Delavska
"Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja vsak četrtek pop.; t slučaju praznika 4*tt popraj — Uredništvo: Ljubljana, MlkloSi-*•« a. — Nafrankirana pisma M na sprajamajo
Posamezna Številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—; za inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo J Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, [. nad. II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
V nove borbe
(Po občnem zboru JSZ.)
Vsakoletni občni zbori Jugoslovanske strokovne zveze so v resnici postali pravi prazniki slovenskega krščansko socialističnega delavstva. Ob tem dnfevu popusti vsak svoje vsakdanje delo in ia vseh delov .Slovenije se zbero strokovničarji, da polože obračun svojega dela, pregledajo borbe, ki »o jih izvojevali in si skupno postavijo program za svoje bodoče delovanje. Od tovarniškega delavca in rudarja do lesnih in kmečkih delavcev
—	viničarjev se zbero vsi, da manifestirajo svojo trdno voljo, ostati strnjeni okrog svoje organizacije, ki jim je vsled svoje enotnosti in prave delavske borbenosti edina resnična braniteljica njihovih pravic.
Tudi letošnji občni zbor JSZ je pokazal, kako se delavstvo leto za letom tesneje oklepa svoje organizacije, kako se vrste organiziranega delavstva innože tembolj', čimbolj raste število njenih nasprotnikov, ki bi hoteli njegove vrste cepiti. Kakor všled' svojo borbenosti in vedno pripravljenosti, odbijati vsako kompromisarstvo na račun delavstva, organizacija napreduje, tako se množe tudi njeni nasprotniki. Toda najboljše znamenje *a moč in silo organizacije je ravno v tem, da ti napadi organUacije ne razbijajo, je lie slabijo, temveč krepijo in strnjujejo. Zvesta zdravemu iz-ročilu, da mora delavsko gibanje ostati neodvisno, je JSZ svojo neodvisnost vedno branila in ohranila neomadeževano svojo osnovno linijo: biti delavstvu obrambni zid in napadalni stolp proti izkoriščanju in izrabljanju po današnjem krivičnem redu, na drugi strani pa tvoriti skupaj z V*sem delavstvom borbeno četo za nov gospodarski in družabni red. Da je to svojo osnovno linijo krščansko socialistično delavstvo vedno branilo, da je tako ostalo resnično v službi delavstva in njegovih upravičenih zahtev, v tem je skrivnost porasta in moči, ki jo danes predstavlja naše delavstvo. Mnogokrat je vsled tega bilo neupoštevano, napadano in nerazume-vano, ostalo je samo brez mogočnih zaščitnikov, toda ravno vsled tega je naša strokovna organizacija ostala obvarovana pred škodljivimi viharji, ki so zvezani s pretesno povezanostjo s strankarsko politiko in borbo za raznimi drugimi trenutnimi uspehi.
Pri t*nij da je krščansko socialistično delavstvo po svoji strokovni organizaciji vedno ostalo v borbenih vrstah za delavsko pravdo, pa nikdar ni izgubilo zdrave zavesti, da mora vršiti kot najnaprednejši del tudi borbo za vse sloje slovenskega malega človeka. Vedno je zaradi tega ostalo glasnik združitve slovenskega kmeta in delavca v borbi za nov družabni red, ki daties vedno bolj jasno terja skupen nastop vseh, ki jim današnja krivična družabna ureditev odreka najosnovnejše pravice do življenja. Največji del slovenskega delavstva je zrastel iz kmečkega podeželja in bo vsled tega ostal zvezan z zahtevami in borbami slovenskega ljudstva.
Iz delavstva samega je zrastla naša organizacija, delavstvo jo je vodilo, delavstvu je služila, v borbi za pravice slovenskega delovnega ljudstva je stala vedno v prvih vrstah, neuklonljiva in iniciativna. To je bila njena moč do danes, to bo njena moč in jasen cilj tudi v bodoče. Naš zadnji občni zbor je pokazal, da je delavstvo dovolj moč-
oo,	enotno in borbeno, da bo na svoji poti napredovalo in zmagalo!
Akcijski odbori in drugo
Kljub vsemu nekaterim še niso ali pa le nočejo biti jasne neke stvari in dejstva iz vsakdanjega življenja. So ljudje, ki bi se še zmerom radi zabavali s prepiri in nesoglasjem v delavskih vrstah. V te svoje umazane svrhe ustanavljajo eni nove strokovne organizacije, drugi zopet hočejo zlorabljati v svoje partizanske namene medstro-kovne akcijske odbore, tretji pa spet pri poedinih strokovnih pokretih dokazujejo svojo puhlo radikalnost in spravljajo v nevarnost uspeh delavskili strokovnih borb. Zato naj v kratkem k raznim tem rečem znova razločno povemo, kar mislimo.
Misel medstrokovnih akcijskih odborov je zrasla iz želje, da strokovne organizacije pri gibanjih za izboljšanje delovnih razmer po tovarnah in celih strokah lojalno in enotno nastopajo. S tem bi bila dana delavskim zahtevam dosti večja prodornost, kot pa jo ima ena sama strokovna organizacija. Ti odbori naj bi se snovali ad hoc, to je po potrebi, za vsako posamezno akcijo ali gibanje v tovarni ali stroki posebej. Za redne potrebe ima delavstvo tudi svojo strokovno organizacijo in svoje zakonito izvoljene zaupnike. Ko je zasnovano gibanje izpeljano, bodisi da je imelo popoln uspeli, ali pa je uspelo le delno ali pa sploh ni uspelo, skupen akcijski odbor v tovarni ali v celi stroki nuna .več dejanskih predpogojev za nadaljnji obstoj. V vseh teh odborih pa mo- ' rajo biti vse v tovarni ali stroki prizadete strokovne organizacije popolnoma enakopravno zastopane in vse barve morajo imeti enako odmerjene pravice in dolžnosti. Le tako je mogoča zares enotna in udarna prodornost strokovnih pokretov za izboljšanje mizernih razmer delavstva.
Strokovne organizacije so nedavno tega zapo-čele s pomočjo Delavske zbornice široko in dobro premišljeno gibanje za enotno kolektivno pogodbo v vsej tekstilni industriji Slovenije. Da se gibanje čim bolje pripravi in čim bolje tudi naprej vodi in razvija, je bil ustanovljen v Ljubljani centralni akcijski odbor vseh strokovnih organizacij za tekstilno stroko. Po posameznih krajih, kjer je tekstilna industrija, pa so se sestali krajevni akcijski odbori. Ko bo naloga, ki so si jo zastavile strokovne organizacije, tako ali tako (upajmo, da najboljše) izpolnjena, tudi ti skupni akcijski odbori ne bodo imeli več smisla. — V zadnjih obupnih borbah v rudarskih revirjih so se tudi tu sestali skupni akcijski odbori in razvili svojo delavnost. Ker so akcije po sili razmer in same po sebi prav za prav zaključene, so tudi ti odbori upravičeno zaspali.
Opaža pa se, da hočejo ponekod, kjer žal sploh ni ne JSZ, ne kake druge organizacije, tudi
snovati neke skupne akcijske odbore. Drugod zopet so n. pr. rdeči naenkrat silno navdušeni za neke še v zraku viseče skupne nastope in bi radi da bi že kar jutri vsi nosili »enotne« uniforme’ medtem ko so doslej leta in leta skoraj vsako sodelovanje odklanjali in so JSZ brezobzirno odrivali, kjer in kakorkoli so le mogli. To nenadno »navdušenje« je zato dvakrat sumljivo.
Nam, krščanskim socialistom, krščanskim stro-kovničarjem je prva skrb močna, udarna ih silna Jugoslovanska strokovna zveza! Za določene strokovne akcije v dosego gospodarskega izboljšanja delavstvu pa smo zmerom pripravljeni sodelovati z vsemi, ki hočejo v pošteni, odkriti ter brezkompromisni borbi priboriti delavstvu večji kos kruha. Kjerkoli se da za delavstvo kaj dobrega storiti^ mora biti naša JSZ in njene skupine, pa tudi vsi’ zavedni naši tovariši in somišljeniki, zmerom zraven. Povsod pa mora biti že od začetka vsake akcije jasno, kaj je njen namen in cilj.
Za vsako gibanje ali akcijo je nekdo odgovoren. Odgovornost pa moreš prevzeti za nekaj edino le, če veš, za kaj jo prevzameš. JSZ se v svojih strokovnih borbah zaveda odgovornosti, ki jo ima napram sami sebi, to je napram svojemu .članstvu in napram celotnemu delavstvu. Le, kdor ima trdno zavest odgovornosti, more in sme voditi akcije in gibanja pošteno, dosledno in odkrito. Delavstvo je sito brezglavih kričačev in lažnivcev ki so mu pripovedovali o njegovi silni moči, ko pa je bilo v resnici brezpravna raja in slabotno in je precej tako še danes. Tega se je slovenski delavski trpin tudi zares začel bridko zavedati. Zato ne bo več nasedal votlini frazam, ampak zahteva stvarnega dela, stvarne borbe in resničnih dejanj za odpravo krivic, pod katerimi ječi. Zahteva pa tudi odkrite besede, resnico brez vseh olepšavanj. Hoče z drugimi besedami vedeti, ali je nekaj rednim potom dosegljivo, ali ne. Zato so vsa licitiranja raznih delavskih zahtev hudo neumestna in pogubna, ker zavajajo posameznike in večje skupine v nepremišljene izpade, ki škodujejo njim samim in delavski celoti. Razne stavke pri nas in drugod po državi prav v zadnjih dneh to nesporno in prav razločno dokazujejo Delavstvo je sito demagogije in ima prav, če ž gorjačo udari po tistih, ki jo še hočejo uganjati ko spozna pravo resničnost.
Vse to je bilo potrebno povedati, da bo za vse jasno, kaj misli in hoče JSZ in delavstvo, ki se v vsak dan naraščajoči množici zbira v njenem taboru. To delavstvo terja od vseh in od vsakogar resnost, poštenost, doslednost in odkritost proti samemu sebi in vsakomur drugemu.
K mezdnemu gibanju siavbineev
Borba, ki jo vodi stavbinsko delavstvo za svoje upravičene zahteve, se polagoma zaključuje z znatnim uspehom. Za Ljubljano in njeno neposredno okolico je bil med delavstvom in delodajalci dosežen sporazum, katerega smo objavili v zadnji »Delavski Pravici«. S tem sporazumom je bil napravljen vsaj skromen korak k zboljšanju delovnih pogojev stavbinskega delavstva. Sedaj nastaja vprašanje ostalih krajev in mest, kako se bo uredilo plačilno razmerje. V tem oziru so se vršila že pogajanja, in to v Kranju, Mariboru in Celju. Stavbinsko delavstvo se bo po dosedanjih izgledih zadovoljilo s tem, da se ljubljanski sporazum uveljavi tudi v ostalih mestih in krajih v Sloveniji.
Ker vlada med stavbinskim delavstvom pre-
cejšnja nejasnost, kdo prav za prav sodeluje v tej borbi s strani strokovnih organizacij, smatramo za potrebno, da na tem mestu damo nekoliko pojasnila. V Ljubljani se je ustanovila socialdemo-kraška podružnica Zveze gradbenega delavstva ki ima svoj sedež v Belgradu. Ta podružnica je izdelala precej nepopoln predlog kolektivne pogodbe, katerega je predložila gradbenim podjetjem. Ta organizacija si je samolastno prisvojila monopol nad stavbinskim delavstvom in ni iskala nobenega stika z obstoječimi centralnimi strokovnimi organizacijami, v katerih je včlanjeno znatno število stavbinskega delavstva. Kmalu po započeti akciji pa se je pokazalo, da ta organizacija še daleč ni kos oni nalogi, ki si jo je nadela. Taktika postopanja je bila že od vsega začetka zgrešena.
Poročila z občnega zbora JSZ
Strokovno poročilo
(Strokovni tajnik Lombardo Peter.)
Samo posebi je razumljivo, da mora delavska strokovna organizacija posvetiti največjo pažnjo strokovnemu delu, ker je to
temeljno delo strok, organizacije
JSZ se tega tudi v polni meri zaveda, kar nam potrjuje njeno veliko delo, pa ne samo delo, marveč tudi uspehi, ki jih je dosegla in jih dosega v borbi za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev organiziranega delavstva. V kratko odmerjenem času ni mogoče podati izčrpnega poročila
o	vseh započetih in zaključenih akcijah in borbah, ki 6ino jih s pomočjo naših zavednih krajevnih odborov - zaupnikov in članstva v minuli poslovni dobi izvedli. Omejili se bomo le na najvažnejše dogodke.
Sklenjene kolektivne pogodbe
Kakor smo že na prejšnjih občnih zborih poudarjali, je šlo naše stremljenje v glavnem za tem, da se delovne in plačilne razmere čim po-voljneje urede za delavstvo in sicer s kolektivnimi delovnimi pogodbami. V tern oziru smo v zadnjem poslovnem letu močno napredovali. Sklenili smo 7 novih kolektivnih pogodb, in sicer: v tovarni Peko v Tržiču, v tovarni Remec na Duplici, v tekstilni tovarni »Štora« v Št. Vidu nad Ljubljano, v tovarni platnenih izdelkov v Jaršah, v tekstilni tovarni Mitrovič-Ornik v Oti-škem vrhu, v predilnici Mauthner v Litiji, v obratih zdravilišča Slatina-Radenci. S sklenjenimi pogodbami se je za delavstvo uredilo delovno in plačilno razmerje v navedenih obratih, pri čemer je delavstvo pridobilo pri plačah, pa tudi garancijo za pravilno izvajanje socialno varstvene zakonodaje. Če se bodo vse te kolektivne pogodbe pravilno in dosledno izvajale, bo delavstvo s tem pridobilo nad 1 milijon dinarjev letnih poviškov. V nekaterih podjetjih smo
izboljšali plače tudi brez kolcktvnih pogodb,
in to zlasti v lesnem podjetju Stare v Preserju, v valjčnem mlinu Nastran na Homcu, v tovarni barv in lakov na Količevem, v lesnem podjetju kamniške korporacije in v Združenih opekarnah na Viču in na Brdu.
V	nekaterih podjetjih je bilo treba voditi borbo zoper poslabšanje delovnih pogojev, predvsem plač, pri čemer smo tudi v glavnem uspeli.
Ostale strokovne akcije
Kolektivni pogodbi sta bili predloženi tudi tovarni Glanzmann-Gassner v Ti^iču in papirnici Bonač na Količevem, ki se pa nista mogli uveljaviti. Pri tvrdki Glanzmann Gassner v Tržiču si je delavstvo kljub temu s to akcijo priborilo nekatere ugodnosti in to predvsem v pogledu izvajanja socialno-zaščitnih zakonov. Delavstvo tovarne Bonač na Količevem pa si je z dvomesečno stavko priborilo izboljšanje plač in ureditev delovnih razmer v obliki delovnega reda, ki do malega v celoti nadomešča kolektivno pogodbo. Ta
Nujno je bilo treba, da so vse strokovne organizacije posegle z aktivnim sodelovanjem v to gibanje, ker je bilo jako dvomljivo, da bi se po poti, katero je šla ta organizacija, sploh doseglo kako izboljšanje. Le s sodelovanjem vseh organizacij, je bilo možno zgrešeno taktiko spraviti v pravi tir in tako doseči sporazum z delodajalci.
Neki funkcionarji iz vrst te nove organizacije razširjajo sedaj med delavstvom vesti, da Jugoslovanska strokovna zveza pri tej akciji ne sodeluje in da se sploh za vprašanje stavbinskega delavstva ne zanima. Mi vemo, zakaj te vesti. Nekaterim se zdi potrebno, da pri delavstvu onemogočijo vse organizacije, zlasti pa Jugoslovansko strokovno zvezo, z namenom, da se stavbinsko delavstvo organizira le v tej organizaciji, ki je šele nastala. To nam dokazuje dejstvo, da je podružnica Zveze gradbenih delavcev med svoje zahteve, ki jih je predložila nekaterim delodajalcem, postavila tudi zahtevo, naj se prizna samo ta organizacija kot edina pravno veljavna zastopnica stavbinskega delavstva v dravski banovini. Ta organizacija si torej lasti nekaj, kar je za enkrat ne-
j borba na Količevem je bila prav za prav borba za uveljavljenje organizacije. Borba je zahtevala mnogo truda in žrtev. — Tudi delavstvo tovarne šešir v Škofji Loki je bilo prisiljeno stopiti v stavko radi stališča podjetja, ki ga je zavzelo na-pram upravičenim zahtevani. Ta stavka, ki je trajala skoraj 6 tednov, je pokazala, da je delavstvo popolnoma solidarno in vztrajno, čeravno je imelo le majhna sredstva za podpore stavkujočim.
Predlogi novih kolek, pogodb
V	zadnjem času so bile predložene kolektivne pogodbe še sledečim podjetjem: tovarni barv Medic in Zanki v Domžalah, tovarni Titan v Kamniku, tovarni lakov na Količevem. Pogodba pa se izdeluje tudi za rudnik Kaolin v črni pri Kamniku. Predvideno je, da se bo v mesecu juniju sklenila pogodba v Združenih opekarnah.
Kovinarji in rudarji
Delo kovinarjev in rudarjev je bilo tudi to poslovno leto v glavnem osredotečeno v borbi za izboljšanje pokojninskega zavarovanja pri bratovski skladnici. Vsi napori pa, kakor je videti, so brez uspeha. Zavarovanje pada v vedno večje primanjkljaje. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je izdelala nov predlog za sanacijo, ki pa, kakor smo informirani, ne bo sprejet. Baje zaradi tega, ker rudnika Trebče in Bor na ta predlog ne pristaneta. Težko je ugotoviti resnico, kje je glavni vzrok, da ne pride do rešitve tega za naše rudarje in kovinarje življenjsko važnega vprašanja. Eno drži: da vsi tisti, ki odločajo o usodi našega gospodarstva, naše socialne politike, nimajo nobenega pravega smisla za ta vprašanja in so jim vsa bolj ali manj le sredstvo, s katerim prihajajo k ljudstvu takrat, kadar ga potrebujejo.
Borba rudarjev za državne dobave
Rudarji so se lani od avgusta do septembra borili z zadnjimi napori za dobave. Uspehi pa so v tem pogledu zelo neznatni. Letos je bil izvršen nato že ponoven napad. Kljub vsemu temu pa se razmere stalno slabšajo in je sploh čudno, da rudarji še tako mirno in potrpežljivo prenašajo to svojo težko usodo.
Stavka pri KID
Kovinarji na Jesenicah in Javorniku so lani v juliju stopili v stavko. Razmere so bile namreč tako napete, da je moralo nekaj narazen. Stavka je delavstvu prinesla popolen uspeh, vendar pa ni bila brez žrtev.
Strokovna odbora rudarjev in kovinarjev,
ki sta v tem poslovnem letu imela pet sej, in sicer skupaj, sta k vsem aktualnim vprašanjem storila vse, kar je bilo mogoče. Da se je pokre-nila akcija za medstrokovni odbor v revirjih in v Ljubljani, je zasluga ravno teh dveh odborov.
mogoče. Kakor je mogla uvideti, za enkrat ni mogoče doseči onih plač, s katerimi je vabila stavbinsko delavstvo v svoje vrste. Jugoslovanska strokovna zveza, ki predstavlja znatno število stavbinskega delavstva, ni bila ob početku tega gibanja obveščena niti o stavljenih zahtevah, niti o sklepanju stavke. Če bi bile takoj ob pričetku pritegnjene k sodelovanju vse organizacije, smemo trditi, da bi bilo delavstvo tudi brez stavke doseglo to, kar je doseglo s stavko, ker je bilo treba le voditi pravilno taktiko. Sodelovala je Jugoslovanska' strokovna zveza pri vseh tozadevnih razpravah po svojih zastopnikih in mnogo pripomogla, da se je to gibanje še vsaj toliko uspešno zaključilo. Jasno pa je, da organizacija, ki pri stvari od vsega početka ne sodeluje, ne more prevzeti odgovornosti za ono, kar se dela brez njene vednosti in sodelovanja.
Radovedni smo, kaj bo na to rekel medstro-kovni akcijski odbor vseh obstoječih organizacij. Ali gre pri tem za interese neke novo nastale organizacije ali pa gre v resnici za interese stavbinskega delavstva.
Zadnja seja v Zagorju je bila v tem pogledu velike važnosti. Sploh ta dva odbora s svojim vztrajnim, smotrenim delom vršita važno strokovno delo za rudarje in kovinarje in razbremenjujeta centralo v njenem težkem delu.
Tobačno delavstvo
je s 1. aprilom 1936 dobilo uzakonjeno starostno zavarovanje, pri čemer je prav mnogo pripomogla tudi JSZ, ki je neumorno delovala na tem važnem vprašanju že vsa povojna leta.
Tudi našim
hišno gospodinjskim poslom
smo posvetili veliko pažnjo, zlasti v pogledu boljše zakonite zaščite, h kateri smo prispevali vse ono, kar je za zaščito hišno gospodinjskih poslov v razmerju s splošno socialno-varstveno zakonodajo potrebno. Sodelovali smo na tozadevni posebni razpravi v Belgradu, ki je proučila načrt novega poselskega zakona za vso državo in tam uveljavili svoje predloge.
V	zadnjem gibanju
stavbinskega delavstva
smo aktivno posegli v akcijo ter pripomogli, da se je ta borba v kratkem času zaključila z znatnim uspehom. Sicer nismo bili sopredlagatelji kolektivne pogodbe, niti nismo sodelovali pri sklepanju o započetku stavke, vendar smo sodelovali na V9eh tozadevnih razpravah in smo s tem mnogo pripomogli, da je zgrešena taktika stavkovnega vodstva krenila v pravo smer.
O	našem podrobnem delu, ki je bilo izvršeno v pogledu številnih intervencij v zadevi odpustov, dopustov, odtrgovanja plač, kršenja zakonitih predpisov itd. na tem mestu ne bomo razpravljali.
Naš prispevek k
splošni socialno-politični zaščiti delavstva
je bil v glavnem v sledečem: Ob priliki kongresa DZ v Belgradu meseca januarja 1986, sp se vršile tri važne razprave za tekstilno delavstvo, za rudarje in za hišno gospodinjske posle. Na to anketo smo delegirali naše strokovničarje prizadetih strok, ki so zastopali svoje stroke in tudi dobili vpogled v vprašanja, ki so bila na razpravah. Dalje smo vsestransko podpirali akcijo za oživljanje zakona za zaščito minimalnih delavskih mezd in sodelovali v mnogih tozadevnih razpravah, kjer smo prednašali svoje samostojne predloge. V ostalem pa je šlo naše socialno-politično delo v pravcu znane spomenice od 8. septembra 1935, ki je bila poslana vsem merodajnim činiteljem in važnejšim socialnim ustanovam.
Poslovno in organizaiorično pročilo
(Strokovni tajnik Rozman Jožko.)
Jugoslovanska strokovna zveza danes v resnici ni več samo zgolj delavska strokovna organizacija, marveč pravo delavsko gibanje, okrog katerega se zgrinjajo tisoči krščansko socialističnega delavstva.
Razvoj in porast, ki ga od lani zopet beleži, je samo dokaz, da vse težave in ovire, ki se ji stavljajo na pot, ne morejo niti malo omajati vere in zaupanja delavstva v JSZ. Delavstvo se namreč dobro zaveda, da je to organizacija, v kateri še vlada duh demokracije, medsebojnega zaupanja in iskrenega tovarištva.
Statistika
Številke so zato najbolj zgovoren dokaz.
1935. Zveze članov 1558 (7). Skupine članov ‘2934 (41). Skupaj 4492.
1936. Zveze članov 1714 (več 156). Skupine članov 4772 (več 1838 - 56%). Skupaj 6486 (več 1994 - v % + 44.3).
Vplačana članarina je uapram letu 1934 nekoliko padla. Tako je znašala v letu 1934 76.50%, v letu 1935 67.44%, to se pravi manj za 9.14%.
To pa ni toliko kriva Šibkost organizacije, marveč so tukaj vzroki v tem, ker nove skupine
plačujejo šele drugi mesec članarino. Prvi mesec plačajo samo pristopnino. Dalje je vzrok tudi v tem, ker smo imeli velike stavke in v tem času skupine članarine niso plačale.
15 novih skupin
Od lanskega občnega zbora smo poraslli od 4t strokovnih skupin na 56. To je za 15 skupin. Zasluga, da smo mogli ustanoviti toliko novih postojank, gre predvsem našim agilnim tovarišem strokovničarjem na deželi, kakor tudi krajevnim zaupnikom, ki so posebno v kamniškem okraju s silno vnemo del#li na razširjenju JSZ. Pri tem moramo naglasiti, da so krajevne skupine JSZ veliko bolj delavne in aktivne, kot vključene zveze. Vzrok je v tem, ker skupine stoje s svojim delom veliko bližje in v boljših stikih z matico — centralo, kakor zveze, kljub temu, da so nekatere od zvez celo v Ljubljani. Prihodnje leto bo treba tudi ta nedostatek odpraviti in zveze čim bolj pritegniti k skupnemu delu v JSZ.
Vzgojno delo
Pri vsem ogromnem in trudapolnem strokovnem delu smo vendar kar največ mogoče posvečali pozornosti vzgojnemu in organizatoričnemu delu in so se vršili tečaji v Ljubljani, na Duplici (za kamniški okraj), v Mariboru in v Kranju. Zavedamo se namreč, da mora to delo iti vzporedno z ostalim strokovnim delom, kajti dober razvoj organizacije je mogoč le tedaj, ako se vzporedno in sistematično vrši tudi vzgoja strokovnega naraščaja.
Širše načelstvo
Da je delo res kolikor mogoče dobro funkcioniralo, je bila v prvi vrsti skrb strokovnih tajnikov in načelstva. Pri tem je imelo načelstvo zelo dobrega pomočnika v članih širšega načelstva JSZ, ki so iz naših posameznih krajevnih skupin bili na lanskem občnem zboru izvoljeni v načelstveni odbor, širše seje načelstva so prav za prav najvažnejši stik z delavstvom in le te prav za prav dajejo direktive in pravo smer vsemu našemu delu in gibanju. Teh širših sej je bilo v teku leta pet, seji vodstva pa ata bili dve. Na prvi Seji vodstva smo razpravljali
o spomenici
ki je bila predložena najvišjim predstavnikom države, v kateri smo obrazložili položaj delavstva in zahtevali, da naj se država pobriga, da bo dovolj zaščitila delavski Btan. Na drugi seji vodstva smo razpravljali vprašanje celjskega sporazuma, kakor tudi obrambe JSZ proti raznim napadom in klevetam, ki so imele namen škodovati ugledu in časti JSZ. Da smo kar bolj močno poudarili važnost in potrebo spomenice, ki je bila predložena v septembru lanskega leta, kakor sem že navedel, najvišjim predstavnikom države, smo organizirali 17 javnih shodov, ki so se vršili po vseh večjih krajih Slovenije. Vsi ti shodi so zelo lepo izpadli in bili številno obiskani.
Strokovnih sestankov
je bilo v tem letu toliko, kot še nikoli. Ne suhoparnih predavanj, marveč sestankov, ki jih je narekovala živa potreba in čas, pa naj bi bilo to v borbi za vsakdanji kruh ali v poznanje socialno političnih razmer, delavske zakonodaje in položaja delavstva.
Kakor smo vsa aktualna in pereča vprašanja obdelali na sestankih, širših sejah, tako smo naše zahteve tudi javno manifestirali na
delavskih taborih,
ki so se lani vršili po različnih krajih Slovenije. Vseh taborov je bilo sedem, katerih krona Je bil tabor pri Sv. Joštu, Krekovi univerzi. Ta tabor je pokazal, da smo si tekom let ustvarili armado z"avednih delavcev, ki znajo tudi manifestirati in ki so pripravljeni na klic JSZ stopiti strnjeno v vrste in se tudi javno boriti za delavske pravice.
Znak in prapor JSZ
V	načrtih smo imeli, da bomo to leto izdali članski znak in si nabavili prapor. Za enkrat pa nam to ni bilo mogoče, ker nam je oblast znak oziroma dovoljenje, da bi ga nosili, prepovedala, in sicer iz tega razloga, češ, da ni za to v pravilih pravne osnove. Toda tudi to bomo sčasoma
uredili. Zato imamo danes na dnevnem redu poleg drugega tudi predlog za spremembo pravil v teni pravcu.
Centralni tečaj
Tečaji v mesecu marcu vsakega leta so postali že nekaka tradicija. Ti tečaji postajajo nekaka visoka šola za naše delavske voditelje, za našo delavsko elito. Udeležba na letošnjem tečaju je pokazala, da se naši tovariši živo zanimajo za to, da bi se o vseh problemih in vprašanjih, ki se jim stavljajo na pot, izpopolnili in dobili dovolj znanja ter vpogleda v svet in razmere, da bi tako mogli kar bolj uspešno pri svojem vsakdanjem delu koristiti delavstvu. Ta požrtvovalnost je občudovanja vredna in more rasti le iz močnih in kremenitih značajev. Zato smo lahko uverjeni, da bo JSZ s takimi voditelji in aktivnimi borci v delavskih centrih počasi popolnoma prevladala. Dalje so bili tečaji tudi v Kamniškem okraju, Mariboru, Kranju, Škofji Loki, Medvodah, Zagorju in Krmelju. Najboljše pa vrši vzgojno delo med našim delavstvom naša
„Delavska pravica44
Tudi pri njej opažamo napredek, pa naj bo v obsegu, v pogledu agitacije za inserate itd. Novoletna številka je na primer izšla že na 24 straneh, kar so omogočili tovariši z dežele, ki so pridno in marljivo zbirali inserate. To, kar pred leti z vsemi okrožnicami, prošnjami in dokazovanji nismo mogli doseči, je sedaj naredila ena sama okrožnica, ne da bi bilo potreba za to še kakšnih posebnih opominov. Uverjen sem, da se bo v teku tega leta to stanje še izboljšalo.
Že iz tega, kar sem povedal, sledi, da je pri vsem tem delu, ki smo ga dosedaj vršili, treba vztrajati, nadaljevati in ga izpopolnjevati. Predvsem bi bilo v letošnjem letu nujno potrebno, da izvedemo za vse večje stroke
strokovne odbore
kateri bi za dotične stroke vršili vso potrebno strokovno delo. Danes delujeta zelo živahno in
precej uspešno strokovni odbor rudarjev in kovinarjev. Taki odbori so namreč velika opora centrali, kajti ona se spričo vedno večjega obsega tako članstva, kot dela, ki s tem narašča, ne more dovolj posvečati posameznim strokam. Stroke pa zahtevajo veliko študija in poznanja razmer, ki v njej vladajo. Le tako je namreč mogoče potem tudi uspešno delo za posamezne stroke.
Že lani smo na občnem zboru ugotovili potrebo po ustanovitvi lastne tiskarne. Letos je ta zamisel že toliko dozorela, da imamo registrirano svojo zadrugo
„Delavsko tiskarno44
Ta stvar za naš delavski pokret ni majhnega pomena. Vse tiste dobičke, ki jih danes dajemo raznim tiskarnam, pa naj bo to pri »Delavski Pravici«, Delavski založbi, pri naročilih raznih publikacij, tiskovin itd. bi ostali JSZ, oziroma naši tiskarni, s čemer bi potem ona lahko izdajala »Delavsko Pravico« v večjem obsegu in razne publikacije. Sploh je težko preceniti vso važnost in potrebo lastne tiskarne za naše gibanje, ker šele tedaj, ako bi to imeli, bi mogli govoriti o popolni samostojnosti. Danes je težko za denar. Zato je treba omogočiti delavcu, da dobi čim ceneje delavski tisk, kajti v veliki meri odloča v javnem mnenju baš tiskana beseda. Te imamo mi veliko, veliko premalo in imamo ravno tu priliko, da jo s tem, ako se osamosvoji, kar najbolj povečamo in razširimo. Vse krajevne skupine JSZ in MZ so sprejele okrožnice s potrebnimi navodili. Želimo samo, da bi čim več delavcev razumelo veliko važnost te akcije in bi pristopili kot zadružniki ter tako omogočili, da bi čimprej to zamisel mogli uresničiti.
Naše delo mora iti za tem, da se tudi
gospodarsko popolnoma osamosvojimo
in ustvarimo lastno gospodarstvo, na podlagi katerega bomo mogli potem našemu delavstvu v veliko večji meri vračati vse ono, kar nam je doslej zaupalo.
Mladinska zveza
(Tajnik MZ Tone Fajfar.)
Na današnjem občnem zboru so navzoči tudi zastopniki skupin MZ. Potrebno je, da MZ sodeluje pri naši matici JSZ. Zakaj dobro vemo, da nove družbe ne bomo mogli ustvariti brez izboljšanja tudi gospodarskih in socialnih razmer našega delavstva poleg duhovne preroditve, ki je nujno potreben temelj novega družabnega reda. Nalogo duhovnega prerojenja našega delavstva si je nadela Mladinska zveza.
MZ šteje 738 članov, ki so razdeljeni v 13 skupinah, in sicer: v Ljubljani, Kranju, Duplici, Radomljah, Preserju, Kamniku, Zalogu, Zagorju, Laškem, Hudi jami in v Celju. Med najbolj delavne skupine spadajo radomeljska, zaloška, zagorska in hudojamska. Skupine so v preteklem letu delovale na kulturnem polju, prirejale so sestanke, igre, izlete itd. Centrala MZ je priredila dvoje pomembnih prireditev: jeseni tečaj za odbornike MZ, 10. maja pa kongres krščansko socjalistične delavske mladine, ki je jasno pokazal, da se naše gibanje širi in da smemo z zaupanjem gledati v prihodnost.
Začeli smo s pripravami za preureditev dela v MZ, stopili smo v stike z bolgijskimi žosisti. MZ mora postati za slovensko delavstvo to, kar
so za Belgijo, Francijo, Holandijo, Švico, Kanado in Kolumbijo žosisti, Krščanska Delavska Mladina.
Za uvod k novemu delu bomo v jeseni izdali Priročnik KDM, ki bo postal vodilo v našem delovanju.
Ker je krščansko delavsko mladinsko gibanje nad vse važno tako za duhovno kakor tudi za gospodarsko in socialno rešitev našega delovnega ljudstva, ne sme ostati brez skupine MZ nobena strokovna skupina. Brez mladine tudi strokovno gibanje še zdaleč ne bo doseglo tistih velikih uspehov, ki so za to potrebni. Po vseh krajih, kjer je že JSZ, se morajo ustanoviti tudi MZ.
Poleg teh nalog imamo še mnogo drugega, kar je za nas nujno potrebno. Ze delj časa se pripravljamo za izdajanje delavske družinske revije; nujno nam bo postal potreben poseben organizacijski list za KDM. To in še mnogo drugega bomo lahko dosegli, če bomo sodelovali vsi z vso požrtvovalnostjo in razumevanjem za naše velike naloge.
MZ naj postane močno gibanje, vzgoji naj zavedne in junaške krščanske delavce, ki bodo zgradili novo pravično družbo.
Za novo bolnišnico!
Jesenice, 15. junija.
Jeseničani so na javnem zborovanju v nedeljo
14.	junija slišali poročila o stiski in bedi, ki vlada v ljubljanski bolnišnici. Izvajanja govornikov so bila pazljivo poslušana in ni manjkalo protestov proti temu kulturnemu škandalu.
Okrajni zdravstveni referent je podal žalostno sliko iz svojih lastnih izkušenj. Navajal je primere bolnikov, ki so potrebni zdravljenja, za katere pa v ljubljanski bolnišnici ni prostora. Poudarjal je potrebo posebne bolnišnice za gorenjski kot. Zastopnik ljubljanskega akcijskega odbora je nakazal smernice in pota za dosego cilja, katerega si je zastavil jeseniški akcijski odbor.
Zdravnik jeseniškega protituberkuloznega eks-
panzerja je orisal težko službo zdravnika, ki mora dnevno preiskati 150 do 200 bolnikov in ugotoviti, kdo je zdravljenja najbolj potreben. Kajti v dnevni knjigi je zapisano, da je praznih postelj na razpolago le malo. — Ako pridejo komisije iz drugih držav, jih navadno peljejo na Golnik, ki pa je običajnim zemljanom zaprt, ker za delovne stanove ni potrebnih sredstev niti za nujna zdravljenja, ljubljanske bolnišnice pa se jim sploh ne upajo pokazati. Prikazal je tudi vso nesmiselnost našega gospodarstva. Bled je poln hotelov in poslopij, ki so večino dni v letu prazna, bolnišnic pa primanjkuje.
Zastopniki delavstva so dokazali, kako se zaradi netočnega izvajanja delavske varstvene zako-
9tna- 4___»DELAVSKA	PRAVICA«,	18.	junija	1936.
STROKOVSA POROČILA
Iz centrale
Iz centrale. Nekatere skupine nam še niso obračunale kongresnih razglednic. Prosimo, da to čimprej urede. — Prav tako naprošamo vse krajevne skupine in zveze, da po možnosti kmalu zberejo denar za kongresno brošuro ter zneske nakažejo kar poleg članarine JSZ. — V centrali imamo še 'veliko novih stvari, ki čakajo rešitve, zato bi radi stare račune uredili in likvidirali. Prosimo!
Maribor. Vsem članom Jugoslovanske strokovne zv feze v Mariboru in okoliškim skupinam se naroča, da se udeleže Slomškove proslave, ki bo v dneh 28. in 29. junija v Mariboru. — Načelstvo ekspoziture JSZ v Mariboru.
Stavbinsho delavstvo
Domžale. V nedeljo 14. maja se je tukaj vršil sestanek stavbinskega delavstva kamniškega okraja, organiziranega v JSZ. Na sestanku je v imenu centrale poročal tajnik Jože Grošelj, ki je v prvi vrsti poročal o mezdnem gibanju stavbinskega delavstva. Pri tej priliki je razkrinkal demagogijo in laži, ki jih po kamniškem okraju širijo nasprotniki o stališču Jugoslovanske strokovne zveze o mezdnem gibanju stavbinskega delavstva. Iz poročila so navzoči spoznali, da je Jugoslovanska strokovna zveza rešila stavbinsko delavstvo, da ni delilo enake usode kot stavbinci v Belgradu, kjer se je, kot smo čitali v zadnji »Delavski Praviri«, stavka končala z razsulom. — Tov. Ciril Škofič iz Jarš je razložil osnutek kolektivne pogodbe za stavbinsko delavstvo. Ugotovil je, da je treba izpopolniti še nekatere pomanjkljivosti in potem iz-vojevati, da bo res stopila kdaj v veljavo.
Sklep sestanka je bil, da Jugoslovanska strokovna zveza organizira čimprej sestanek, na katerega se povabijo vsi stavbni podjetniki, zastopniki merodajnih strokovnih organizacij Delavske zbornice, Inšpekcije dela ter sreski načelnik, kjer naj bi se doseglo, da se tudi v kamniškem okraju uveljavi sporazum, sklenjen 5. maja med gradbenimi podjetniki in zastopniki strokovnih organizacij v Ljubljani.
Lesno delavstvo
Preddvor. V soboto 13. junija zvečer se je vršil pri nas sestanek lesnega delavstva, zaposlenega v tukajšnjih lesnih podjetjih, na katerem sta poročala strokovna tajnika Jože Grošelj in Janez Pe-stotnik. Prvi je razložil položaj, v katerem se nahaja lesno delavstvo v Sloveniji in kratko omenil tudi zadnjo stavko stavbinskega delavstva. Drugi je pozval delavce, da zbirajo materijal, da se ob ugodnem trenutku sklene kolektivna pogodba tudi v tukajšnjih podjetjih. Živi borba!
»v • •
Viničarji
Uspeh naše borbe. Organizirani vinogradniki so sestavili spreminjevalni predlog proti sedanjemu viničarskemu redu ter so na vseh koncih pritiskali, da bi itak minimalne pravice viničarjev še reducirali. Ker pa reševanje viničarskega vprašanja ni zadeva samo vinogradnikov samih, marveč tudi držflve in njenih v to pristojnih oblasti, s svojim predlogom »Pravilnika o viničarskem redu« niso uspeli. Nasprotno! Ugodilo se je zahtevi organiziranih viničarjev, da ostane sedanji viničarski
nodaje obremenjujejo naše bolnišnice. Orisali so vso težo davčnih bremen, ki jih nosi Slovenija, vračajo se pa vse ogromne dajatve le v pičli meri. To je znak, da smo zares zapostavljeni. Izjavljali so pripravljenost, da se v enotni borbi zavzamejo za postavitev popolne nove klinične bolnišnice v Ljubljani in sploh za izboljšanje zdravstvenih ustanov v Sloveniji.
Tudi zastopniki kmetov in obrtnikov so izjavili svojo solidarnost s tem pokretom in poudarili, da je le v slogi moč in kjer je moč, tam je tudi zmaga.
Sprejeta je bila dokumentirana spomenica, ki je bila odposlana vsem merodajnim činiteljem. S pozivom, da vse prebivalstvo podpira akcijski odbor, ki bo svoje delo vztrajno nadaljeval, opirajoč se na slogo in edinost celotnega prebivalstva, je predsednik zaključil to impozantno ljudsko manifestacijo.
red neokrnjen in da se mora točno izvajati. V dokaz temu naj služi naslednji razglas:
RAZGLAS
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je doznala, da se uredba o viničarskem redu iz leta 1928 le deloma izvaja. Zlasti inozemski vinogradniki ne izvajajo določil citirane uredbe in jo splošno sabotirajo. Pri tem se sklicujejo na bivše avstrijske viničarske zakone, praktično pa ne izpolnjujejo niti enih, niti drugih, kolikor jim ti nalagajo kake dolžnosti. Tako ravnanje inozemskih vinogradnikov vpliva slabo tudi na tuzemske vinogradnike, zaradi česar pridejo viničarji v več primerih le težko do svojih zakonitih pravic.
Zato se zaradi naloga kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 8. maja 1936 VI. No. 7091/2 opozarjajo vsi vinogradniki brez ozira na svoje državljanstvo, njihova društva in vinorodne občine, da velja sedaj glede viničarjev le uredba o viničarskem redu iz leta 1928, nadalje, da morajo imeti od dne, ko je zadobila ta uredba pravno moč, vsi vinogradniki zaposlene viničarje le z novimi viničarskimi knjižicami ter da se morajo upoštevati določbe citirane uredbe tudi s strani vinogradnikov.
Proti kršilcem citirane uredbe se bo postopalo po § 32. cit. uredbe. Sreski načelnik: Dr. Farčijik.
V Subotici so pretekli mesec štrajkali poljedelski delavci. To zaradi premajhne plače. Ker se z delodajalci niso mogli sporazumeti, je banska uprava v Novem Sadu odredila, da znašajo mezde do žetve dnevno s hrano 20 Din, brez hrane pa 25 Din. Tako so zahtevali delavci in so potem tudi s štrajkom prenehali. Zakaj pa so ti dosegli?
Gradbeno delavstvo
Gradbeni delavci na cesti Reka—Sv. Areh.
V	soboto 13. t. m. se je v Reki vršil sestanek delavstva, ki je zaposleno pri gradnji nove banovinske ceste od Zgor. Hoč na vrh Pohorja. Sestanka so se udeležili delavci polnoštevilno. : O potrebni solidarnosti delavstva vsepovsod v borbi za njegove pravice je govoril tov. Rozman Peter. Vsi delavci so se soglasno izjavili za vstop v JSZ. Izvolili so si petčlanski odbor ter so še izdala vsa potrebna navodila glede organizacije in da se položaj teh delavcev zboljša in spravi v sklad z zakonitimi predpisi.
Oblačilno delavstvo
Št. Vid nad Ljubljano. V petek, dne 5. junija, se je vršil v Ljudskem domu občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva. Občni zbor je pokazal po udeležbi, da se je delavstvo vendar enkrat pričelo resno zanimati za toliko potrebno skupnost in uvidelo, da brez skupnosti ni mogoče urediti skrajno slabih delavskih razmer v Št. Vidu in okolici. Na občnem zboru je bil tudi neumorni delavec na strokovnem polju tov. Jože Gostinčar, ki je v zelo spodbudnih besedah poudarjal pomen in potrebo strokovnih organizacij. Zastopnik centrale tov. Jože Rozman je v lepih besedah podal delo krščanske strokovne internacionale na gospodarskem In javnem življenju. Poudarjal je, da mora strokovna organizacija sloneti samo na strokovnem delu, kakor nam dajejo- zgled druge organizacije, včlanjene v krščanski strok, internacionali. Po poročilih odbora je bil izvoljen novi odbor j. malimi spremembami. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata. t
Lesni delavci
Bohinjska Bistrica. Skupina lesnih delavcev je imela v nedeljo 14. junija članski sestanek, na katerem sta poročala dva tovariša. Poročilu o delavskih tečajih in o občnem zboru JSZ so delavci z zanimanjem sledili. Ugotovili pa smo tudi ob tej priliki, da smo sami, kar je podčrtal tudi tovariš Žumer na občnem zboru JSZ. Toda kljub temu nas ni strah. Jasna so naša pota in jasni naši cilji! Čas sam je naš najboljši zaveznik, ker seka tako globoke rane, ki se ne dajo zdraviti samo z obliži.
—	Delavstvo je na tem sestanku odločno protestiralo proti zavlačevanju izplačila mezd pri javnih delih ob Belci. Ali v Ljubljani koledar drugače kaže kot pri nas? Smo sredi junija in zadnji čas bi bil vsaj danes prinesti tiste ficke, ki jih zasluži uboga delavska para na mesec. Gospodje, mi ne kalkuliramo s tisočaki, ampak imamo odmerjenih
Leto IX.
samo 500 Din na mesec. Morda je ta naredba nekak poskus za minimalne plače. Enkrat je nekdo učil osla brez jesti živet. Toda, ko ga je naučil, mu je sivec poginil. Mi pa imamo bolj čuteče gospodarje, saj dobivamo vsak teden bone za hrano. A ko se uvedejo še za druge potrebščine — pa bo
I	domovina rešena. — Zadnjič se je vozil nek delavec na Bled. Ker mu je pri blagajni računal namesto 8, 12 Din, je delavec ponižno pripomnil, da je pomota. Uradnik ga je opozoril: »Pa v takem tonu govorite z menoj, ali sem mar vaš hlapec?« Delavec mu je odgovoril, da ako nas ne bi bilo tukaj, tudi njega ne bi bilo treba. Nato je v silni jezi zaloputnil okence. Kdo je tukaj z lepšim tonom nastopil, naj sodi javnost. Povemo pa vsem gospodom »inteligentoin« in privatnim kravatar-jem, da tudi mi nismo njihovi hlapci in ne bomo več. Dosti imamo praznega besedičenja, dejanj hočemo. Nobene miloščine ne prosimo, kar pa je našega, z vso pravico zahtevamo. Pa brez zamere, parfumirana meščanska družba, saj si izšla iz delavnih stanov!
Naši zbori
Slovenska Bistrica. V nedeljo 21. t. m. ob 9 bo v dvorani hotela Beograd važno delavsko predavanje, na katerega vabimo vse člane skupine, s seboj pa povabite še vse svoje prijatelje in znance delavce, ki še niso strokovno organizirani.
Kamnik. Strok, skupina kovinarjev v Kamniku sklicuje v nedeljo, 21. junija, ob pol 10 dopoldne članski sestanek v restavracijo Rode v Kamniku. Na sestanku se bodo prečitala tudi pravila »Podpornega fonda«, ki stopi s 1. julijem v veljavo. Udeležba je za vse člane strogo obvezna. Pridite vsi in točno! — Odbor.
Št. Vid nad Ljubljano. V torek, dne 23. junija, ob 8 zvečer se bo vršil v Ljudskem domu redni sestanek strokovne skupine delavstva v Št. Vidu. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka udeležijo in pripeljejo tovariše s seboj. — Odbor.
Naše gibanje v Zagorju ob Savi
Skupina rudarjev JSZ v Zagorju sklicuje za-inedeljo, dne 21. junija ob 9 dopoldne javen shod za rudarsko in vse ostalo delavstvo zagorske doline. Poročal bo tov. Lombardo, tajnik JSZ:
O	splošnem slan ju- in vseh aktualnih vprašanjih rudarskega j.n ostalega delavstva. Drugi bo govoril tov, Jurač iz Celja: Vzgoja delavstva in delavske mladine,	>
Tovariši! Naša dolžnost je, da se vabilu odzovemo polnoštevilno in pripeljimo vse one tovariše, ki še stoje ob strani organizacije, da pomnožijo vrste že organiziranega delavstva. Dnevni red našega zborovanja je zelo važen, zato naj bo dvorana do zadnjega kotička napolnjena.
Za soboto, dne 20. junija pa sklicuje naša skupina JSZ sestanek, za apneničarsko de-' lavstvo TPD in tudi drugih apnenic. Sestanek se bo vršil ob 7 zvečer v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Na sestanku se bo obravnaval in proučil položaj api)eni(Sarskega delavstva. Sestanka se bo udeležil zastopnik centrale JSZ tov. Lombardo. Vseh že organiziranih članov je udeležba dolžnost. Vse ostalo delavstvo, ki še ni organizirano, naj se tega važnega sestanka do zadnjega udeleži, da se bodo nadalje podvzeli vsi potrebni koraki v korist tega tako izkoriščanega delavstva! Tovariši apneničarji, Vašo mesto je v organizaciji in v organizaciji nadaljnja rešitev Vašega skelečega vprašanja! Seveda, treba pa bo več solidarnosti in medsebojnega zaupanja! Naj bo sobotni sestanek dokaz Vaše volje po solidarni borbenosti vseh, po zboljšanju in Vaši pravici, ki Vam pripada! V soboto nasvidenje!
*
V	zadnjem času smo pretrpeli mnogo strahu. Grozile so nam velike redukcije, po katerih bi še zagorski rudnik skoraj čisto ustavil. Po mnogem in težkem trudu nas vseh smo bili vendar rešeni. Državna naročila premoga so bila — sicer ne, kolikor smo zahtevali — a vendar toliko povečana, da TPD ne ho izvršila nobenih redukcij. Delen uspeh se je pokazal tudi v Zagorju, kjer se je na pr. za junij prvotno določeni mesečni kontingent zvišal od 7700 na 9000 ton in je bilo dovoljeno tudi nadaljnje odpiranje podkrajskega rova, kar bo i>odaljšalo življenje kisovškemu rudniku. Nismo tiste vrste, da bi hoteli uspehe obešati na veliki zvon: ljudje sami predobro vedo, kdo jim
Viničarjem večje plače
Zadnji čas gre pri nas zelo močno gibanje za zvišanje delavskih plač. Tu za stavbince, tani za rudarje, za tekstilce, lesne delavce, predvsem pa za poljedelske delavce. V zvezi s tem splošnim mezdnim gibanjem se pri državni vladi sami pripravlja zakon o minimalnih mezdah. Vršile so se že razprave, seje, ankete in pogajanja, ustanavljajo se tarifni odbori, vse samo z namenom, da se pri nas plače delavstvu zvišajo. Tako prinašajo tudi časniška poročila vesti, kako so v nekaterih krajih na Hrvaškem mezde poljedelskemu delavstvu znatno povišali. Tudi »Slovenec« je nedavno razpravljal in podčrtal, da delavske mezde, dnevno po dvajset dinarjev, pri nas sploh ne bi smelo biti.
To so vesela poročila in znamenja zlasti za našega slovenskega viničarja, kakor tudi za kmetskega delavca, ki naj dobita že skoraj svojo res primerno in pošteno zasluženo plačo. Viničarji, ki so se stalno borili za to, pa v tej borbi ne ostajajo več osamljeni, predvsem, ker so zaradi vedno hujše pritiskajočih gospodarskih in socialnih razmer na najvišjem mestu države bili prisiljeni začeti več misliti na delovnega človeka, kakor je to bila navada do sedaj. Saj se je ravno viničarskim pokretašem za pravične plače vedno Podtikal boljševizem in nergaštvo proti obstoječemu družabnemu in gospodarskemu redu.
Občni zbor delegatov Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru je že 1. 1934 postavil v svoji spomenici zahtevo po ureditvi minimalnih plač. Pri kmetu, ki da delavcu celodnevno hrano za lažje delo, bodi plača 10 Din, za težje pa 15 Din, pri vseh drugih, ki pa ne dajo popolne hrane, za lažje delo 20 Din, za težje pa 25 Din. Že tedaj so organizirani viničarji gledali v prihodnost, in to veliko bolj kot pa vsi tisti vinogradniki ter njihove organizacije, ki so z znižavanjem plač viničarskemu delavstvu mislili reševati sebe in krizo. Dočakali so ravno nasprotno. Kolikor manj so dajali viničarjem plače, toliko manjša je bila njihoiva kupna moč, toliko manj so tudi vinogradniki mogli računati na dobre cene in prodajo svojih vin. Kaj pomaga, če so n. pr. cene vinu tako nizke, naše žitnice še tako polne in vsega dovolj, ako pa delavec kot kupec vsega nima možnosti zaslužka. Nič ne pomore vinogradniku, če bo ponujal vina po 50 par liter, če jih pa delavec niti petindvajset nima.
Tako zvani napredni in organizirani vinogradniki, ki bi po svoji vlogi morali biti kažipot k boljšemu gospodairjenju drugim, so zahteve viničarjev po višji in pravični plači sploh imenovali škandal in demagogijo. Zdaj pa sami najbolj čutijo (in to prav občutno), kako se ta vnebovpijoči greh (delavcem zaslužek odtrgovati) nad njimi maščuje. Gotovo bodo .^et tu boji, ko pride do tarifirane ter s silo zakona določene boljše mezde viničarjem. Toda to bo le v začetku. Ko pa bodo spoznali veliko dalekosežnost ter blagodejen vpliv urejeniji in višjih plač na celotni gospodarski in socialni položaj, bodo blagrovali, kar še danes preklinjajo. Spoznali bodo, da so ravno pravilno urejene plače delavstva (tudi viničarjev) tisti glavni ventilator, ki more takoj odpihniti od nas to strašno stisko gospodarske krize. Dajte tedaj viničarjem plače; ki bodo vredne njihovega dela, pa se vam ni bati ne mačkovstva, ne komunizma in ničesar! Šele tedaj, ko bodo tu pravične plače, bo dana vinogradnikom pravica očitati viničarjem marsikaj glede poštenosti, treznosti in strokovne sposobnosti. Vsako delo se začne pri plači, ne pa obratno. Ker bo k tej styari še potrebno veliko govoriti, se k, temu še povrnemo. Za viničarje same pa naj velja geslo, ki mora od bajte do bajte, složno in organizirano: »Pravične plače hočemo, zato prej »e bomo mirovali, dokler jih ne bomo dosegli!«
, P. Rozman.
je v teh najtežjih trenutkih najbolj pomagal. Go; tovo je le to,- da so bile preprečene ogromne redukcije, da so povečana' mesečna naročila, kar se
—	kljub samo 70% državnemu naročilu premoga, Po katerem so zaradi gospodarske krize prizadeti vsi rudniki v državi — pozna tudi pri našem rudniku — in da nimajo na vseh teh uspehih niti najmanj zasluge tisti kričači, ki v najtežjih časih, ko bi morali delavci rudarji vendar pokazati po-Polno skupnost, niso znali drugega, kot prinašati I v časopisih nesramne napade, ki naj bi zakrili I nJih lastno nedelavnost.	I
Lepa sloga delavcev
v tovarni „Pel10“
Tržič, 15. junija.
V	nedeljo, dne 14. t. m. so se zbrali v prostorih Rokodelskega doma v Tržiču delavci in delavke, kateri so zaposleni v tovarni »Peko«. Delavstvo v tej tovarni si je lansko leto prvikrat izvo-jevalo svojo kolektivno pogodbo, katera je v preteklem letu nudila delavstvu marsikatero ugodnost in ga obvarovala marsikatere neprijetnosti. Ni bila sicer najboljša, a tudi ne najslabša. Letos pa je podjetje predlagalo k tej kolektivni pogodbi par sprememb, katere sicer niso posebno hude, a v par točkah vendar precej občutno zadenejo delavstvo. K razgovoru o teh spremembah se je zbralo v nedeljo delavstvo v lepetn številu. Niso sicer prišli vsi, toda tisti, kateri se svojih pravic in vrednosti kolektivne pogodbe zavedajo, so prišli. In teh ni bilo malo. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki central vseh treh v tovarni obstoječih organizacij, in Bicer tov. Peter Lombardo za JSZ, Jože Golmajer za SDSZ in Vekoslav Bučar za NSZ.
Predsednik naše tržiške skupine JSZ je kmalu po deveti uri otvoril sestanek, pozdravil vs6 navzoče, nakar je povzel besedo tov. Lombardo, kateri nam je v lepih besedah razložil pomen od podjetja'predloženih sprememb. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili njegovi razlagi. Za njini sta potem govorila še Golmajer in Bučar. Po kratki, mirni debati se je de-lastvo enodušno izreklo za predlog tov. Lombarda in dalo pooblastilo zastopnikom vseh treh central, da v njihovem imenu pokrenejo vse potrebno za varstvo delavskih interesov in naše kolektivne pogodbe. S tem pooblastilom je delavstvo pokazalo,
da svojim centralam brezpogojno zaupa in da ima v svoje voditelje trdno in neomajno vero. V treh j organizacijah smo organizirani, toda ta sestanek je ; pokazal, da imamo kljub različni organizacijski pripadnosti v strokovnem vprašanju enotno hotenje za naše pravice v podjetju.
Pa še nekaj smo opazili na tem nedeljskem sestanku. Namreč pogrešali smo tiste, kateri tako radi zabavljajo čez organizacijo, čez delavske zaupnike in kritizirajo našo kolektivno pogodbo.
’ Tukaj je bilo mesto zanje, tu naj bi povedali svoje : mnenje. Odkrito in pošteno besedo upoštevamo.
1	Ne upoštevamo pa zahrbtnega namigavanja od ljudi, kateri ničesar ne razumejo in o naši stvari nimajo pojma. — Nekaj pa jih je med nami, ki so sicer zavedni, toda lep sončni dan je' bil zanje le prehuda skušnjava. Premagalo jih je, da so jim bile planine več kot pa to, od česar zavisi ves naš obstoj. Tudi to ni bilo prav. Kaj pa, če bi nas dohitel čas, ko bi imeli še preveč časa za planine, toda za v nahrbtnik pa ničesar. In če bi se tega vsi tako malo zavedali, kakor ti planinarji, bi morda imeli kmalu vzrok objokovati to svojo brezbrižnost. Toda večina naših delavcev stoji trdno na braniku svojih pravic. In' ti borci bodo Znžili braniti to, kar se imenuje »naše«. Ne z grožnjami, ne s kričanjem, ampak z mirnim, poštenim, a odločnim delom. Še marsikoga bomo izgubili zaradi odkrite besede, katero mu bomo vrgli v obraz. Toda tega se ne strašimo. Kar je rodovitnega, bo ostalo, plevel bomo pa izruvali in ga vrgli na smetišče, kamor spada!
Slavko Prešeren.
uri
Pomen mednarodnih delovnih konferenc ni toliko v vprašanjih, ki se na njih razpravljajo. Pomembnejše je dejstvo, da se sploh te mednarodne konference vrše, da je sploh tu nek mednarodni forum, kjer morejo razpravljati o perečih vprašanjih zastoppiki tistih delovnih slojev, katerim so te mednarodne ustanove namenjene.
Te mednarodne konference so pravi barometer napredovanja in nazadovanja delavskega varstva v vseh državah. Tu je tudi dana možnost, nepri-i stransko ugotoviti vzroke nazadovanj in tu se tudi morejo čuti klici delavstva, katere v nekaterih državah skušajo zadušiti celo v krvi.
Kot v prejšnjih letih je tudi za sedanjo kon* ferenco pripravil predsednik mednarodnega urada za delo tehtno poročilo, ki v razločnih potezah očrtava današnji gospodarski in socialni položaj v svetu. Iz tega poročila priobčujemo zato nekatere važnejše odstavke.
»Samo če odstranimo umetne zavese, ki zastirajo naše poglede, moremo-jasno zazreti in doznati sodobne probleme. Razlikovanje med gospodarskimi in socialnimi vprašanji je 'izgubilo svojo utemeljenost. Gospodarska in socialna • vprašanja so tesno zvezana med seboj. S temi vprašanji' pa so v ozki zvezi tudi vsa politična in nravstvena stremljenja sodobnosti. Vojska ne povzroča samo osvajalni gon, marveč prav tako tudi nezadovoljive življenjske razmere, zavest gospodarske slabosti in hotenje po moraličnl in socialni osvoboditvi. Zato so imeli prav osnovatelji mednarodnega urada za delo, ko so pribili, dtt je mir predpogoj socialne pravičnosti. ‘	“	'.	. '
Zahteve po novih ozemljih in oboroževanju niso končni cilji sodobnih ljudskih stremljenj. Da se odstrani iz tega nastala mednarodna napetost, je zAto treba globlje pogledati.. Korenine te napetosti rastejo iz splošnega obubožarija in zavesti negotove bodočnosti vsega, kar je danes; na teni trpi' naša generacija. Temu pa se ne da odpdmoči s samimi političnimi pakti, z ureditvijo državnih meja in z tažorožitvenimi razpravami. Vse to se je'že'poskušalo, a uspeha' ni bilo nobenega. Zato ne, ker se ni nastavila sekira ha pravo korenino sodobne stiske. Zato danes 'že razpravljamo, kako odstraniti ovire mednarodne trgovine, o razdelitvi surovin, o stabilizaciji valut, kako bi spet bživili mednarodni kreditni promet, da bi se tako ustvarili predpogoji ne samo za nov gospodarski vzgon', ampak da bi se tako utrdila tudi celotna politična zgradba sveta. Tako prihajamo počasi do spoznanja, da; bomo izvršili samoumor,'Če ne ustvarimo
nekega višjega gospodarskega reda. Nastaja spoznanje, da bo postal gospodarski nacionalizem 18. stoletja za 20. stoletje poguben.
Vsled znanstvenega in . tehničnega napredka je svet zmerom tesnejši in odpira svoja bogastva vsem ljudem. Prosta je pot k splošnemu izboljšanju življenjskih prilik. Široke množice to vedo. Šola, tisk, radio in filih skrbita za vsesplošno izobrazbo. In vendar smo priča najstrahotnejše gospodarske krize v zgodovini: brezposelnost in beda sta dosegli višek in še nikoli niso bile gospodarske dobrine tako nepravično razdeljene kot danes. Iz teh in drugih vzrokov so postala gospodarska in socialna vprašanja politična, ki dajejo svoj pečat vsemu nacionalnemu in mednarodnemu življenju. Le po kaki svetovni gospodarski konferenci se bo mogla doseči tudi neka politična urteditev. Zato v .bodoče ne moremo več ločiti miru in socialne pravičnosti.
Oboroževalna industrija se je v vseh večjih industrijskih državah silno razmahnila; deloma dela za lastno vlado, deloma za. inozemstvo. To se pozna v vsej kovinarskč, v kemični, v avtomobilski in rudarski industriji. Kolikor' je dobra zaposlenost teh industrij' posledica priprav za vOjno, ni samo usodna, marveč tudi varljiva. Z izdelovanjem orožja se narodno premoženje ne povečuje. V te svrhe uporabljena'srtfdstvH služijo nerodovitnim in neproduktivnim riaittefrom. Čeprav je njihov uči-"nek na narodna gospodarstva bolj oživljajoč kot javna dela, ker so pač izdatki1 večji in razno-vrstnejši, so njihove gospodarske posledice enake ničli; ker narodno premoženje rie pridobi a' te;n nobene stanovitne postavke. S tem je sanio obremenjen davkoplačevalec 'In življenjska raven ljudstva se s tem ne dviga, ampak nasprotno celo pada. Država, ki uvaža surovine za svojo oboroževalno industrijo, na drugi strani ne producira ničesar, kar bi mogla izvažati. V tem pa tiči še večja nevarnost. Države, ki skušajo z oboroževanjem pobijati brezposelnost in vzdržati navidezno blagostanje, ne upajo zavreti oboroževalnega tempa iz strahu pred socialnimi posledicami, ki bi mogle iz tega nastati. Tekmovanje v oboroževanju nujno povzroča nek skrit nemir in bojazen, ki ovirata vsak zdrav razvoj gospodarstva. Resnične ozdravitve gospodarstva brez poprejšnjega političnega pomirjenja ne bo.
Vse se boji nove svetovne vojne. Tudi to je dokaz, da bo ostala poživitev gospodarstva samo sen, dokler ne bo razpršen strah pred novim, strašnim svetovnim polomom. Ob tej uri je Evropa
NAMEŠČEN E
r%
odpomore v tem oziru zavarovancem. Kot najboljšo rešitev smatramo, da PZ kupi primerna zemljišča, na katerih naj postavi enodružinske hišice, katere naj bi oddajal zavarovancem-reflektantom proti amortizaciji z najemnino. S tem bi jim bilo omogočeno ceneno stanovanje in ustvaritev lastnega doma, kar je želja vsakega nameščenca. V to akcijo naložen denar bi bil stoodstotno varno naložen. Poleg tega bi pa imelo od tega korist tudi narodno gospodarstvo, ker bi se s tem dvignila gradbena delavnost. — Naša delegacija glasuje za predlagano pooblastila nakupa nepremičnin v nadi, da bo uprava pri izvršbi tega predloga zasledovala zgoraj omenjeni cilj.c
Predsednik je izjavil, da se bo naša želja vpo: števala, in je uprava že sama dala v načrt točko glede gradb takih hiš. Želimo, da bi se ta obljuba izpolnila ter da bi se pri tem vpoštevale tudi želje nameščencev glede oblike in načina zidave, j Predlog je bil sprejet z nad dvetretjinsko večino. Delegat Golmajer je izrazil še željo, da bi se investiranje porazdelilo sorazmerno na višino vplačanih premij tudi na druga mesta Slovenije.
Dalmatinski delegat je prebral zahteve dalmatinskih zavarovancev, ki se predvsem izjavljajo, da hočejo ostati še nadalje pri ljubljanskem PZ,
I	ter da se premoženje porazdeli tudi na Dalmacijo, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Bilanca Pokojninskega zavoda za I. 1935
Imovina PZ se je glasom bilance povišala v 1. 1935 na Din 336,233.899.45, dočim je znašala v
1.	1934 Din 311,291.992.29. Imovina se deli takole: Na trajno naložbo (vrednostni papirji, nepremičnine, posojila Din 285,373.920.58; prehodna naložba (blagajna in denar pri zavodih) Din 27,735.824.96; inventar pisarne in zavodovih hiš Din 664.585; terjatve na zaostalih prispevkih ter druga aktiva Din 22,459.569.81; skupno Din 336,233.899.45. Med postavko »Terjatve« so všteti zaostali prispevki v znesku Din 3,928.847.72, dočim so v 1. 1934 znašali Din 5,307.421.03. Plačevanje prispevkov se je tedaj znatno zboljšalo, kar je razveseljiv pojav.
Med pasivi zavoda se nahaja prva največja postavka »Premijske rezerve«. Že ob priliki raz* motrivanja bilance za 1. 1934 smo pojasnili, da so premijske rezerve one vsote, katere je zavod dolžan zavarovancem na temelju njihovih vplačanih premij. L. 1935 znaša premijska rezerva 368,779.913 Din, dočim je v i. 1934 znašala Din 336,788.802. Nadaljnje postavke pod paBivi so še: Rezervni skladi neobveznega oddelka in pokojninski sklad zavodovega uradništva Din 2,900.817.75, rezerva za kritje dubioznih terjatev Din 4,193.039.14, lom-bardna posojila Din 11,873.509.10, druga pasiva Din 3,831.402.73, razlika med nakupnim in borznim tečajem vrednostnih papirjev Din 11,070.638.17, poslovni 'prebitek neobveznega oddelka Din 847.921.73, skupno Din 403,497.241.62. Kakor vidimo, je pasivna stran večja nego aktiva, in sicer za vsoto Din 67,263.342.17, dočim je znašala v 1. 1934 Din 67 milijonov 955.395.53. To je primanjkljaj v bilanci, ki sestoji iz naslednjih postavk:
Valorizacija kronskih upokojencev oziroma kronskih vplačil Din 28,662.000, odpisi na nepremičninah, terjatvah in inventarju Din 17,579.101.30, izguba pri vrednostnih papirjih Din 11,070.638.17, zvišanje premijske rezerve zaradi strožjega računanja rokov Djn 2,911.650, zvišanje premijske rezerve zaradi prekomernih nastopov delanezmožno-sti Din 5,324.259.37, dolg tujih pokojninskih zavodov Din 830.834, primanjkljaj pri oddelkih za višje zavarovanje Din 884.859.33.
Od 1.1934 se primanjkljaj ni zvišal, ampak celo nekoliko znižal. Ce je to izboljšanje trajno, ne mo-
remo reči. Da more zavod vršiti vsa izplačila nemoteno, mora obrestovati svojo imovino najmanj po 6%. V 1. 1935 se je zavodova imovina povprečno obrestovala po 6.07%. Posamezne naložbe so se obrestovale takole: Vrednostni papirji 7.40%, nepremičnine 2.80%, posojila 7.97%, vloge pri denarnih zavodih 3.37%. Najslabše se obrestujejo nepremičnine. Vzrok smo povedali že ob priliki lanske bilance in ki je, da so vse hiše zidane preveč luksuzno ter je najemnina z ozirom na velikanske zazidane vsote premajhna. Sorazmerno se naj? boljše obrestuje hiša v Gledališki ulici, a najslabše' blok v Gajevi ulici.
Po predpisih sme zavod uporabiti za svoje stroške 10% vplačanih premij. V 1. 1935 je uporabil 9.95%. Ako hoče zavod kriti primanjkljaj, bo moral potisniti to mero še navzdol, kar bo lahko storil, ne da bi zniževal uradniške plače, ker je možnosti še drugod dovolj. Da bo naše članstvo imelo pregled in pojem o zavodovih stroških, jih v naslednjem navajamo: Samouprava in predsetK stvo Din 338.154.75, plače uradništva 1,624.293.10' davščine za uradništvo 359.602.73, revizija podjetij in pregled rentnikov 68.160.80, stvarni izdatki Din 341.695.50, pododbori v Splitu, Dubrovniku, Mariboru, Celju 53.854.75, stanarina in inventar Din 271.733.13, pristojbine 18.319.25, kritje obvez i? prejšnjih let 188.000, nepredvideni izdatki Din 110.855.45, skupno Din 3,424.815.21. Za 1. 1936 so upravni izdatki proračunani na Din 3,471.000. Povišek tiči v plačah uradništva, kajti uprava je nastavila nekaj novih ljudi, kar utemeljuje s potrebo zaradi zvišanja števila zavarovancev.
Število zavarovancev je v preteklem letu naraslo za 463 in znaša 10.546. Ako ti sklepali iz naraščanja števila članstva, bi rekli, da se je večanje brezposelnosti ustavilo. Pripomniti pa moramo takoj, da gornji narastek še vedno ni normalen in da bi pri normalnih gospodarskih razmerah moral biti večji. Iz Dravske banovine je bilo zavarovanih 8393, a iz Primorske in Zetske banovine 2192 nameščencev. Kot vidimo, je glavni kader pri PZ zavarovanih nameščencev iz Slovenije, dočim je iz ostalih krajev komaj ena petina.
(Nadaljevanje sledi.)
Nenadomestljivost tujcev v tekst industriji
Občni zbor [ Pokojninskega zavoda
Iz poročila predsednika dr. Milavca smo čuli razne pripombe in statistike k bilanci PZ, ki je našemu članstvu itak znana iz našega tozadevnega članka. Opozoril je še na čast, ki nas je doletela s tem, da smo dobili nalogo, da organiziramo pokojninske zavode tudi po ostalih predelih naše države, ko stopi zakon o pokojninskem zavarovanju tudi tam v veljavo. To je hvalevredna naloga, ki je toliko bolj vpoštevanja vredna, ker je s tem poudarjena tudi samostojnost našega zavoda, ki je bil že tik pred premestitvijo. S prirastkom članstva je treba omeniti tudi zvišanje delanezmožnosti in sicer so postali delanezmožni predvsem starejši zavarovanci, ki so brezposelni in ki jim ni preostala druga pot, nego da prosijo za pokojnino. Tudi dolžniki so se v preteklem letu poboljšali ter sp redneje plačevali obresti in anuitete. Plačevanje premij se je zboljšalo in je zaznamovati velik padec nevplačanih premij.
Po poročilu predsednika se je oglasil k besedi delegat Tavčar, ki je sila obširno prebral svoje pripombe k bilanci. Predvsem je poudarjal, da se višina obrestne mere zavodovega premoženja stalno niža ter znaša v preteklem letu samo še 6.07%, kar je samo malenkost nad predpisano mero 6%. Protestira proti temu, da so se vsi državni zavodi obranili zaščite, ki je v veljavi za denarne zavode, dočim se PZ ni mogel ter ima zaradi tega naloženega dosti denarja v bankah, ki obrestujejo kapital z malenkostnimi obrestmi. Izjavi se odločno proti znižanju renjt ali zvišanju premij, kar bi bila posledica padca obrestne mere pod 6%. Občni zbor ]e na predlog revizorjev podelil upravi razrešnico. Kot namestnik upravnega odbora je bil- izvoljen Josip Novak iz Maribora. Predsedstvo je predlagalo v brezposelni fond znesek Dinr 200.000, ter v fond za podpiranje vdov Din 60.000. Ker brezposelni fond v letu 1935 ni bil izrabljen, dočim je v vdovskem fondu bilo čutiti primanjkljaj, je občni zbor na predlog del. Vrančiča predlog v toliko izpreimmil, da se da za brezposelne člane Din 160.000, a za vdove 100.000 dinarjev.
Ena najvažnejših točk je bil« predlog uprave, da se pooblasti za nakup nepremičnin. Pred leti je bil namreč storjen sklep, da uprava brez privoljenja občnega zbora ne sme kupovati nepremičnin. Ker pa je kapital narastel in ga je treba plasirati in tudi razmere so se izpremenile, je treba ta sklep izpremeniti. Uprava je prosila za pooblastitev, in sicer za naslednje nakupe: Prevzem nepremičnin od dolžnikov, ki so postali plačila nezmožni, nakup zemljišč, zidava stanovanjskih hiš, zlasti za nameščence itd. K tej točki je izjavil naš delegat tov. Nagode:
V	imenu Strokovne yveie privatnih in trgovskih nameščencev imam čast podati naslednjo, izjavo:
»Od investiranega premoženja PZ niso imeli nameščenci do danes nikakih direktnih koristi, kajti vse zgradbe, ki jih je zidal PZ, *o bile zaradi previsoke najemnine nameSčencem-zavarovancem nedostopne. Zaradi tega so zavarovanci prisiljeni, da prebivajo v najetih stanovanjih izven zgradb PZ, plačujejo visojt« najemnine ter so razen tega podvrŽeAi Se drugim neprilikam, kar zlasti živo občutijo nameščenci z večjo družino. Že zdavnaj je bila nameščenaka želja, da se to vprašanje reši s pomočjo PZ, ki naj z nameščenskim denarjem
zQpet na prelomu svoje usode. Isti položaj je v Aziji. Ce bo prišlo tu ali tam do novega izbruha, je vsako upanje sedanje generacije na neko resnično blaginjo popolnoma prazno, četudi bi stavba naše sedanje kulture še obstala. Ta nevarnost se da preprečiti le z iskrenim sodelovanjem vseh. Ce take pripravljenosti ne bo, je bodočnost pred nami zares črn#. Zato morajo voditi sodobne državnike bolj kot kdajkoli po I. 1914 najvišji ideali človečanstva. če se te vrhovne zapovedi ne bodo zaivedli, bo gospodarski in socialni napredek mor-, da že prav kmalu le še akademsko, vprašanje«. .
Tuji kapital, investiran pri nas, hoče zraven sebe imeti tudi tujca kot svojega skrbnika, ker le
o	njem je prepričan, da mu bo kot tak znal biti vsepovsod dosledno zvest in da bo ščitil njegove proiitarsike ter špekulacijske interese. Tako pred oblastjo države, tako tudi pred pravico in moralo naroda, katerega delovne sile uporablja in izkorišča. Zato so potem vsepovsod, osobfto pa v tekstilni industriji, na vseh vodilnih in s tem tudi na vseh najboljše plačanih mestih vedno le tujci — pod spretno pretvezo tako zvanih »nenadomestljivih strokovnih moči«. So slučaji, da je n. pr. od vseh dvajset tekstilnih mojstrov neke tovarne kar sedemnajst tujcev.
Ako se s tem problemom podrobnejše pečamo, predvsem če moremo spoznati objektivno sliko današnjega položaja tekstilnega delavstva v vseh tovarnah - tujega kapitala v Sloveniji, se nam takoj
i	razvozlja vprašanje, zakaj povsod toliko tujcev. S tem imamo tudi odgovor, zakaj naš domači strokov-
njak ali nameščenec, ki je prav tako izobražen ter strokovno sposoben, pač boljše službe tu dobiti ne more.
Mojstri v tekstilnih tovarnah so z ozirom na svojo avtoriteto, ki jim je dana nad delavstvom, naj večji vsemogočneži. Vsako dobro, še bolj pa slabo za delavca ali delavko pride stalno od mojstra. Ako ta hoče, si takoj odpuščen in ne prideš niti do sape, še manj pa do prilike, da bi vprašal zakaj. Mojster hoče! Dobiš odgovor in nič več. Le mojstru se vse verjame, tudi najbolj hudobne in iz trte izvite reči, tebi pa, če si še tako nedolžen in pošten, prav nič. Mojster kaznuje delavce, mojster jih prestavlja kazensko k slabšemu delu, jih toži in obrekuje pri ravnatelju, pri šefu itd., da, večkrat celo diktira vsem njemu podrejenim svoje politično prepričanje. Gorje delavski organizaciji in tistim delavcem, če je proti gospod mojster. Z eno besedo: taki mojstri so danes, predvsem pa za strokovno neorganizirano in s tem tudi manj zavedno delav-
stvo, pravcati strah in trepet, da še vseh drugih in mnogih moralnih škandalov niti ne omenjamo.
Taki so ti mojstrski policaji in valpti tujega kapitala ter vodstev njegovih tovarn, ki vrše svojo posebno in zaukazano vlogo nad našim delavstvom. Pri tem ni treba nobene posebne tekstilne strokovne sposobnosti, marveč treba je imeti res »nenadomestljivo« brezsrčnost in brezvestnost, ki jo zmore samo inozemec in tak, ki sovraži naš narod in s tem tudi našega delavca. Tuji kapital pri nas ogromno zasluži. Šteje vsako paro, ki jo z raznimi priganjaškimi sistemi ter metodami pod železno pestjo takih policaj-mojstrov iz delavstva iztisne.
V	tem je glavni del tiste znane tehnične in racijo-nelno strokovne »nenadomestljive« potrebe po mojstrih in vodjih, tujcih. Naš človek, ki bi moral tu vsak dan gledati: to strašno garanje delavstva, tisto naravnost brezupno pehanje za neznaten zaslužek, vse te krivice tolikim nedolžnim, zato da bo profit še večji, potem to vidno in vedno večje fizično propadanje delavstva zaradi prevelikega iz-mozgavanja, propadanja tolikih svojih narodnih bratov in sestra, bi odpovedal, bi se zdrznil radi svoje vesti in tudi radi svoje narodne ter državljanske zavesti, ker to, kar se z našim delavstvom dogaja, že daleč več ni prav. Z mojstri in drugimi nastavljena naše narodnosti bi tuj kapital moral svojo brezsrčno eksploatacijsko politiko zelo zelo popustiti, čeprav vemo, da naši ljudje tudi v tem znajo tujce dobro posnemati in še celo nadkriljevati. Vendar bi tega ne bilo v toliki meri kot je to danes, ko pretežno večino naše tekstilne industrije vodijo in ji zapovedujejo tujci.
Naš zaključek iz tega je sledeč: tekstilnemu delavstvu v Sloveniji bi se mogel izdatno zboljšati položaj že samo s tem, ako bi se vsem takim »nenadomestljivim« tujcem odvzelo dovoljenje, da so pri nas zaposleni. Vsak mojster tujec, Si se pregre-
li	zoper vljudnost in pravičnost napram delavcu, o katerem bi se dognalo, da nima nobene posebne strokovne izvežbanosti in katerega odstranitev bi zahtevali delavci, bi se moral takoj in brez ozira kateri narodnosti pripada, napotiti nazaj čez mejo v njegovo domovino. Takoj bi nastalo zboljšanje in bi se z delavstvom bolj človeško ravnalo vsepovsod. Tuji kapitalist bi tako tudi čutil, da živi in bogati od nas, iz naše narodne zemlje ter od dela njenih sinov in hčera, ne pa da morda mi živimo od tujca, kot se nam to stalno hoče v glave vbijati. Ves tuji kapital bo moral priti pod državno nadzorstvo. Nadzirati ga je mogoče le, če so v takih podjetjih nastavljeni vsepovsod naši strokovnjaki na vseh važnejših mestih. Izgovor, da mi takih svojih strokov-
nih moči nimamo, ne drži. Le nočejo jih v službe, ker vedo, da bi prenehalo policajsko priganjanje in izžemanje delavstva. V tem je vsa tista nenadomestljivost! Delavci in delavke, Osobito iz tekstilne stroke, izpreglejte ter ne zamudite nobene prilike, da ne bi zahtevali odločnih ukrepov proti zaposlitvi takih inozemcev. To bo šlo najboljše, če smo strokovno organizirani, ker samo tedaj smo močni in s vesti si svojih uspehov.
Zmešnjava v tobačni tovarni
Kakor znano obstoja v tobačni tovarni v Ljubljani že nad 40 let krščanska strokovna organizacija tobačnega delavstva. Ta organizacija je vedno delovala v okrilju Jugoslovanske strokovne zveze kot centrale krščansko soc. delavstva. Še pred nekaj leti je imela ta. organizacija v tobačni tovarni veliko večino delavstva na svoji strani. V zadnjem času pa je štela le še nekaj nad 200 članov oziroma članic. Če se vprašamo, zakaj je delavstvo zapuščalo to organizacijo, se nam odgovarja, da samo zato, ker vodstvo ni bilo sposobno vršiti tiste posle, ki jih mora vršiti strokovna organizacija. Strokovna zveza tobačnega delavstva je po zaslugi nesposobnih funkcionarjev postala nekaka bratovščina, ki je že dalje časa visela med življenjem in smrtjo. Tisti, ki so vodili do zadnjega časa to zvezo, so dosledno odklanjali vsako skupnost z JSZ in odklanjali tudi pomoč in navodila za pravilno in uspešno delo organizacije v korist delavstva. Med vodilnimi funkcionarji kakor tudi med nekaterimi, ki so stali izven odbora, da so lažje delali proti organizaciji, ni bilo nikake složnosti, ker so neki ljudje hoteli imeti absolutno komando, .četudi je bilo to v škodo organizaciji in delavstvu. Delavstvo oziroma članstvo dostikrat ni smelo vedeti, kaj se dela za kulisami odbora. Zli duhovi so odbijali od organizacije vse, kar je bilo zdravega. Ostalo je samo ono, kar iz tradicionalnih ozirov organizacije ni hotelo zapustiti.
Da bi se izognili odgovornosti za svoje grehe, so i raznimi zvijačami pregovorili še zadnji ostanek Članstva, naj pristopi v neko novo organizacijo. Tako se je pred kratkim ustanovila podružnica tobačnega delavstva Zveze združenih (zelenih) delavcev. Vsi zavedni delavci so rekli, da je prav tako; vsak naj gre tja, kamor spada. Žal,
da delavstvo sploh ni vedlo, kam gre, ker »o agitatorji znali delavstvu spretno prikriti resnico. Mi, delavci, in delavke, ki smo ostali zvesti 40 letni tradiciji krščanske delavske strokovne organizacije v tobačni tovarni, smo prav hvaležni' tem onemoglim in nesposobnim voditeljem, ker bo s tem odstranjena mora, ki je več let tiščala organizacijo k tlom, da ni mogla vršiti onega poslanstva, ki bi ga morala. Ti ljudje so s tem pošteno pljunili v lastno skledo. Mislili so si, ker otroka, ki smo ga rodili, nismo mogli vzgojiti, ca ie treba uničiti.
Pri tem pa so se uračunali. Zveza tobačnega delavstva bo v sklopu Jugoslovanske strokovne zveze ostala dalje s to razliko, da bo sedaj mogla postati res prava delavska strokovna in borbena organizacija. Pomniti je treba, da suhe veje odpadajo od dreves, kakor tudi, da mora biti organizacija vselej in vsak čas na braniku delavskih interesov, pa naj vlada tak ali drugačen režim.
To in ono
Črna pri Kamniku. Dne 12. junija je nai brezposelni tovariš R e m š a k Janez nabiral mah na Veliki Planini, da bi si revež tako zaslužil nekaj dinarjev za najpotrebnejše. Pri tem pa ga je zalotila nenadna nevihta, iz katere je udarila vanj ognjena strela in ga na mestu usmrtila. Pokojni je bil oče šestih otrok in zgleden naš tovariš. V nedeljo, dne 14. junija, ga je celokupno delavstvo spremilo na njegovi zadnji poti na pokopališče v Oozdu. Strokovna skupina je položila na grob v zadnji pozdrav lep venec. N. p. v m.l
Kranj. V nedeljo 7. junija se je poročil naš član tov. Sagadin Alojzij z našo članico tov. Benda Albino. Članstvo kranjske skupine jima želi na njuni novi življenjski poti obilo sreče I
Temeljni kamen ogromnih industrijskih naprav, v katere bo investiranih več sto milijonov din, je bil zadnjo nedeljo slovesno položen v Zenici. Kot znano, bo vse naprave za izdelovanje grobe proge dobavila in montirala nemška tvrdka Krupp.
»Merilna«, tovarna mila v Kruševcu je sklenila dogovor z delavstvom (čez 100) o delovnem razmerju. Plače navadnih delavcev bodo 14 din za 8 jUr dela na dan. Po 3 letih dela ima, delavec pravico do 10 din na dan. Tistim, ki imajo sedaj po 16 in 18 din dnevno, se poviša plača za 2 din dnevno; plače preko 20 din pa ostanejo dosedanje. To je uspeh večdnevne stavke.
Kongres iniernacionale krščanskih nameščencev v Karlovih varih
Kakor smo že Članstvu svoječasno poročali, je imela naša internacionala v načrtu prirediti v dneh
15.	in 16. maja t. 1. kongres v Karlovih varih. 2e dolgo smo imeli željo, da se spoznamo z našimi tovariši iz drugih držav in zaradi tega se odbor ni ustrašil stroškov, ki so v zvezi s tozadevno delegacijo.
Brzovlak me je hitro pripeljal do Maribora in Spilja, kjer mi niso delali nikakih težkoč. Med vožnjo po Avstriji sem mogel opaziti predvsem to, da vlada tamkaj tudi velika beračija. To bi sklepal iz velikih gruč brezposelnih, ki so postajali po kolodvorih in čakali na zaslužek. Od Maribora dalje sem se vozil skupno z znanim B., ki je potoval na oddih v Prago, kar mi je bilo zelo prijetno, ker mi je dal marsikako praktično navodilo glede popotovanja po Češkoslovaški. Da ostane zvest svojemu nazivu >llter-raU, je vzel na potovanje dve zelenki vina, s katerim sva si med potjo krotila žejo.
Kmalu se je približala češka meja. Na prvi obmejni postaji Qor. DvofiŠte so nama češki cariniki temeljito preiskali obisti. V Prago sva se pripeljala v gosti megli, tako da nisem imel na Prago nikakega razgleda. Tu sem se ločil od prijaznega popotnega tovariša-literata, katerega je čakala obilna češka druščina ter sem se napotil na Masarykov kolodvor. Da tudi tu vlada težka borba za kruh, •em videl iz množice brezposelnih, ki so se trgali za moj kovčeg in se mi ponujali, da mi ga pre-neso za malenkostno ceno dveh kron, katere bi imeli za zajutrek. Ko sem stopil na peron v Masa-rykovem kolodvoru, opazim takoj znani obraz tov. Serrarensa. Pozdravil sem ga. Nekoliko časa me je
ogledoval, potem se je pa spomnil, da me je videl pred nekaj dnevi v Ljubljani na kongresu Mladinske zveze. Tudi on je bil namenjen na kongres internacionale. Vlak nas je vlekel mimo ogromnih nasadov hmelja, da se mi je zdelo kot da se vozimo po pragozdu. Pohiteli smo mimo Zatca, ki je središče hmeljskih tržišč in kmalu po deseti uri smo se ustavili v Karlovih varih. Pripomniti moram še to, da je bil naš vlak naložen skoraj s samimi bolniki, ki so potovali v to znamenito zdravilišče iskat zdravja. Kolodvor je skoraj 20 minut oddaljen od mesta. Ko prideva s tov. Serrarensom s kolodvora, pokličeva hotelski avtobus, ki naju je prepeljal do hotela »Puppc, kjer nama je naša internacionala rezervirala prenočišča in kjer Bmo tudi zborovali.
Predsednik g. Cristophe je ravno otvoril zborovanje, ko sva stopila v dvorano, kjer se je nahajalo okrog 60 delegatov, v internacionali včlanjenih nameščenskih zvez iz raznih držav. Sluga je obvestil o našem prihodu takoj predsedstvo ter naju je sprejel tajnik internacionale g. Thiele, ki je najin prihod tudi takoj javil predsedniku g. Cnristophu. Slednji je v francoščini imel ognjevit pozdravni nagovor, v katerem je predvsem izrazil veselje, da se je prvič v zgodovini internacionale udeležil njenega kongresa tudi zastopnik Jugoslavije. Za njim je imel pozdravni govor v nemščini še g. Thiele ter v holandščini g. Boersma. Po vsakem nagovoru so delegati navdušeno ploskali. Slednji je v svojem nagovoru izjavil, da se veseli obiska g. Serrarensa, še bolj pa našega obiska, kajti g. Serrarensa imajo večkrat priliko videti v svoji sredi, dočim je bil naš zastopnik to pot prvič med njimi.
Po končanih nagovorih sem se prijavil k besedi In se zahvalil za tako topel sprejem. Izrazil sem svoje veselje, da smo vendar našli priliko, da stopimo v osebne stike s člani In predsedstvom naše internacionale. Nato sem v daljšem govoru tolmačil naše razmere med nameščenskimi vrstami v Jugoslaviji in delo naše nameičenske zveze ter
borbo, ki jo imamo s svojimi nasprotniki. Moj govor je nato prestavil tajnik: g. Thiele v francoščino in holandščino, ker vsi delegatje niso bili vešči nemščine. Živahno so mi pritrjevali.
Obširno poročilo za preteklo poslovno leto je podal tajnik g. Thiele. Predvsem je navajal delo in poslovanje, katerega je internacionala vršila z Mednarodnim uradom dela. Njegovo poročilo so nato ponovili v francoščini in holandščini, kar je zborovanje zelo zavleklo. Sledili so nato referati, katere bomo našemu članstvu v posebnih člankih objasnili.
Predsednik nas je povabil na kosilo, ki se je vršilo v sosedni dvorani. Tu sem imel priliko pobližje spoznati tovariše Iz predsedstva. Predsednik' g. Cristophe je tipičen Francoz in ne zna niti besedice nemški. Tudi g. Thiele je Francoz, vendar pa je govoril dobro nemški. Je zelo simpatičen ln vljuden. Z njim sem Imel skoraj največ opravka in on se je tudi najbolj zanimal zame. Razmotrl-vala sva naše razmere, katere sem mu natančno obrazložil. Čudil se je nizkemu številu članstva. Pojasnil sem mu, da smo majhen narod in da naši nameščenci nimajo mnogo smisla za organizacijo. In še ono malo število krščanskih nameščencev je sedaj cepljeno v dve organizaciji, in to ne po naši zaslugi. Potolažil me je, da naj nas nizko število ne plaši, ker vsaka močna organizacija se razvija polagoma. Paziti moramo predvsem na to, da bomo delali povsem strokovno, brez ozira na politiko. Zlasti je priporočal vzgojo nameščenskega naraščaja. Najbolj pa ml je bil simpatičen odbornik g. Boersma, ki je Holandec. Visok, mlad fant. Pri kosilu sem imel smolo, da so me posadili med same Francoze. Ker nisem posebno vešč tega jezika, smo se malo bolj težko razumeli, vendar nas je kosilo zelo zaposlilo, tako da je za razgovore ostalo bolj malo časa.
Po kosilu smo se slikali pred hotelom, ln nato smo si ogledali Karlove Vare. Krasno mesto, polno luksuzno opremljenih hotelov. Ti so po svojem obsegu naravnost impozantni. Tako n. pr. hotel
Kako je z delavsko mladino
Naša družba upa danes na mladino. Mladina je naše upanje in naša bodočnost. Kakor bo mladina vzgojena, taka bo naša prihodnost.
»Današnja delavska mladina nam ne daje po-| sebnih upov,« jadikuje neki dnevnik. Organizacija,; zlasti stavkovna, je ne zanima. Ne vem, kaj misli člankar pod imenom stavkovna organizacija. Najbrž misli s tem strokovno organizacijo. Kaj je strokovna organizacija? Kaj je njen namen? Strokovna organizacija je bojna organizacija. V boju se pokaže njena moč. V boju se pokaže, ali je vredna obstoja ali ne. Ona mora biti vedno v pripravljenosti, da se spoprime s kapitalistom, ki je ne glede na svoje prepričanje, enotno organiziran. »Inteligenca naj bi bila našemu delavstvu duševni sok, ne pa da mu jemlje še tiste najboljše ljudi, ki bi lahko bili njihovi voditelji, in jih zaposluje v nedelavskih organizacijah!« Te besede je napisal dr. I. Jeraj v »Socialni misli« leta 1926. In danes? Ali je morda kaj drugače? Kdo mara delati v strok, organizacijah? Komandiral bi seveda še marsikdo. Pa se čudimo, če danes mladina ne hodi takih potov kot bi jih morala. Večina je danes brezjx>selna. V skrbi zŠ vsakdanje življenje se poslužuje marsičesa. Delavstvo plačuje bednostni fond. S tem fondom se vzdržujejo javna dela. Kakšne so plače, to ve danes že vsak otrok. Dajmo mladini delo, pošten zaslužek, in šele potem jadikujmo.
»Kakor v našem mladinskem gibanju marsikaj potrebuje poprave, tako bo treba tudi nam starejšim v marsičem popraviti svoje metode proti mladim, ako bomo hoteli imeti Regnum Christi. Mi starejši se kaj radi vživimo v vlogo moralnega pridigarja in komandanta in se ne zavedamo dovolj, da mlad človek ničesar tako ne odklama, kakor moralne pridige in vsiljive avtoritete.^ Mlad človek je ponosen na svojo svobodo. Sicer je bolj komodna vzgoja od zgoraj navzdol, a taka vzgoja nikdar ne izkleše samostojnih značajev!« (Socialna misel 1926, stran 103.)
To naj ve danes vsakdo, da bomo le z dobrim zgledom in poštenim delom pridobili mladino zase. Pomagajmo ji danes: naš trud bo jjovrnjen. Stro- ■ kovna in kulturna delavska organizacija, tvoja največja dolžnost je, da pomagaš in potegneš mladino iz tega materialističnega blata, v katerega je zašla po zaslugi današnje kajMtalistično usmerjene družbe. Mladinska zveza, ki je bila ustanovljena, ima namen to (»praviti. Zalibog ne dobi takega odmeva kot bi ga morala. Navezana je edino na svoje delavske moči in še tu ji vedno ovirajo pot nekateri ljudje. Delavska mladina, vstani in povej odločno današnjim mogotcem, da boš le ti prerodila današnjo družbo v smislu papeževih okrožnic. Na delo vsi, ki ste za to (»klicam! — Oorenjški kovinar.
Drobne vesti
Spremembo uredbe o zbiranju centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic je sklenil ministrski svet na zadnji seji. Kakšna je ta .sprememba, še ni znano.
Trije veliki mostovi se bodo zgradili letos: preko Tise za zvezo Bačke z Banatom, preko Save pri Bosanski Gradiški, preko Tare za zvezo med Plevljem in Savnikom.
Za 400 milijonov din bo nabavilo železniško ministrstvo, raznega materiala v Nemčiji.
600.000 din je odobrenih iz državne blagajne za udeležbo jugoslovanskih Sokolov in športnikov na olimpijadi v Berlinu.
Milijonska afera je izbila na dan v Belgradu izza kulis diplomacije. Jugoslovanski titularni .poslanik v Moskvi (carski) dr. Bodi je tihotapil v državo dragoceno pohištvo in perzijske preproge brez plačila carine. V to svrho je izrabil španskega poslanika v Belgradu, za katerega naj bi bila ta roba (diplomati imajo carine prost uvoz). Pri j>oslu pa mu je pomagal aktivni načelnik zunanjega ministrstva Novakovič in neki špediterji in trgovci. Oba sta bila 22. maja upokojena in aretirana, vendar se je Bodiju z diplomatskim potnim listom posrečilo pobegniti v Italijo.
Vpisovanje nove tranše blagajniških zapiskov .v znesku 800 milijonov se bo pričelo te dni. Kok [zapadlosti teh bonov bo pri tej tranši tudi 6 in
12	mesečni.
Banovinski uradniki imajo odslej enako kot državni pravico do j»lovične vožnje na vseh državnih prometnih napravah. Upokojenci in člani rodbin aktivnih in upokojenih ban. urad. pa imajo pravico do 3 kratne polovične vožnje letno.
32.650.000 din bo veljala državna tiskarna, ki se bo zgradila v Belgradu.
■’ Kredit v znesku 622.960 din je odobren za 'nabavo zaves v novi zgradbi Narodne skupščine v Belgradu.
Nemški gospodarski minister dr. Schacht je prišel v Belgrad, kjer je Imel razgovore z guvernerjem Narodne banke in je bil sprejet pri knezu Pavlu ter je dobil odlikovanje. Na vprašanje, kako bi se dalo vnovčiti 350 milijonov din, ki jih dolguje Nemčija naši državi, je dr. Schaelit odgovoril: ali bomo morali' ni! inanj kupovati v Jugoslaviji ali pa bo morala Jugoslavija več kupovati pri nas.
Bukareški sestanek [»glavarjev držav male antante je slovesno potrdil dosedanjo ofičielno smer mednarodne politike teh držav. Zato se ga tudi ni udeležil jugoslovanski zunanji minister dr. Stojadinovič. Mala antanta je v vseh osnovnih vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav, enotnih j»gledov. Gre predvsem za točno izvajanje mirovnih jiogddb glede nedotakljivosti sedanjih državnih meja in za skupno vojaško obrambo. Ustvarjeno
»Pupp«, v katerem smo loži rali, obsega šest velikih palač. Samo uslužbencev ima okrog 600. Hotel »Imperial« jih ima več nego gostov, tako da . je postrežba j»vsod prvovrstna. Seveda naj oni, ki nima denarnice napolnjene z »jurji«, ne hodi sem t^r naj ostane raje doma. To je bilo edino mesto na, mojem potovanju, kjer nisem opazil brezposelnih. Pač pa sem videl, dva berača, pa še za ta dva sem bil v dvomih, če izvršujeta svojo obrt. Mesto je popolnoma nemško. Napisi vsi v gotici. Nemški tovariš iz Češke mi je razlagal Henleinovo politiko in vzrok, zakaj je ob poslednjih volitvah število njegovih volivcev tako naraslo. Med 800.000 uradno priznanimi brezposelnimi je menda polovico Nemcev. To je posledica tega, ker se pri oddaji služb Nemci zapostavljajo. Pristavil je: »Kru-ha naj .nam dajo, pa ne bo imel Henlein nobenega pristaša več.« Na potu pridem tudi do lepe cerkve. Motilo nie je edinole to, da nisem nikjer opazil križa ter da promenirajo verniki po sredi cerkve z lončki v rokah. Mislil sem, da je to kaka posebna verska sekta. Sele tovariš me je opozoril, da je to slavno karlovarško zdravilišče. Vstopil sem v dvorano ter se napotil proti nasprotnemu koncu, k: vrelcu. Ko pridem do njega, hočem piti ter iščem, kje je lonček. Pojasnili so mi, da ga mo,-ram kupiti v nasproti ležeči prodajalni. Zajel sem z lončkom vodo ter jo poskusil piti. Ugotovil sem, da ta! voda ni za zdrave ljudi.
Popoldne so se nadaljevali, referati, in sicer večinoma v francoščini, brez debate, ki se,je vršila j šele drugi dan. Zvečer nam je priredila češka
zveza kršČ. nameščencev banket. Tu sem imel več sreče, ker sem sedel med Čehi in češkimi Nemci. Vrstile so še zdravice in ker tudi jaz nisem hotel zaostati, sem pozdravil delegate z željo, da bi imel kongres mnogo uspeha. Ker sen) hotel biti navzoč do konca banketa, sem šel spat šele ob 2 ponoči. Jedača in pijača je bila izborna. Tildi postrežba prvovrstna. Ntf vsake tri goste je bil en postrežnik.
Drugo jutro se je začelo zasedanje ob 8 zjutraj. Vršile so se debate o referatih. Najbolj temperamentne govore sta imela neka francoska in nemška delegatinja, ki sla zahtevali pri zaposlitvah za žene isto pravico kot jo imajo moški. Pri debati: o usodi, starejših nameščencev sem obrazložil stališče naše organizacije, ki je našemu članstvu že zngno iz člankov v »Delavski Pravici«. Po zakljhčku je prišla na vrsto naslednja točka: Sprejem naše organizacije za rednega člana internacionale. Bili smo soglasno sprejeti.
PopoldnB so bili zaključni nagovori in podajanje smernic za bodoče delo. Pred$ednik je pozdravil še enkrat vse delegate ter jim želel srečko pot, z željo, da se vidimo zopet na prihodnjem kongresu. Se isti večer sem se odpravil na kolodvor ter zapustil prijazne Karlove Vare. Nekateri holandski in francoski delegatje, ki so bili večji magnati, .so ostali še nekaj dni v Karlovih varih. Holandci so imeli turnejo ter so j»tovali po vsej Evropi. Z mojim potovanjem smo vpostavili osebne stike z internacionalo, kar je velike važnosti za našo organizacij«:	Savenc.
je tudi enotno gledanje na vprašanje restavracije
Habsburžanov itd.
Sestuiiek generalnih štuhov Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške se vrši te dni v Bukarešti.
| Velika nesreča je kot črn oblak zagrnila slavnosti ob priliki sestanka [»glavarjev Male antante v Bukarešti. Na telovadišču, kjer so nastopili tisoči i»drž.avnih stražarjev« (oficielna, romunska mladinska organizacija), se je zrušila velika tribuna in je bilo na mestu nekaj sto ljudi mrtvih (točnega .števila romunski listi. ne poročajo), čez 700 pa dežje in lažje ranjenih. Knez Pavle je dal za ponesrečence 5Q!0OO lejev.
Francoski parlament je izglasoval v 9 urni neprekinjeni seji važne delavske zakone: zakon o plačanih letnih 'dopustih, zakon o kolektivnih pogodbah in zakon, o 40 urnem delovnem tednu. — S stavkami je delavstvo doseglo 7 do 15 odstotno povišanje niezd in popolno priznanje delavskih zaupnikov. Stavke, ki v nekaterih strokah še trajajo, so v glavnem končane in to s popolno zmago delavstva. Francija je postala s tem v socialno-polt-tičnem oziru prva država na svetu. V kratkem času bo sledilo še starostno zavarovanje.
Stavkovni pokret se je po zgledu francoskih delavcev začel širiti tudi v Belgiji, zlasti v rudarskih revirjih.
Oboroževanje napreduje j» vseh evropskih !državah' v jieklenskem tempu. V Nemčiji je Hitler j»dredil Celotno gospodarstvo države vojaškemu nadzorstvu maršala Goringa. — švicarski parlament je s 110 proti 53 glas.ovom odobril izreden kredit v znesku 235 milijonov ,,švic. frankov za državno obrambo. — Češkoslovaška je razpisala notranje, posojilo 2 milijard čeških krph za oborožitev. V 2 dneh je bilo podpisanih 700 milijonov.	,
j V: Palestini je nastala med Arabci prava vstaja proti žiijbni' in angleški upravi v deželi.’ Dosedaj Je pripravljenih >.a »pomiritev« 7 bataljonov angle-.škili vojaljov.' Viadd Je izdala proglas, da se bo odslej kaznovalo vsako teroristično dejanje s smrtjo ali z dosmrtno ječp.
,10 milijonov pomaranč so zmetali v morje ro-njuhsJd uvozniki,' da ne bi bilo treba znižati cene ;temu sadežp.'
Delavstvu v Nemčiji (ki ga je 17 milijonov zaposlenih) se je življenska raven znatno znižala. , Nad 55% delavstva zasluži mrinj kot 24 mark tedensko (okoli 300 Din), kar je spričo slabe kupne moči marke zelo malo. Pred leti je bil nemški delavec enak angleškemu. Danes pa zasluži angleški delavec (»vprečno 500—600 Din tedensko.
Zavedno delavstvo. Zadnjf »Gorenjee«^ ki Izhaja v Kranju (mimogrede omenjeno, tudi vneto prij»roča »Zelence«), je. objavil dopis delavstva (s podpisi) tovarne Božič na Primekovem. Sicer Je naslovnjen na social-demokrate in »Delavsko Politiko«, toda kljub temu, ga beležimo kot kronisti, ker dokazuje, kako hlapčevsko ponižni so še nekateri delavci. »Del. Politiki« odgovarjajo na njen članek o zidanju lepe hiSe ge. Božičeve ter o piskih plačah v Božičevi tovarni. Med drugim piSeJo; »Naravnost absurdno (kateri delaveo bi zapisal to besedo, op. ur.) je, da spravlja (»Del. Politika«) v zvezo gradnjo' hiše gospe Božičeve s plačami v tovarni, ki je last njenega soproga gosp. Božiča, in to v tako zvezo, kot da se hiša zida z denariem, ki se je odtegoval delavstvu v tovarni Božič. Odločno odklanjamo tako sumničenje, ker vemo, da gradi gospa Božičeva hišo z lastnim denarjem, ki nima prav nikake zveze s tovarno...« Točeh in na mestu pa je sledeči stavek na naslov rdečih: »Odklanjamo tudi takšne »voditelje«, ki delajo sami dnevho res po 16 dobro plačanih ur, mesto da bi prepustili od teh <16 ur polovico ur delavcu sotrpinu, sami pa ta čas porabili za »vodstvo« delavstva:« Kdo Je ta rdeči »voditelj«, kranjsko delavstvo dobro ve.
»Dušica, maši starši so se že sporazumeli glede dolte; zdaj me mi ne ovira, da tu ne bi priznal svOje goreče Ljubezni.«
Zdaj sem uganili, kaj bom začel. Z riovAth leltom otvotliim pieamo za ženitoiVanjelka posredovanja.
A« pa Imaš tiudli dotvotlj kapnitaila za laike stvari?
Seveda, 6 neomoŽenih hčera.
Urejuj« la sa uredništva odg« v ar Ja: Pater Lembard«. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. CeČ. — Maja koasoralj »Belavsk« Pravlee«: 8. Žumer.