122 Ventil 23 /2017/ 2 HIDRAVLIČNE TEKOČINE Vpliv zasnove hidravličnega rezervoarja na izločanje zračnih mehurčkov Darko LOVREC, Vito TIČ ■ 1 Uvod blika hidravličnega rezervoarja in strezno načrtovanje njegove z nanjosti sta bistvenega pomena za neoporečno delovanje elotnega hidravličnega sistema ezervoar predstavlja mesto v hidravlični na pravi kjer si lahko hidravlična teko čina za tren tek oddahne in si na bere novih moči za ponovno delo rdni del i voda in smolnati prod k ti težijo k dn rezervoarja medtem ko se zračni meh rčki dvig jejo in izločajo na povr ini hidravlične te kočine ontamina ijo hidravlične tekočine z zrakom kot t di s trdnimi del i lahko dokaj spe no prepreči mo že z strezno obliko rezervoar ja e posebej pa z zasnovo njegove notranjosti a naj bi bila oblikovana in zasnovana tako da stabilizira in smerja tok hidravlične tekočine in ji s tem omogoči dovolj časa da izloči zračne meh rčke rak se kot eden od večjih kontami nantov v hidravlični tekočini lahko pojavi zaradi nepravilnega vzdrževa nja ali pa zaradi nepravilne zasnove in dimenzioniranja hidravličnega sis tema od pomanjkljivega odzrače nja sistema dimenzioniranja o ev ja in ostalih gradnikov netesnosti priklj čkov t i aera ija pa vse do neprimerne zasnove rezervoarja Poleg nepravilnega delovanja hidra vličnega sistema zaradi vpliva spre menjene stisljivosti tekočine lahko zrak v hidravličnem sistem povzroči kavita ijo diesele ekt spremenjeno togost aktuatorjev npr hidravličnih valjev kot t di hr p in pospe eno degrada ijo olja enazadnje pa lahko zrak v olj močno vpliva t di na rez ltate on line meritev npr na meritev stopnje čistosti dielektrične konstante električne prevodnosti in viskoznosti če je hidravlični agregat opremljen s sodobnimi napravami za neprekinjeno on line spremljanje sta nja hidravlične tekočine V nadaljevanju prispevka bo v ospredju obravnave poudarek na mehanizmih nastajanja in proble matiki izločanja zračnih meh rčkov že v samem hidravličnem rezervo arju – v povezavi z njegovo primer no zasnovo blika rezervoarja je načeloma omejena oz določena z vgradnim prostorom zasnovo hi dravlične naprave oz stroja name stitvijo opreme itd njegova notra njost pa razen od zunanje oblike še od namestitve priklj čne armat re opreme za kondicioniranje teko Izvleček: ed kontaminante hidravlične tekočine tejemo vse tiste s bstan e ki negativno vplivajo na pravil no delovanje hidravličnih komponent in elotnega sistema in t di porabljane hidravlične tekočine ako je lahko hidravlična tekočina kontaminirana s trdnimi del i z vodo in dr gimi tekočinami kot t di z zrakom oz zračnimi meh rčki rak kot kontaminant lahko povzroča tevilne probleme med dr gim po kodbe kompo nent zaradi kavita ije povečan hr p slab o odzivnost komponent zaradi povečane stisljivosti in posledično manj e togosti akt atorjev kot t di pospe eno degrada ijo tekočine V prispevk je po darek na problema tiki izločanja zraka na kar je potrebno pomisliti že v azi načrtovanja hidravličnega rezervoarja e primerna zasnova rezervoarja lahko prepreči pojav zračnih meh rčkov omogoča različno činkovito izločanje zraka in s tem manj e negativne činke Hidravlični rezervoar naj bi bil zasnovan tako da stabilizira in smeri tok tekočine v notranjosti rezervoarja da ima na ta način tekočina na voljo dovolj časa za izločanje zračnih meh rč kov Viz aliza ija tokov in s tem raz mevanje dogajanja v notranjosti rezervoarja odvisno od zasnove njegove notranjosti je bila izvedena na podlagi n merične sim la ije Potek trajektorij same tekočine in plinastih del ev je v prispevk raziskan na podlagi porabe programske opreme obljeni rez ltati so osredotočeni na izlo čanje zračnih meh rčkov v odvisnosti od notranje zasnove rezervoarja in preprostih dodatnih krepov Ključne besede: hidravlični rezervoar izločanje zraka sim la ija konstr k ijski krepi zr pro dr arko Lovre niv dipl inž do dr Vito ič niv dipl inž oba ni verza v aribor ak lteta za strojništvo 123Ventil 23 /2017/ 2 HIDRAVLIČNE TEKOČINE čine in dodatnih konstr k ijskih krepov kot so npr predelna stena di zor razpr ilnik toka tekočine separa ijska mreži a ogajanje v tako »razgibani« zasnovi je zato smiselno in edino možno pre čiti ob porabi činkovite programske opreme in rač nalni ke sim la ije ter šele na podlagi teh izsledkov zasnovati notranjost rezervoarja ob po tevanj činkovitosti dodatnih krepov ■ 2 Pristop k simulaciji dogajanja v hidravličnem rezervoarju poraba virt alnega inženiringa in rač nalni ke sim la ije je že skoraj nepogre ljiva v pro esih načrtovanja in razvoja novih izdelkov ter študij dogajanja v njihovi notranjosti o vrsten pristop k snovanju izdelkov ni zgolj trend temveč potreba v visoko tehnolo kih panogah kot so letalska vesoljska in avtomobilska tehnika kjer je v ospredju ocena robustnosti gradnikov in zanesljivosti delovanja sistema Poseben izziv za porabo metod in postopkov virt alnega in ženiringa so vse bolj različni in spre menljivi obratovalni pogoji hidravlič nih in t di pnevmatičnih sistemov o ne velja zgolj za ventile in aktuatorje kot pomembnej e gradnike hi dravličnega sistema temveč t di za ostale ki jih ne pravičeno tejemo med manj pomembne oz pribor npr za hidravlične rezervoarje n prav slednji zaradi tevilnih ne linearnih činkov v povezavi z do gajanjem v notranjosti rezervoarja predstavljajo ne samo velik izziv temveč potrebo po porabi metod virt alnega inženiringa in sim la ije dogajanja Vzrok za tak en pristop je v njegovi zasnovi vplivih obrato valnih stanj spremembah stanj kot posledi ah različnih napak t di npr prisotnosti zračnih meh rčkov ali ostalih vrst kontaminantov in vpliva spremenljivih se materialnih lastnosti medija … ■ 2.1 Model hidravličnega rezervoarja im la ija tokov hidravlične te kočine ki je vsebovala t di zrač ne meh rčke je bila izvedena na podlagi modela industrijskega litrskega rezervoarja zasno vanega in kasneje izdelanega po normah ormen e roth z notranjimi merami mm kot to prikaz je slika 1 ezervoar je namenjen uporabi dveh pogonskih sklopov elektromotor črpalka dva sesalna priklj čka in en sk pen povratni vod s priklj čkoma za b pass l trirno hladilno enoto in vgrajeni mi evnimi povezavami za on line spremljanje stanja zikalno kemij skih lastnosti vgrajene hidravlične tekočine aradi kompleksnej e zasnove notranjosti predstavlja re zervoar poseben izziv za izvedbo sim la ije dogajanja v njegovi no tranjosti ridimenzionalni model hidravlične tekočine v notranjosti rezervoarja je bil zasnovan s programsko opre mo atia V enim od najmočnej ih in široko uporabljanih programskih orodij ot je prikazano na sli- ki 2 smo za namene t dije vpli va različne notranjosti rezervoarja pre čili in primerjali tri variante oz modele: • model z običajno povratno evjo postavljeno diagonalno glede na sesalni evi na naspro tni dalj i strani rezervoarja model je imel v notranjosti vzdolžno name čeno pregra dno steno ter običajno povra tno ev pomaknjeno na dr go stran rezervoarja podalj anje poti obtoka olja model se je razlikoval od va riante model po obliki kon a povratne evi klasično povra tno ev je zamenjal di zor ki stabilizira in usmerja tok olja Poleg tega je bila prilagoje na oblika vzdolžne pregradne stene ki je dovoljevala pretok olja le ob dn rezervoarja kot to z ostalimi podrobnosti pri kaz je slika Slika 1. Videz in oblika 400-litrskega industrijskega rezervoarja Slika 2. Gradniki v notranjosti hidravličnega rezervoarja – model-2 slika sesalni priklj ček črpalke sesalni priklj ček črpalke povratna ev ltrirno hladilne enote sesalna ev ltrirno hladilne enote glavna povratna ev grelnik vzdolžna predelna stena ostale evi in ovire neoznačeno 124 Ventil 23 /2017/ 2 Vse aktivne povratne in sesalne evi po tevane na vseh modelih in pri sim la iji dogajanja so bile prirezane pod kotom kot je to praksa v ind striji Prav tako so bili modeli v prvi fazi raziskav delno poenostavljeni saj smo iz njih izlo čili vse neaktivne hidravlične evi ki sicer obstajajo v rezervoarju in predstavljajo ovire tok tekočine Predhodne izhodi čne raziskave so namreč pokazale da omenjene neaktivne cevi nimajo omembe vre dnega vpliva na dobljene rez ltate Prav tako je bilo t di gotovljeno da se lahko pri obravnavanih pre točnih razmerah gladina hidravlič ne tekočine teje kot popolnoma vodoravna ato smo lahko sim la ijo poenostavili t di tako da smo zgornji površini predpisali pogoj izhodne odzračevalne povr ine na mesto prosto gibljive povr ine ■ 2.2 Mreženje rezervoarja Povr inska in vol mska mreža sta bili samodejno ustvarjeni z upora bo ns s esh z določenimi dodatnimi nastavitvami a bi pri dobili čim realnej e sim la ijske rez ltate je bila mreža zgo čena v področjih povratnih in sesalnih evi Zaradi pojava hitrostnih gradientov in vpliva trdnih sten je bilo v njiho vi bližini kreiranih pet in a ijskih mejnih plasti ez ltati mreženja so prikazani na sliki 4 in predstavljeni v tabeli 1 ■ 2.3 Teoretično ozadje simulacije Osnovo za nadaljnje simulacije je predstavljal homogeni dvofazni to kovni model temelječ na enačbah povzetih in navedenih v nadaljeva nj in ontin itetna enačba izhaja iz temeljnega zakona ohranitve mase V integralski obliki jo lahko zapišemo kot: ez ltirajoča sila na dele tekočine volumna V je enaka časovni spre membi gibalne količine v vol mn in tok gibalne količine čez kon trolno povr ino ibalno enačbo lahko v integralski obliki zapišemo kot: kjer so vi hitrost fi vol mske sile p tlak in τij strižne napetosti voenačbni model za t rb lentno kinetično energijo k in disipacijo t rb lentne kinetične energije ε ozi roma model k-ε je najbolj splošen model temelječ na prin ip t rb lentne viskoznosti e noldsove oz turbulentne napetosti izrazimo z o ssines ovo aproksima ijo kjer je k povprečna t rb lentna ki netična energija t rb lentnih kt acij in turbulentna visko znost len predstavlja raz iritev o ssines ove hipoteze in ga lahko pri tejemo k statičnem tlak arakteristično hitrost de niramo z enačbo Slika 3. Vsi trije simulacijski modeli – povratne cevi (rdeče) in sesalne cevi (zeleno) Slika 4. Generirana mreža za rezervoarja variante model-2 in podrobnosti okoli cevi Tabela 1. Rezultati generiranja mrež za posamezne modele Vozlišča Elementi model model model HIDRAVLIČNE TEKOČINE 125Ventil 23 /2017/ 2 in disipacijsko hitrost turbulentne kinetične energije ε kot: ki podaja spremembo turbulentne energije toka v toploto be veliči ni k in ε določimo iz dodatnih in dividualnih parcialnih diferencialnih enačb in ki vseb jejo nove empirične konstante in nk ije a k velja enačba in podobno za medtem ko so konstante mode la: σk=1.0, σe=1.3, C1ε=1.44 and C2ε=1.92. Vol mski delež izrač namo z po rabo dodatnih izrazov ki jih doda mo sistem enačb Predpostavimo da sta obe azi zrak in olje vedno ločeni s prosto povr ino nad katero je atmos erski tlak ako lahko za pišemo: načba je Pas alov zakon in je dodana matematičnem model za inicializacijo razmer v domeni za vi ino olja v rezervoarj h mm ■ 3 Simulacija dogajanja v rezervoarju zvedena več azna sim la ija je si er vklj čevala tri homogene snovi mineralno hidravlično olje spe i ka ije V zrak v obliki di sperziranih zračnih meh rčkov ter trdne del e lednje bomo v okvir te obravnave v nadaljevanju opu stili im la ija je bila izvedena pri konstantni temperat ri tj običaj ni delovni temperat ri hidravličnih sistemov premembe lastno sti snovi zaradi spremembe tempe rat re so bile zanemarjene Da bi dosegli ustrezno konvergenco sim la ijskega modela je bila sprva opravljena sim la ija dinamičnega ravnovesja angl stead state si m lation ki ji je sledila sim la i ja prehodnega pojava tj časovno odvisna sim la ija angl transient sim lation elotni sim la ijski čas je tako zna al sek nd razdeljen v časovne intervale po sek nde lavno tekočo azo je predstavljalo mineralno hidravlično olje spe i kacije ISO VG 46 z ocenjeno molsko maso kg kmol er sim la ija ne vklj č je pojava spremem be temperat re je bila gostota olja določena kot konstantna vrednost kg m3 di viskoznost pri dani temperaturi in skoraj nespremen ljivem tlak je konstanta enjena je bila na t kar je ekvivalent viskoznosti olja V pri Eden izmed pomembnih parame trov pri sim liranj prehoda zrač nih meh rčkov iz tekoče aze je koe ient povr inske napetosti ki za hidravlična mineralna olja zna a okoli m rak kot naslednja sim la ijska aza je bil sim liran kot disperzirana tekočina s predpisanimi tremi različnimi sre dnjimi premeri tj in m Predvidevali smo da se bodo večji zračni meh rčki v viskoznih teko činah dvigali hitreje saj je njihova vzgonska sila večja v primerjavi z manj imi meh rčki Robne pogoje simulacije smo dolo čili izhajajoč iz podatkov črpalk ki imata vsaka pretok L min ato smo na posameznem preseku dveh sesalnih evi določili sk pni masni pretok kg s ki izhaja iz vol m skega pretoka in gostote olja a vedeni sk pni pretok hidravličnega olja se vrača po povratni evi zato je bil na preseku te cevi predpisan sk pni masni pretok kg s se stavljen iz: • 94 volumskih procentov teko činske aze mineralnega hidra vličnega olja vol mskih pro entov zračne aze meh rčkov s srednjim premerom m vol mskih pro entov zračne aze meh rčkov s srednjim premerom m vol mskih pro entov zračne aze meh rčkov s srednjim premerom m Za simulacijo prehoda disperziranih zračnih meh rčkov iz tekoče aze na povr je je bil na povr j tekoče aze hidravlično olje predpisan robni pogoj odplinjevanja angl degas sing o tlet Pretok glavne tekoče aze olja in disperzirane ali razpršene faze zračni meh rčki je bil izrač nan s pomočjo ler ler in t rb lenč nega modela ed azni por med oljem in in disperziranimi zrač nimi meh rčki pa je bil obravnavan po ra e drag model Več in po drobnejše informacije o navedeni simulaciji in ustreznih simulacijskih modelih lahko najdemo v literat ri ■ 4 Rezultati na podlagi simulacij V sklop raziskav je bilo pre čenih veliko rezultatov simulacij dina mičnega ravnovesja angl stead state sim lation ter sim la ij pre hodnega pojava angl transient si m lation Vse pre čene rez ltate sim la ij je težko predstaviti v strnjeni obliki slike klj b tem pa prikazujemo nekaj zgovornih re z ltatov ■ 4.1 Potek tokov v notranjosti rezervoarja Rezultati simulacij so prikazani kot tokovni e na slikah in Pri pr vem in dr gem primer slika levo in sredina model je tok oz rek tekočine iz povratnega voda smer jen direktno na dno rezervoarja kjer se odbije Velik delež tega toka ne posredno posesa črpalka pri čemer najslab i možni primer predstavlja namestitev povratne evi v nepo sredni bližini in nasproti sesalni evi slika levo Pri tem t i hidravlič nem kratkem stik je posledično ak tiven samo del celotnega volumna tekočine ki ne povzroča samo ter mičnega obremenjevanja pregre vanja hidravličnega sistema temveč HIDRAVLIČNE TEKOČINE 126 Ventil 23 /2017/ 2 t di takoj nje sesanje morebitnih zračnih meh rčkov in t di trdnih del ev saj se niso tegnili izločiti Glede slednjega je neprimerno boljša varianta zasnove notranjo sti rezervoarja z uporabo pregra dne stene model saj smerja tok vračajoče se tekočine vzdolž stranskih sten s čimer imajo zračni meh rčki dovolj časa da se izločijo kot t di trdni del i pa t di ohlaja nje tekočine je činkovitej e lede činkovitosti izločanja zrač nih meh rčkov je e bolj a varianta model kjer je na kon povra tnega voda name čen di zor a hitrost povratnega toka tekočine e bolj zmanj a zato je vpliv gra vita ije na izločanje meh rčkov in t di trdnih del ev e činko vitej i eposredni činek rka tekočine iz povratnega voda lahko posle dično pripelje t di do bolj ali manj intenzivnega vzvalovljenja tekoči ne na gladini kar prav tako lahko pripelje do dodatnega zajemanja zraka V primer porabe di zorja je dogajanje na gladini olja v rezer voarj obč tno manj e slika ■ 4.2 Vpliv zasnove rezervoarja na izločanje zračnih mehurčkov Slika 7 prikazuje vpliv zasnove notra njosti rezervoarja na činkovitost izlo čanja zračnih meh rčkov v ravnini na vi ini sesalnih evi a mm mer jeno od dna rezervoarja obarvano glede na vrednost vol mskega deleža zračnih meh rčkov velikosti m od modro do rdeče Slika 5. 3D-prikaz tokovnic v notranjosti rezervoarja glede na njegovo zasnovo: »kratki stik« (levo), zasnova model-2 (v sredini) in zasnova model-3 (desno) Slika 6. 2D-tokovnice na mestu povratnega voda: zgoraj levo brez difuzorja, zgoraj desno z difuzorjem, ter učinek na dogajanje na gladini olja: spodaj levo brez difuzorja in spodaj desno ob uporabi difuzorja Slika 5: 3D-prikaz tokovnic v notranjosti rezervoarj glede a njegovo zasnovo: »kratki stik« (levo), zasnova model-2 (v sredini) in zasnova model-3 (desno) Slika 6: 2D-tokovnice na mestu povratnega voda: zgoraj levo brez difuzorja, zgoraj desno z ifuzorjem, ter učinek na dogajanje na gl dini lja: sp daj levo brez difuzorja in spodaj desno ob uporabi difuzorja HIDRAVLIČNE TEKOČINE 127Ventil 23 /2017/ 2 slike je jasno razvidno da se v rezervoarj zasnove model brez pregradne stene in brez di zorja zgolj z diagonalno name čenima povratno in sesalno evjo izlo či najmanj zračnih meh rčkov in predstavlja najslabšo od obravna vanih možnosti brez hidravličnega kratkega stika ezervoar zasnove model z običajno povratno evjo in vzdolžno predelno steno je veli ko bolj a re itev saj v dr gi predel rezervoarja zaide veliko manj zrač nih meh rčkov ajbolj i rez ltat pa dosežemo z zasnovo rezervo arja vrste model z di zorjem na povratnem vodu in s spremenjeno obliko pregradne stene ki dop ča tok olja le ob dn rezervoarja govorni so t di rez ltati vezani na činkovitost izločanja zračnih me h rčkov prikazani v tevilski obliki Ti so za vse obravnavane velikosti predstavljeni v tabelah 2 in 3 o največjih razlik prihaja pri večjih zračnih meh rčkih pri katerih je pri dr gi varianti model na vsto pu sesalne cevi v primerjavi s prvo varianto model kar krat manj zračnih meh rčkov velikosti m Pri tretji varianti model pa je teh meh rčkov e za polovi o manj a odtenek slabši rezultati so bili prido bljeni pri velikosti zračnih meh rč kov in m im la ija je na mreč potrdila dejstvo da so manj i zračni meh rčki podvrženi veliko manj im silam vzgona zato se t di dvigajo počasneje Poleg tega pa je njihova relativna sila zaradi gibanja viskozne tekočine večja kot pri večjih meh rčkih ato se manj i meh rčki gibljejo zelo skladno s samim tokom hidravlične tekočine in se dvig jejo ter izločajo zelo počasi ■ 5 Zaključek novanje hidravličnega rezervoarja podprto s sodobnimi in činkoviti mi metodami virt alnega inženirin ga omogoča podroben vpogled v dogajanje v notranjosti rezervoarja in na osnovi tega vedbo različnih konstr k ijskih krepov ki pripomo rejo k činkovitej em opravljanj osnovnih nalog rezervoarja Z dobljenimi rezultati takšnega pri stopa k snovanju rezervoarja smo pokazali da je dogajanje v notra njosti hidravličnega rezervoarja pri čemer je bila v ospredj čin kovitost izločanja zračnih meh rč kov zelo odvisno od same oblike rezervoarja e posebej pa njegove notranjosti in dodatnih v glavnem zelo preprostih in cenenih kon str k ijskih krepov azen za iskano in orma ijo veza no na činkovito izločanje zračnih Slika 7. Volumski delež zračnih mehurčkov srednje velikosti – 500 µm – na vodoravni ravnini v višini sesalnih cevi (h = 100 mm) Tabela 2. Povprečni volumski delež zraka v okolici sesalnih cevi 20 µm 100 µm 500 µm model model model Tabela 3. Odstotek zraka, ki se izloči iz olja pri prehodu skozi rezervoar 20 µm 100 µm 500 µm model model model HIDRAVLIČNE TEKOČINE 128 Ventil 23 /2017/ 2 meh rčkov že v samem rezervoarj je enak pristop možno porabiti e za analize izločanja različno velikih trdnih del ev različnega izvora kot tudi za izbiro najprimernejšega me sta za zajemanje tekočine za nadalj nje laboratorijske analize njenega zikalno kemijskega stanja ali pa za avtomatično zajemanje vzor a tekočine v primer porabe on line sistema spremljanja stanja hidra vlične tekočine primerno izbra nim mestom za vzorčenje tekočine na kar najbolj i način povečamo natančnost in verodostojnost po datkov saj lahko zračni meh rčki in t di trdni kontaminanti močno vplivajo na rez ltate na ih meritev Literatura Lovre Vzroki za priso tnost zraka v hidravličnem sistem Ventil avg letn t str il str Lovre ič V tisljivost hidravličnega olja in vpliv zra ka Ventil de letn t str il str Lovre ič V Vpliv zraka in večje stisljivosti na delovanje hidravličnih gradnikov Ventil eb letn t str il str Lovre akaj hidravlično olje potemni? Proizvodnja - Vzdrževanje Vzdrževale t Lj bljana r tvo vzdr ževal ev lovenije t str il str ič V Lovre esign of modern hydraulic tank sing id o sim lation International journal of si- mulation modelling vol iss str doi ič V Snovanje sodobnega hidravličnega agregata di plomsko delo aribor il str il kerget L Predin Hriber ek perimental and numerical analyses of the avitational o s aro nd a h dro oil o rnal o e ha ni al ngineering anaszek Petrovi al culations of the unloading operation in li id argo service with high density on modern product and che mi al tankers e ipped ith hydraulic submerged cargo p mps trojni ki vestnik o rnal o e hani al nginee ring vol t kerget L ehanika tekočin niverza v aribor ak lte ta za strojni tvo in niverza v Lj bljani ak lteta za strojni tvo ns s Help elease ns s eale ribolog Han dbook nd edition t ter orth Heinemann otten Handbook o H dra li l id e hnolog nion arbide orporation arr to n e ork ič V Lovre raje tories of solid and gaseous parti les in a h dra li reservoir V th nternational id po er on eren e ar h in resden IFK : [conference proceedings ag ngs nterlagen Vol mposi m onda ar h th nternational l id Po er on eren e ar h resden resden e hnis he niversit t nsti t t r l idte hnik str il str ič V Lovre ir release and solid particles sedimen tation process within a hy dra li reservoir Tehnički vje- snik vol t str http hr ak sr e hr inde php?show=clanak&id_cla nak jezik Impact of the hydraulic reservoir design on the air bubbles elimination Abstract: ontaminants o h dra li id are an s bstan es that have a negative e e t on the proper operation o h dra li omponents and the s stem as a hole as ell as the sed h dra li id H dra li id an be ontaminated b solid parti les ater oreign ids and air resp air b bbles ir as a ontamination an a se n mero s problems in l ding omponent damage d e to avitation in reased noise poor omponent response d e to the in reased ompressibilit o the media and onse entl red es sti ness o a t ators and a eler ated id degradation he paper is o sed on the air e sol tion hi h sho ld be onsidered at the stage o designing a h dra li reservoir n alread proper reservoir design an prevent the o rren e o air b bbles and red e the above mentioned negative e e ts he h dra li reservoir sho ld be designed in s h a a to stabilize and dire t the oil o inside the reservoir so that the id has eno gh time to release air b bbles Vis alisation o the o patterns and th s an nderstanding o hat is happening inside the reservoir all the advantages o sing the sim lation te hni es ithin the eld o the reservoir design ill be sho n he paper investigates traje tories o id and the gaseo s parti les inside a h dra li reservoir based on sim lation sing so t are he res lts obtained o s on the elimination o gaseo s parti les in regard to h dra li reservoir interior design orm and simple design meas res Keywords: h dra li reservoir deaeration sim lation design meas res HIDRAVLIČNE TEKOČINE