Poglavje o prosvetnem delu. V Ženevi zborujejo predikanti inorale. Mnoeo lepega si bodo povedali ti reformatorii. mnogo koristnesa bodo napisali- toda vse tisto bo praznovalo svoje ooveličanie šele v bodočih naših generaciiah, kajti oni usmeriajo postopke riaši nravstveni vzgoii. ki naj začne rahljati šele v srcih naimlajših. Kako Da je v narodih danes? Kako ie pri nas? Povoina parasitska degeneracija grize vedno huje narodovo telo. To enusno zaiedalko cdstraniti. ie nemogoče. Vse izobraževalno delo, ki se ie v SIovencih po voini skoro podvoiilo. nima visokih Driznanic ne radi tistega. čemur ie pravzaprav namen- t. j. med narodom ni nravstvenih sil. oziroma. kjer so se ne stopniuieio. temveč padaio. Prosvetno delo slovenskesa učiteljstva zunai šole bilancira vsekakor intelektualne usDehe. Ta blažilni akord seveda ne sme biti učiteljstvu nikak slavoSDev ker ie intonacija tega akorda učitelieva krvava dolžnost. In učitelistvo se res neha med narodom, daie mu. kolikor mu more dati; neeesa pa, žalibog. ne more dati. ker je v današnjih razmerah nemogoče: nravstvene vzgoje. Zakai ne? Ni enotnosti. ni vzajemnosti. ni vodstva, ki b.i združevalo narodove nravstvene sile ter iih ekonomično napeliavalo na posamezna gibala narodavega telesa. Ne mislimo posebei enotnosti med učiteljstvom. temveč v narodu sploh. Nastaia vprašanie: Ali je sploh moeoča enotna kulturna organizacija med učiteljstvom samim: ali ie moeoča v narodu sploh? Ali je mogoča tista prepotrebna onranizacija, ki bi preko vseh oficijelnih vplivov — preko konfesij. preko strank. prclcc svetavnih nazirani — uravnavala narodovemu životu hrbtenico z nravnostjo. z duševnostk). ki goii nravstveno vzaiemnost za svoi cilj? Če ie to mogoče kie iskati potem vodstva. Ta organizacija bi bila nravstvena združitev celeira naroda. torei bi bil član te skupnosti vsak poedinec v narodu. To te moeoče le tako- da vsakdo podredi vse osebne strasti. vse nazore vso osebno svobodo vzaiemnosti skupnesa cilfa. Danes forsirajo pri nas špekulantje moralo v svoiih dasilih vedoma po svoii osebni koristi Favorizirajo tisto moralo. ki odffovaria niihovemu političnemu prepričaniu. Tako pobiia ena moiralna vz.troia drueo> tako narod še mnogo boli posurovi. Kai pomaea vsa prosveta b r e z enotnega nravstvenega fundamenta!? Zato vsa ta neplemenitost med narodom. kljub razmeroma visoki izobrazbi! Naivisie merilo narodoveira umovania, hotenia. mišlienja in čuvstvovanja je nieffovo vseučilišče. To ie tudi najvišja inštanca- ki ie posreden nositel.i odgovornosti za narodovo moralno dviffanie in oadanie. Zato bi bilo narodovo vseučilišče poklicano inicijativno poseči z jasnim programom v diferencijacijo moralni-h sil. V zavesti. da so edino v bližini vseučilišča tista skupna. zdrava tla- iz katerih nai vzbrste »smernice noves:a živlienia« nai se y okriliu teea solnca zasadi tisti zdravilni koren. ki bo dajal narodu leka v obliki moralnih iniekcii. Delokroa: take organizacije bi bil podoben današnjim ljudskim univerzam. le s to razliko. da bi narod vso intelektualnost podredil vzeoji in sicer v prvi vrsti vzgoii nravstvenosti. V vsakem posamezniku bodi tista srčna taktirka. ki umeriai nieeove sile v prid naivisiemu cil'u: včlovečenie ljubezni do bližniesa. Naravno ie, da se bo v taki organizaciji učitelistvo udeistvovalo požrtvova'1neie. samozavestneie določneie in enatneje. Vdrugih razmerah ne more učitelistvo prevzeti nikake odgovornosti za moralno vz.eojo širokih narodovih 0 1 a s t i. Končno nai tukai ooudarim. da nai se v t&m smislu reformira tudi ves pouk- posebno še pouk na srednjih šolah: n a j p r v o so vzgojni uspehina šo- 1 i potem šele učni. Šola z najboljšimi učnimi uspehi, pa s slabimi vzffojnirni, ni šo!a- to ie stroi kj manometrično dviga možeane. dočim v srcu poeaniaio divjaki, Dovzročitelii narodoveKa zla. T. G.