedarje Port Arturja. Japoncem se ni še sedaj posrečilo, da bi bili ruske sprednje čete popolnoma ugnali v glavne utrdbe. Japonci eo prad Port Arturjem še vedno le gospodarji vseh spredaj h poljskih in provizoričnih utrdb pred front) glavnih fjrtov, katerih ( dolžina znaša samo ca severni fronti 23 kilo-1 metrjv. In dokler se jim ne posreči zavzeti vsaj glavni fort na fronti glavnih utrdb in dokler bodo imeli Rusi dovolj Živil in Btreliva, ni govora, da bi Japonci kmalo zavzeli to junaško trdnjavo, kar je bilo že večkrat smešno naznanjeno.
Že štiri mesece obstreljavajo Japonci portarturske f »rte od kopne in morske etra ni na zdatno daljavo 5 do 6 kilometrov, toda kakor je dosedaj znano brez posebnih vepehov.
Žito je upati, da se junaškemu odperu portarturske posadke posreči doživeti ganljiv trenotek, ko pripluje v portartursko pristanišče baltiška eskadra, kar se utegne najdlje zgo diti v treh mesecih (e ozirom na hulsko afero in druge eventuelne ovire). Posadka se utc g ae pa že po 2 in pol meBecih oddahniti, to je, v onem trenotku, ko bo moral admiral Togo zopet vkresti svoje topništvo srednjega ka libra, ki ga je svoječasno posodil generalu Nogiju za oblegovanje, da bo zamogel s svo jim brodovjem pluti, popolnoma oborožen, nasproti baltiški cakadri v japonske vode. Tedaj bo možno tudi kitajskim džunkam slobodno voziti v Port Artur živila in municijo.
N a j k r i t i č n e j i 5as za Port Artur je ravno sedanja dobu. Toda radi zadnjih vapehov raBkega orožja nad sovražnikom severne in zapadne utrdbene črte ter radi velikih japonskih izgub, o katerih ee je poročalo, se eme upati, da Be < ble-geccem pred prihodom baltiške eskadre posreči odbiti vse napade Japoncev, vzlic temu, da dobivajo pos'ednji neprestano novih ojačinj.
V zelo nevaren položaj pa bi utegnili priti obleganci, ako bi Japonci, katerim bi pril ajale vedno sveže čete, neprestano skozi več časa napadali Port Artur. V tem slučaju Be ne bi ruska posadka za-migla niti za trenutek odpočiti tfr bi mora'a konečno popolnoma utrujena podieč:.
Oicda trdnjave bila bi v tem s!učaju odločena. Vendar taki novi naskoki na trdnjavo bi stali Japonce groznih človeških žrtev — armado ol najmanje 80 000 mož. Prostor pred f rti, 30 čevljev široki in globoki ovi-raln? rovi, ki se nahajajo pred forti utrdbe gane, ki bi j h Rusi po zavzttju električnim po.oaa vrgli v rrak, b li bi napolnjeni z ja pccskimi mrlič'. Pripomniti je treba tudi, di bi Japonci morali potem, ko bi z&vzeli zunanje utrdb1, vzeti še dve črti notranjih fjrtov
—	črte: Ičan, prepeiično goro, Zato g^ro in Tg^rcki rep — preien bi bran telji popolnoma polož.li orež e.
Konečno morajo Japonci san i pomisliti, se-li z a5-, pustiti še eno armado pred Port Arturjem, ca tem strategiČnem pokopališču, ki ga je Kuropatk;n ženijalno nastavil Jepcn cem. V tem »lučaju bi Japonci Kuropatkina indirektno pomtož li za eno otla drugo arxado v Mandžuriji (to je: čete, ki bod j do pade* Port Arturja po že'eznici dospele via Mukden-ermada G/ippt nbergova), maršala (hmi bi pa za eno ct lo armado zmanjšal*'.
Na vsak način bo generalu Kuro >atiinu všeč, da ga Ojama v njegovih strategiČnih na črtih le podpira, ker i t- ti napada Kuropatkina nejjilnej* tam, kjer mu je najl ubš) (namreč pri Port Arturju )
Port Artur s svojo posadko je imel od početka nalogo, pokrivati strategi Se o razvr sčenje Kuropatk;nove mandžur-ke armade. Ta tid^-jiva v zvezi z Vladivost >kom je t*"0 rila od začetka strategično predsiražo iraad žurske armid*. Ped varstvom t b dveh velikanskih strategiČnih trdnjav v Vztočai Aziji
—	specijelno pa Port Arturja — se je Kuro patkinu posrečilo z razmerno prav malimi žrtvami izbrati ž* sedaj pred Mukdencm ve liko armado. Ta armada, ki je pr šla iz Ri sije 12 000 kilometrov dal č, je vsaj številno enake veljave kakor japoiska armada, ki je bila hitro mobiliz rana ter preskrbljena z vtemi sredstvi moderne vojaške umctaosti.
Specijelno a trdajavo portartursko in seveda s tem, da je Kuropatkin s svojo armado
(d je bila za dve tre»jini manja od japonske 'armade) ženijalno manevriral v okolici črte 'gorovja Fenšuli do reke Hunho, se je istemu | posrečilo, ovirati Japonce v njihovi efen-| živi, tako, da je maršil Ojama vs'ed tega s svojo armado prodrl v 8 mesecih od morja do reke šaho le 240 kilometrov daleč.
(Dne 8. febr. 1904. so se izkrcale japonske čete pri Ćemulpu — in že početkom marca je prišlo do prvih spopadov —zatorej se ruska akci a proti prodiranju japonske armade [Surokij more po VBej pravici smatrati, kakor da je pričela pred 8 meseci; b tem je torej trditev našega spoštovanega sotrudnika — akoravno je nje aazaj za japonsko proii-raoje zelo Bramoten — resaična. Opomba
uredn.)	(Pride ši.)
t}! * *
Baltiška dopolnilna eskadra.
Ia Kodanja poročajo, da odpluje teh dni ruska d polnilna eskadra, ki obstoja iz novega križarja »O.eg« in več torpedovk, iz Libave ter di >1 jspe v kratkem v tamošnje vode. D/e danski torpedovki sta edišli, da opravljati policijsVo službo. »Oleg in »Izumrud« *ta najnoveja ruska križarja, ki sta bila v največi naglici zgradjena v ruskih ladjedelnicah.
Otvorenje železnice Seul Fazan.
Kakor porjča »3tandard« iz Šangaja, je že dovršena železnica iz Seula, korejske prestolnice, v Fuzan. Potovanje iz Tokija v Seul bo trajalo sedaj le 40 ur.
Povelje Kuropatkina.
Berolinski Lokal-Anzeinger je prejel iz Mukdena poročilo, da je Kuropatkin izdal na vse vojaštvo armade in b rodo vj a povelje, da je od tedaj on jrdini vrhni poveljnik vseh čet, ki bo v boju proti Japonski.
fiuska podmorska ladija »Falton«.
Podmorska ladija »Fulton«, ki so jo Rusi do lili iz Amerike in ki se je na poskus h v Finlandskem zalivu izvrstno obnesla, je bila v torek s posebnim vlakom odposlana v VladiV0;t0k. Dolga je 69 čevljev ter je nameščena ca pesebn h vagonih. Xa istem v'aku je odpotovalo tudi možtvo in dvojni Štab inženirjem.
Admiral Jessen. Nov poveljnik I. eskadre Tihega Oceana.
Iz Pet-ograda poročajo, da je vrhovni poveljnik ruske v<jce mornarice na skrajnem V/toku, admiral Skivllov, na ukaz carjev olvzel admiralu B z-jbrazovu poveljništvo nad prvo luako eskadro v Tihem Oeeanu ter imenoval ioveljn;kom iste eskadre admirala Jts-ena.
Mitropolijski zbor v Karlovcih.
Dne 1. decembra t. 1. se bo v 8remBkih KaiLvcih vTŠil veliki metropolijski zbor, na katerega poživljajo poshnci srbskegi cerkve nega zbora b posebnim i rog!fisom na erbtki narod. Na tem zboru hočejo Sibi protestira i proti o'no%i novega šolskega zakona na O^r skem, >s katerim se brišejo ra kmljefino Ogrsko poslednji ostanki samouprave srbskega naroda v šulskih Btvar« h, a zakon ob enem cepi tudi j^dinstv^ srbske mttropol je K. i lovaš -e v šolskem področju, kar je zajamčtno srbskemu narodu v osnovnih državnih rakon h in narodno cerkveno šolsk h odredbah, t Pro glas so p dpisali svičtniki in svetovni po-s'arc".
Drobne politične vesti.
Armenci v Rusiji. »Ko o. Z.i tung« [o < ča iz Petrograda, da je rudfea vltdi z Jjiet povrn la Armeccam samoupravo v š »laki uprav1. Arm^noi pričakujejo, da jim vlada povrne tudi upravo oerkvenega premo ženj«-.
Dveletno vojaško službo vanje. »Deuteche Ti gjsaeitung« p'š*, da aa predloži n?noš .emu zvtznsmu svetu predlrg gled j uve lenja dvalerna^a vojaškega s užbo-vanja v nemški armadi.
Shod mongolskih knezov. Glasom mongolskih poročil se v kratkem se*Unejo mongolski knez:, da se posvetujejo glede Tibtta in Mongo'ije.
Bosna in Hercegovina. Kakor porofe jo x S »rajeva, se bo v kratkem v Bosni in Hercegovini lečJo pravosodje od uprave.
Domače vesti.
Svarilo! O 1 neke -strani ee skuša zavesti naše 1 iidstvo, da bi sa udeležilo di-motsrtcij, ki ss vrfć le dni v našsm mestu r-di znanih d gidkov v Inomostu. S/ar mo
naše ljudi najre3aeje, nij 3e ne dajo zlorabiti v gornjo svrho, naj 89 ne u:nešavajo v stvari, ki se nas ne t:čajo ter naj štedijo Bebe in svoje moVi za t »krat, ko Be nam boda boriti za Bvoje lastne kor i Bti.
Politično društvo »Edinost«. NaročeTanje časopisov pri poštnih uradih. Ministeratvo za trgovino je odredilo, da se bo odslej lahko naročalo čaBopisa pri poštnih uradih. Djalej so se le inozimski časopisi naročali pri poštnih uradih.
K.dor bo hotel pri poštnem uradu naročiti Časopis, bo moral naroSnino takoj plačat'. Pristojbina za naročbo bo znašala 10 stotink. Odredba stopi v veljavo, ko bodo dovršene pripravljavna dela.
C in kr. vojno mlnisterstvo je kupilo doeej izdani siki »Bled« in »Be lo-p e š k o K 1 a n e k o jezero« od akad. slikarja J o s. Germa za vsa svoja vzgoje vališča in izobrazovališSa. Upati je pač, da ei bodo slike omisl le tuii naše šole in narodna društva ter b tem preprečile žs tolikrat kon-itatovaio očitanje, da najde dobra stvar doma priznanje šs le, ko je bila že povsod priznana in odlikovane«.
Trgovsko izobraževalno društvo. Vodstvo šole trgovsko :z ibraževalnega društva poživlja s tem vse p. n. gospode trgovce, ki imajo v službi vajence slovenske narodnosti, da jih p.š ljajo ob nedeljah redno v šolo. Trgovci! Stariei so Vam izroSili svoje sinove da jih izučite za trgovske pomočnike, osi-roma trgovce, ne pa za trgovske težake. A trgovcu dandanes ne zadostuje, da zna vagati in meriti, marveč potrebna mn je kolikor toliko obča naobrazba. Te pa njim Vi, gg. trgovci, dati ne morete, ker za to nimata niti časa; zati je Vaša dolžnost, da Vaše va-j«D2e pcš ljate redno v šolo in da z vodstvom šole nadzorujete njihovo obiskovanje io'e. Šjla je v ulici S. Franoesco, št. 2. I. nadst. Pouk ee začne ob 3, in pol in treja do 5. in pol.
Vodstvo šole. Orkan y Ogulinu. V četrtek je bil v Ogulinu in okolici strašen južen orkan. Vihar je bil tako silen, da je podiral d mnike ter odkrival strehe.
Iz Sv. Križa na Vipavskem:J3inoči. 10. t. m. je nastal požar v hiši A. Sena ter jo vpepelil. Posrečilo pa se je požar cmejiti na samo eno hišo. Nevarnost je bila velike, da s3 požar razširi ter vniči večji del mesteca. Pohvalno m )ramn omeniti g. K. P e r h i n e k a načelnika žel. postaje, ker je bil med prvimi na licu mesta ter pos'al takoj po pumpo gasi i ko na žel. p: stajo. Ako bi ne bilo pomanjkanja vode, uduš.l bi ee b 1 požar takoj. Ako bi bila pihala lurja, Btal bi danes Sv. Križ v razvalinah. Slavni di žalni odbjr in c. kr. ^ado ojominia tudi ta nesreča naj pospeši rediti.v vpr.šinja o vo dovodu.
Danes v Barkovlje ker ee brvišlav lamkajnem »Nar.-doiru« \e?e'ica »Zirje« iz Rojena s soo'elovanjem bratskega pev-ikfga društva »KoL« v Tretu. Kdor pride mu ne bo gotovo žil, za zabavo je povsem preskrbljeno.
Vspored: 1. »Koračnica«, oike-ster. 2. Z ekrtr : »Bachfiicberin«, valčeir, orkesur. 3. Iv. pl. Z >jc: »Slava deiu«, možii zbor, izvajati »Kolo« in »Zarjt«. 4. Kolarič: »M ruj srce moje«, pesem, orkester. 5. I. Laharnar : »Poniadna« mešini zbor, zvaja »Zarja«. 6. Iv. pl. Zijc: Oaverlura iz o j,era »O.aničari«, oikeeter. 7. V. Parmv »Zipoj mi, ptičica glasno«, pesem iz »Legi j-aarjev« s spremljevan em orkestra, izvajajo pevke »Kola« in »Zirje«. Offanbach : Fantazija iz operete »Iv'ipa Jelena«, orkester. D. E. Adam 8: »Ptička«, mešani zbor poje »Kolo« in »Zarja«. 10. A Gerbec : »Šopek narodnih Laoevov«, orkest. 11. H. Volarič : »NTa pleg«, aot ■/. zi zb^r, izvajata »Kolo« in »Zarjo«. 12. Rrfhi : »Kit'ica slovenskih napevov«, venČ. k, orkester. 13. Jaka Štoka : »NTe ki či vranja«, burka v enem dajanju. 14. Ples.
Petje bo vodil društveni pevovodja g. A. Gerbec.
Na ;;rselici in k plesu bo sviral vojaški or'iester c. kr. pešpolka šr. 97.
Začetek veselice točno ob 4. ur p ;-poludne.
Vstopnina k veselici 25 nvč. (50 sti t.) ; k plesu moški 50 novč. (1 krono), ženske 20 Dovč. (40 Btctink). — Sed*ži 20 st .r. (10 novč.)
NB. Veselica se bo višila ob vsakem vremenu.
Požari. V četrtek d »j o'udne je nastal v Cepo^rnu pri Goriel (g-o', ki je vpppaLl
13 hiš, polrš.vj, 83a-», gispoUraka poslopja itd. Dački so zažgali snbo listje na dvorišču neke hiše, veter je zanesel ogenj na streho in začelo je goreti. Ljudje bo hiteli gasiti, ali nič ni pomagalo, ogenj Be je širil naprej in gorelo je še p) noči.
Škcdj csnijo nad 60 000 kron. Z ma je pred vrat mi, pridelki so zgoreli, pogorele! bo
Razne vesti.
Pobegli sodni tajnik, Z Dunaja je pobegnil v Ameriko s svojo ženo eodni tajnik dr. Emil Helfer, ki je zapustil nad 300.000 kron sleparskih do'gov.
Samomor kraljevskega zdravnika. V Marši lij i v »Hjtel d u L ju vre« so našli dne
brez vsega in zato je pomoč nujno potrebna. |4; L m' v 3u|ro ^tvegi londonskega zdrav
Milodari v denarju, v pridelkih ali obleki Be hvaležno sprejemajo.
V Primakovem pri Kranju je pa pogorela tovarna Iv. Pintarja. Šiode je 35.000 K.
Poskus samomora. V četrtek popo-ludne je skočila 16 letna Ivana Štor, hči šol tkega sluge na goriški realki, sa železniškega mosta pri Gorici v Sočo. Paila je v vedo, kjer bi bila gotovo utonila, da se ni slučajno nje krilo zaplelo v neki kol, ki se nahaja v vodi če od takrat, ko so gradili čez 8o?o mo3t ter da ne bi kmalu pritekli na pomoč trije možje, ki sojo videli, Ko je sktčla z mosta ter jo res li. Š;or ni pri p dcu posebno poškodovala in je upati, da kmalu okreva. Vzrok, da Be je hotela Štor usmrtiti, je bil baje ta, da jo je neki profesor na r. alki dolžil, da bi bila ona zapisala na tablo nekega razreda razce psovke, naperjene proti ravnatelju realke, vsled česar bi bil lahko prišel njen oče ob službo.
Tatvina v eerkfi. V RoSInju na Goriškem so okradli neznani tatovi cerkev ttr vzeli iz nje razne dragocenosti v vrednosti 260 kron.
>Škrata« je izišla 37. številka ter prinaša poleg lepih izvirnih slik tudi mnogo raznovrstnega šaljivega ber.la. »Škrat« stane le 10 s to t.
'Lfsa potrlottlea della gfoventfi« razpnščena ? Sinoči pozno se je razširila po mestu govorica, da je c. kr. namestn štvo razpustilo pttrijotično društvo »L^ga patriot tiea del a g oveniii triestina«. Prinćš-mo to vest, le po d žaosti kronistov, ne da bi jamčili za uje rtsn'fn st.
Demonstracije ni bilo sinoči nikake. Demonstraotje bo denconetrirali čest dni (oz«
nika dra. Allinghama, ki je bil hišni zdravnik Waleškega princa. B.l je {tir še le 42 let U r na glasu kakor imeniten operater. Dr. Allingbam je b i na potu v Egipt radi svo j»ga zlravjp. Umoril se je z vbrizganjem moifija. Zapustil je pismo, v katerem piše, da si je vzal življenj?, ker trpi na strašni duševni depresiji ter da ne mora |več prana šati bolezni. Olkar mu je umrla žana, je bil vedno pobit ter j a večkrat pravil, da se boji, da mu potemii um.
Vihar na morju. Iz Hamburga javljajo, da ea je VBled velikega viharja na morju dogodilo več neertč. Potoaulo je tudi nekaj ladij, a voda je v pristanišču tako narasla, da je poplavila obalo ter vdrla v klet-'.
Dohodki južne železnice. V prvih desetih mesecih t. 1. je imela južna železnica dohodkov 95 milijonov kron, t. j. za 4 milijone več kakor v Utem času minolega leta.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Izvoz pšenice.
PETROGRAD 12. Nasproti neki govorici, ki se je včeraj razširjala na ne>v jorški borzi za poljske izdelke, češ, da je Rusija prepovedala izvoz {š n ce, se konštatuje, da ni vlada iz lala take prepovedi.
Oskrbovanje baltiške eskadre.
DAKAR 12. Semkaj je dospelo 12 nemških parnikov h j.retrogom.
Krst italijanskega prestolonaslednika.
CETISJE 12 Knez Nikobj, ki je bil povabljen za kuma na krstu italijanskega
roma več ro\), a eedmi drn (czr< ma vtčer) pre^to'onrslednika, se v kratkem poda b kne
bo pa pečivab. Začel: s> d?m» nt-trirati miaolo nedeljo zv»čer t*r so diinunst-irali slozi do petka zvefe^. V soloto zvič.r so pa počival-.
»Zirode na dela. 49 letni tfžak I.aa Puš, ki stanuje na C*mp) Mirzio št. 4, je delal včeraj j ri nakrcavtn u L1« v lovegi par nika »Nipp-ri« v j ros tej luki. Imel je opraviti z vd k m: in precej tržiimi zab?j;. Po nesreči je pa j r šel reej dva raboja in tam mu je frti^nilo de?no roko, tako da je moral v boln saico, Her sj ga vsprejeli v X. bi-rurgičn' oddelek.
— 27 Iftni G'ocondo Con^tante, Ftanu joči na Trsterifeu, je de'al na Op5 nth pri gradnji žtlezLice. Včeraj je padel z nekega odra ter ri o padcu zle m 1 desn » piščal. Odvedli eo ga v bi In šn'ckjer je b i vspre-jet v IV. k iurgčni cddelek.
ginjo M leno v Rim.
Nova razdelitev Rusije.
PARIZ 12 »Matinu« so spor.čili iz Pttro^r.da, da je novi ninialer za notranje stvari kcez S /if.topolk-Mireki baje Btavil car u sledeči pre lic g : R iska država naj se razdeli v ckiožja in sicer evrop:ka Rusija v 10, sibr.ka v (i o rožji. Vsiko okrožja naj izvoli erega rast pnisa, ki bodo tvorili ekup združbo ter imeli prav co, predlagati želje prebivalstva. Zemstva naj bi imela tudi prav co t;dpeš ljati v ta svet svoje zi3topn:ke. T a preesa >va caj bi bi'a nektka, tko tudi daljna priprava k instituc jcnslne u it a ve ru sfeega oarttvr.
Dijaške demonstracije.
GRADEC 12. Rektor tukajšnjega vseu č 1 se ni udal zahtivi nen ških dijakov,
Poskus samomora. :i0 letca Ana I3el- a J 80 odsranjo s'oven-ke table iz avle ter
trame, staoujoča v ul cj Torrente s'. 30 fci je bo.ela včeraj popjludie ob 4. uri končeti življenje n^ jako krvoločen način. Vzela je než ter s« ztčela dr zati z ist m. D egnila Be je dvakrat: enkrat v levo *trsn pr-i, enkrat ja v !evj ramo. Na 11 je n>kdu priskoči ter iej izt ghl n ž iz rek. Pr eel je
jim je {ripere čal mir. Za nccoj pripravljajo nemški di aki ^ e3e demonstracije. ItaliJai;sU dijaki pri nauČnem ministru.
DL'XAJ 12. Danes je b:la pri nauSnem minieit. u dru. Haitalu d putacija treh dijakov, kak' r za? O;»oikov itilijsinskega dijaštva na Dunaju in v Grjdcu, ki bo opisali žalo*
smatrali Italijani — kakor to trde — da je pretila njihovim osebam kaka nevarnost t?r da so oni ravnali le v silobranu. V nobenem slučaju pa niso smeli nastopiti z orožjem in celo streljati 9 množico. Tako se v resnici ne vedejo dijaki. Ako se]italijanski dijaki, ki ee onega dejanja niso vdeležili, boje * za svojo osebno varnost ter so v skrbi radi nadaljevanja svojih študij ter iščejo zaščite pri oblaBtnijab, morajo biti uverjeni, da ne bo nobenemu nedolžnemu manjkalo varstva. Dokazana krivica pa zahteva svojo zakonito kazen.
M nietar je konečno pozval dijake v resnih besedah, naj se ozirom* na sedenje razpoloženje vzdrže vsake provokacije.
Dijaki so obljubili, da Ee bodo od svoje strani držali vsega, kar bi zamoglo razdražiti njihove nemške koieg-i cziroma kar bi uteg lilo poostriti položaj.
Trgovina.
Borzna poročila dne 12. novembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lire K--
do —.—, London kratek termin K 239 40 239.80 Francija K 95.20—95 4;>, Italija K 95 20—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija £ 117.55—117.75, nemški bankovci K. —— avstrijska ednotna renta K 99 90 — 100.15, ogrskr kronska renta K 98.-- £8.^0, italijanska renta b
102."/. 103.% kreditne akcije K 671.-- 674.—
državne železnice H 651.-- 654—. Lombardi £
87,— 90—, Lloydove akcije K 725.--736.—
Srečke: Tisa K 324.-32t>,—, Kredit K 480 —
do 490. -, Bodenkredit 1880 K 307 — 317.—, Bo denkredit 1889 K 298.— 308 —, Turške K 131 50 do 133. 40 Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. url poool.
danes
Državni dolg v papirja
„ v srebrn Avstrijska renta v zlata
„ „ v kronah 4*/. Avst. investicijska renta 3 Ogrska renta v zlata 4'/. „ » ▼ kronah 4*/, renta 3'/,
Akcije nadjonalne h^nke Kreditne akcije London, 10 Lsti. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini
včeraj 100.25 110.30 119.90 100.05 91.25 118.70 98.05 89.15 lt>35.— 671.50 239.i0 117.67 «/4 23.53 19.0* 95.25 11.33
kmalu ra t m k njej zdravn k se zlravniš?e eten položaj v katerem se mhaja italjtn^ko p staje, ki jej je <,b*ezal rjne, katero pa J,j. §tVo na » beh \s-učiiš^b ter bo prosili za n so ntvtrte. Zba\nik je hotfl, da bi jo varstvo s e»j b inteiea^v.
M niste r je okovati), da akademiČne cbla<»tnije gotovo te smatrajo odgovorne vbs
odveili v b<la šjico, a e na ee je temu oi-lo?no pr stavila v bran.
O \z.okih, radi feattrli je p'evr'a'.a svojo lastno kt žo, ni hi tela povedati n:čeear.
Parlžka In londonska oorza.
Pariz. (Sklep.) — francoska renta 98.20 o°l0 italijanska renta 104.H5, Španski ezter.jac tS.22 akcije otomanske banke 592.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državo« železa e —.— Lombardi 9il0 unificirana tu.Sira renta 87.18 menjiett na London 251.25, avstrijska zlata reu 101.25 ogrska 4°/6 zlata renta 101.75 Linderba^ 4fc0.— turške srečke 127.50, parižfca banka 12.J5. italijanske meridijonalne akcije 7bl.—, akcije &c Tinto 15.26 Neodločna.
London. (Sklep) Konsolidiran doU 8b°ll9, Lombardi 3V„ srebro 267/H, Spaaaka renta 87fi/„ i« lijanska renta 104—, tržni diskont, 2 ,a/18 menju^ c.
Dunaju —.— dohodki banke--izpw»£iia bani
4£0.C0^| bUlua.
Tržna poročila 12. novembra.
Budimpešta Pšenica za april 10.21 do 10 22 ; rž za april 7.95 do 7.96 ; oves za i pril 7.16 do 7.17; koruza za maj 7.54 do 7.55.
Pgenie^i : ponudbe sreJnje ; povprnftevan e enrjeno, ugodneje Prodaja 35AO0 met. stotov., za 5 stotink viAje. — Druga žita za 5 stotink zvišanja. Vreme : mrzlo.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good av- ■ rage ta tek. mesec po 50 kg 46.25 frk, ra marec 46 7o.
New-York. (Otvi>rjenje,) Kava Rio z* ♦ fte d jbave, vzdržano, nespre nenjeno, 5 stot. i vikanja.
Hamburg, »riicj. > cladkOT za nov. 23 '10 rr dec. 28.i?0, za jan. 35 za fetruvar 28.50, z> marec 28.65, za au il	Stalno. — Vreme :
dež
dijake tal janske neroda< sti za keznjive izgrede, ki so ee d« g »d 1 v Inomos'u, t da V2oreii soprog 40 btni težik Št fin žal, ^si m rajo sadaj rojiti posledice onih Kalčič je dtlal v tovarni leiu v Barkovljah. nsailster. Tud. krivoi st morali spoznat), da Ka.č.č mi pa tuli družni: Boprrg » ia štiri ^ j0 vlada s sv.j) odr*: b > ol 22. se pte mbra ' JJ^Iggl otroke, ki pa so vsi pri njemu jako nes ečni. atorila v nj.h intereeu, kar ji z m gla storiti Večtrar ž) je KalV5 svoji so^rrg! in svojim v obrambo zakona. Ob mirnem vedenju bi otrokom »sg-.-z'1, da j h ubje. Mtž je jabo te i,ji0 tekon b djčega zasedanja državnega ljubosumen in to je krivo, ela živi v \ e inem zbora p> zakon tem potu lakto doseglo na prep ru s žjlo. Včeraj je \>r šlo «opst dj|nienj Z1 laterem štren č Itslijani in Nemci I jako živah.egt prep ra mej njmi in Štefan v BVrho, da bi ee istfga dosegle, bi bi'a
Sladkor tuzemeki Centrifuga!pile, pionjt « S 66.50 do 68.CO, za september K —.— do — .— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaesč in Melitpil promptno K 68.30 do 69.30, za sept K —.— rt —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
1 od d r n. Sladkor iz te} e Burov 14 8 Sb Java 13 9 :h. Ni peto.
Pariz- Rz za tekoči mesec 16.—, ri t december 1*\25, za jaauva' april 17.— f zi m rec-junij 17 25 (mirno.) — Pter.ica za tekoči mesec 23.55 za december 23.75, za a luvar-apiil 2465 za marec-junij 25.05 (mlačno). — M«»za za tekoči mfffc 31.15 za dec. 31.40, za jnnuvar-april 32.15, za marec-junij il 63 (mlaćn •). — lfepično olje za tekoči mesec 4-175, za d c?mbar 45. — , za januTar ap '1 -16.25 z* maj-a\gu-*t 46—, (mirne.) &rim za tekoči mesec 44.7.", ta. a.c. 45.--zt, januvar • apiil 45-— za maj-avguat 45 — (mino Sladkor eurov 88* uho nov 3i—HT1^ \trdno) be za tekoči mesec 4uT/a za dec. 41'/« za jan -za marec-junij 42','4 'nepravi no' rafiniran reme: lepo.
Vlfdrove žitne kaue
POSKUSITE" K*-	Vror«k <Jrigo»o'ino.
Poltna S . J Doin'.kj 4 K 50 h Utnco.
,domaci prijatelj"
•»•en odjamalcam uktOA, po&i^m rr.a.acrfc.
ZyireCa Mama Ji/ne Mače &rtga.\'IJl
Debelost
odstranja hitro in pod jamstvom neškodljivi Thi3l6*j6V čaj za odpravo dsbelosti- Najboljša spričevala ! Z.ivitek K 2 — (na zunaj K ^-50 s poštnim povzetjem) iz lekarne Biasoletto v Trstu.
Zaloga tu- in inozemskih vin, špirita in likerje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via deir Acque št 12. (nasproti Kaffe Centrale). Velik izoar francoskega šampanjca, penet-ih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur-gunder. renskih vio, ^lo3ella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja t;r posebni pr stni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Iz leiki J. vrđte, došli iz dot:čnih krajev. Vsaka naročba ss takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razp-odaja odpol litra naprej.
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin	i
Biliškor & ArambaŠin.	(
t TRSTU, ulica Sanila 22.	j
wr TRANSITNA ZALOGA v	m
Lastni vinogradi in nasadi oljk v	■
Kaštelu v Dalmaciji.	|
Na zahtev se poSilja ua dom v steklenicah ali s<xlčekih.	|
Otvorila se je nova prodajalnica
ulica Barriera vecchia 19
kjer so na izbero zlate in srebrne ure za možke in ženske, kakor tudi zidne ure.
Poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo 12-let. jamstvom.
= Budilnice od gld. I.SO z 2-let. jamstvom. =
^nton Buckcr S ferdo Jtaslinger
zaprisežena sodna eenilea ter = — urarja južne železnice.
Y manufakturni prodajalni «
Alojzij Galberti
. ulica Barriera vecchia 13. ........
Za bližajočo se jesen in zimo!
Zaloia Masa um novosti
iz ta in inozsmskih tovarn
Izbera moškega in ženskega blaga
(drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter
vsakovrstne za gospe in otroke. l^Uf-H fuštanja najnovejših barv in risanj IZUUr kakor tudi flanel in Lawntennis Odeja od volne ali imbotirana. Židaae in volnene ovratnice ier rute od gl. 1"2 0 više.
Izbor delavskih hlač in srajc. Pncohnncf * Drobnarije za krojače in ši-ruoculiual. vilje. — Sprejema narocbe moških ln ženskih oblek ter perila.
NajzmernejAe cene.
>
$ >
) >
> )
) >
i i
Dr. Kristla KkMotić
specijalist
za otroške bolezni in ortopedije
Ordiuuje od 10V, do 117a predp. in
od 3. ure do Tt. popoiudne
v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezpl'ičao vsaki dan razveu ne lelj in prazaiiov od 12. do 1. pop.
--	Piazza Carana i I. n. - —
Aleksander Levi ^inzi
ulica Tesa Št.	A
Tesa št. B2.
(v lastni hi5i.;
ZALOGA:
Piazzft Rosarse (Šolsko posioj.i^k
One. da se nI bmtl clkake ko^sk^
Sprejemajo se vsakovrstna deU tnci po posebnih načrtih.
Ilastrovia oonik breipUtao la fruftA
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva a stroj evnim obratom
je zipet ponovil sv«jo g^žij^, ženo in otr ke. Žena ga je pa pol.ciji in valed tt-ga je bil artDvaa ier o<l • viden v zapor v u i«n> T gor.
da b j u^il | vlada pt dila lojalno tvojo roko. Toda ne ovadi'a na zmeoivš: ee z i iazburj«no rarpoložeuje ino-
priporoča slavnemu občinstvu svojo
mo takegi prebivtlstva, eo dijtki a prih dom
italijantk h dijakov e drugih veeučil Š5, s
hrupnimi obboi , strni jripcmogli, da se je V reg straturi nektga sed ičj. kjer so , . . .. . . ,	_ , . .
. . &	' J . (razburjenost prirbivaUtva že povečal«, tako,
bile v dtbslem rap:rju Bhranjene ooonke, ~e .	,	. ..	. . _
. ' J	J ^ ";dae zamoglo lato smatrati, da je ustanova
vpr&ial neki kniet:	i *• * r L u ^ ^ u;__
•	»rovizor cae pravne f^kult ti s italijanskim
»S> li to parna sv. p sma ?«	.	.. .
1	u^nim ifiiicm	zrn-gi nad nensk m Inoao-
oigovtrl je kinctltt, »to	so le	» -i j i_ • i j-i
' B . J '	strm. To ni	bilo irodro, kar je sledilo pa
«tiri :b novi testamenti«	j a - .-i	i • i
[lotem, je Lilo	se mi nje mo Jro. sodni jeka
koliko
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
Tia dei Rellori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - ttt cerire St. Petra t kili Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo imdeluje se solidno, trpežno in .lično, in sicer samo ia lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
W Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, SPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT)
preiskava bo dtktztls, €3 in v
so
MALA OZNANILA
i
Ćevljarnica
Iv.
TEST a!. Sitlij 7 p. Uli. irti1
izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za f<wpf, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo p j ko pitah zad. modela.
V novi prodajalnici jestvin
m koiomjai Petra Petercel
v ulici Gulia št. 76
je vdobiti vsakovrstne jestviue kakor: kavo, rit, testenine 1 napeljske), sladkor, tur*čno in lielo ni"ko. naravno maslo, sre^e, milo, jedilno olje prve vrste po 36 Dovi.
— Biatro vedno sveže.—
Q30000000000000
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svr jo nalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip M u lin,
al C&vana (ubod ulica Ca-vazzeni št. 3).
ooooooooooooooo
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Ceni* brezplačno m Iranko.
Podpirani priporoča svojo
am- NOVO PEKARNO IN SLAOĆIĆARNO
pri Sv. Jakobu
litrsKa niica 12 (zrarei si. šole). Vedno Bvež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domari kruh v pecivo. Pcstrežba tečna. Ben e<lik t S u ba a
Tomasofli Uiisse
Trst s ikar-dekorater.
Sprejema delo na deželi. I'e-koncije sob s papirjem. Slikanje »ob iu napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen l»*s in marmor. Har-vanje pohištva, podov itd. 'Tse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo stev. 19.
KarloSchonberger Prva trž. brnsitoica
TRST
ul. S. Caterina n, J J
civilna fcrojačplca
Naročbe in plačila po dogovoru
Vsaka ffclekaseizgottvi? 24 KT.
_ na električno moč Gualtiero Cozzio
J '115*80 S. Giovanni šL 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chinzza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v za'ogi vsakovrstne nože itd.
Tovarna kisa
Bmclina & Hrovail
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga finskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
=J(ova zaloga=
ov?a in sena na debelo iu drobno M. vd. Zerquenich
ul. Pierluigi di Palestrina {prej ul. delle Ac<jue) vogal ul. Coroneo.
Jvan jancar
tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n.
Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučukaali zlata po fraricozkeni sestavu. Poprave v 2 urah. jf Cene zmerne, "a Sprejema od S 6 pop.
imm
Najstarejša
slovenska zaloga, tovarna pohištvu Andreja Jug
v Tr.-tu. ul. > Lucia IS 'zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali teinuo po-litirano pohištvo.
IS£E8
1123
PEKARNA
£!ojz!J Ou!
TRST - ul. Caserna 17 - TRST
i nasproti trgovinski kavarni)
priporoča v vsakem času svez kruh. siadčice itd. itd.
Sprejemanje domačega krut a v pecivo.
Kretala moso prvii mimo?.
Pošiljanje na dom.
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul Barrieravecchia38
Zaloga sladkorja, kave, riža, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine, surovo in kuhano maslo.
2 šivilna stroja,
X:: -
femger« ul. Fonderia 4
eden za nogo in eden za roko, e takoj proda jako j»o ceni.
IU.
8039
na suho ali zeleno cepljenega trsja monticolo ali rip. portalis je na j»r<"! Vrste: črni kraški refošk, raerlot, ali U:::it" : l»oli laški rizling, savijon, klarica. tn škat. grganja, malvazija itd. Razne l>ilt'e n r- /uike. Na zahtevo |>oš;ija cenik". R. Tavčar. Ivanjigrad 13 p. KOMKS (Pri morsko)
V»n|0,v. se odda raeblovana w>ba v »iClj >-miI ltojanu. Natančneje se izve
ori uradniku »Delavskega podp. d uštva" v „Narodnem domu-
Odda •R—
se
meblirana soba v ulici Far neto št 49 vrata 8
Ivan Natale
ulica Stadion 10 =
ima v zaloiri imjpopolneje priprave za ue-prerorljivo Iuć na plin, kajti z istimi se pribrani 4-0"/„ porabe.	^	^
Mrežice ..Duplex", ki gore 2000 ur.
—— Pripadki.
MARIJA vdova COKEU
TRST - Via Geppa St. 10 - TRST
priporoča svojo
NOVO GOSTILNO
katera je preskrbljena z dobrim vinom ter mrzlimi in gorkimi jedili, mos^i^i^
Cene zmerne.

d

TTT
Moške in deške obleke
v velikej izberi.
Velika izbera črnih oblek
= Površniki, ulster, hlače.
Posebnost: bombažne delavske hlače.
FRAN KALA3CH
v ulici Arcata štev. 9 (vogal ulice Sapoiie)

III
Tovarna plošč iz cementa
in zaloga stavbenskih stvari
od
Mile Gnalco
BV v ulici S. Servolo št. 2
Plošče šestoglate
od cm. 17 za 17 Plošče štirioglate
od cm. 25 za 25
Cene zmerne: 15% odbitka.
Na Najvišje povelje Njegov.
ces. kr. apostol. Veličanstva
XXXVI. c. k. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice
•]AM#tMMl lAlavaia ki je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno
ca aenarna loierija) is 435 dobitkov v gotovini 512.989 kron.
---------- Glavni dobitek znaša 200 OOO kron v gotovini--—-—
Srečkanje se bo vršilo ne-reklicno dne 15 decembra 1904.	Srečka stane 4 krone -flBfg
Srečke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije. DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7. v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah t:r menjalnicah. — Igralni rad se daja kupovalcem brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. direkcije loterusUb dohodkov oddelek irMuili loterij.
\ jKlanifakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ >
N	Rin-I^r-----0	----'----- 1 — xt o..1—\	*
V
Ifeprekošeni
so moji destilaeijski aparati za izdelovanje žganja iz zon to na tlettegmaeijo in s pečjo, ki se zvrača. Absolutno čist in aromatičen izdelek, ki se h'tro prelije in tutli hitro napolni kakor tidi izprazni, vsled česar je ta stroj v vsaki ra-cijonalno delujoči žganjarniei neobhodno potte-ben. Nerazmerno mali nabavni troški se pokrijejo že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči za mnogoletno trpežnost. Ant. Hoffmann, tov. medenega in kovinskega blaga Praga VII. — Prospekti brezplačno in franko. ——
^	V\r7tfi IJirricra Tecehia *2 in u1. Nn3va 3S (naspr. palaei Salem) <
r	Jiogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenah.
x	Filijalka ul. Nuova št. 38 -mi
ponuja za zimski cas
fnstaDj velleur z novimi risanji od 25 novč. više kotenina navadna za rjuhe ... 13 „ „
„ bela .......18 „ „
bom- ažna Haneleta.....po 18 „ „
Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic Dlakaste zimske srajce za moške in ženske.
> > > > > > >
dt afc AAAAAfefe dt ^cateafc steofcstejg
o*
CD
IMm < n
CO
44
M #
-K M
M M
Irijcglio
6i J^iko von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST
(zraven zaloge buteljk j?. Ilaekerja.)
Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, gosij, piščancev in piščet, divjačine ter okajenega mesa Iz Prage in Gradca. ----■■ Jzvoz jaje, divjačine in vdovskega mesa. ———
Vr i
____
ITI'/ ;	i <
li "f "' '	0)
(|I g l	O
SI fi' rt -	n
I S/J. 6	■ Z
CD
bM i
t V i
n-r 'i' m ) j i____
^ 1
tO
CO
Velika zaloga
111
ProM se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita.
„SANUS" —
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI\ Trst Barrieru 2$
Tomaževa žlindra
(na debelo in drobno)
Trgovci!
Dopisujte
sto-
6 Ć
< Nova krma ,,Melassit
C	za konje, vole, krave, prašiče.
C Kilo po 20 stotitsk.	Vrečo oi 50 K 8.
c	prodam
>	HUBER & Comp. v TRSTU
^ v uliei Madounina štev. 7 (nasproti bivšemu parnemu iiilinu)
>
5 jih trgovskih po-s 1 i h vedno t * s /o-
>
venskem jeziku
) in zahtevajte slo-venske ra ču 11 e ! !
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom
^pafovacka kiselica
uarjivna a.kalieko mu'iatična •itijrika k'sel-ca, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvrtm: popud kristala čisto 3tolno piće — Glasovit! lifćnički sukioriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p obavnih o-gara i grkljana proti uloz ma i reumi, ko 1 /.e-ludarnog. plnč og. grlfnog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), I od boli bubrfga, mjehura, j amen a, šećerne bolest*, zrnat ii i nattklih j*ti a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku-aao izvrnuo i nenadkriljivo eredutvo 1 od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c k.*, dvorski savjetnik i kr. pr> f. dr. s?. Bošnjakovi«:.
Nagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnik medalja.
,.UPRAVITELJST\ O VRELA APATOVACKE KISELICE",
ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavni zastupstvo za Trst i ls*ru: Jofcannes Klinganberg & Comp.
n Trstu ul. Gior^io Galatti štev. 14.
Zahtevajte pri nakupu
VarstTeua znamka.
chicht-ovo stedilno milo
z znamko „JELEN
u
jr
Ono je	zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". D^ObiVS S6 UOVSOđ!
JURI SCHICHT, USTJE na LABI.
Največja tovarna te vrste na evrapejskem ozemlju.