Marija Jczernikova • -- „. \ , c.tr*, Sv. MiKlavž ...... . v ¦¦¦¦*/.; Zgodnji jesenski mrak 6e je že lovil Ker je bila Metka edinka in ker je okoli hiše, ko je učenka Milka sedla za bilo pri Gornikovih vsega dovolj, so mizo in silno lepo napisala pismo: povabili na Miklavžev večer tudi revne sestrične Zdenko, Ružo in Zlato, ki so Ljubi sv. Miklavž! Jih P"peljali njihovi starši. " t> -j- -j • Zunaj je snežilo, vse je bilo tiho, le Pridl pridi in pnnesi mi mnogo semintja so zapeli kraguljčki na mirno lepih danl. Ne pozabi, da si mi lani drsečih saneh. V sobi so ugasnili luč in obljubil vehko govorečo punčko, če otroci so gledali v sivi mrak kdaj se bom pndna vse leto. — Vedno sem bodo odprla nebesa in kdaj se bo po mishla na Tvojo obljubo in sem se iuninem žarku pripeljal sv. Miklavž. — rada ucila in delala. Moje naloge so xiti dihati se niso upali. - V tera je bile v najlepšem redu. Doma in v zazvonilo v veži, v predsobi, vrata so šoh sem ubogala na prvo besedo in se odprla na stežaj in v svetli luči je mkoh se nisem zlagala. Zato Te še prikorakal mirno in blaženo bel angel, enkrat prosim za punčko, za druge za njim rožnordeč, potem sinjemoder. igrace in za sladčice. Tudi šolskih otroci so planili k staršem, ki so se- ¦ potrebščin bi bila zelo vesela. Pro= deii ob zidu, se stisnili k njim in iz Sim Te, Ijubi svetnik, pripelji samo varnega objema radovedno glodali ču- angele. Parkeljnov ni treba, ker se do. za angeli je neskončno dostojan- jih bojim. — Poljubljam ti drago* stveno prikorakal sv. Miklavž. Velik je cen prstan in Te željno pričakujem. bil in veličasten, njegova škofova kapa Meta Gornik, Mozirje št. 39. \e segala visoko pod strop. Z levico se je opiral na krasno pozlačeno pastirsko Vsa vesela in srečna je deklica za- Palico- z desnico je blagoslavljal nav- lepila pismo, napisala naslov: »Sv. Mi- zoče- Za mogočnim škofom je stopal klavž, svetnik, v Nebesih. Ulica Svetih pohlevni sv. Anton z velikansko knji- škofov«, potem je položila pismo na g°- An§eli so neprestano pozvanjali — okno in hitela radostnih lic k večerji. a v Predsobi so rožljale verige s pe- Ko je pa Metka že trdno spala v "enskim žvenketom in so od časa do mehki postelji, je njena mati tudi pi- "sa neugnano zatuhh parkeljm, tako sala sv Miklavžu. Solze so se ji leske- da so se otrocl stresh od 8roze- tale v očeh ob besedah: »2al, se Metka Sv- Miklavž se je obrnil proti obcin- še danes ni odvadila lagati. Zato Te stvu, angeli so stopili pred mizice, par- prosim, Ijubi svetnik, pomagaj mi, da keljni so morali ostati v predsobi, a jo skupno odvadiva grde napake. Saj vrat niso dali zapreti. moja Metka res ni poredna, ni lena. — Miklavževa mašna obleka, križ na Rada se uči, rada doma pomaga, rada kapi, prstan na beli rokavici, pastirska uboga — a vedno in vedno ji uhaja ne- palica, vse se je zlatilo v sami nebeški resnica. Pomagaj ji, ker ji jaz ne mo- svetlobi. Dolga brada mu je segala čez rem.« Mati je položila pismo na okno, pas in beli kodri so svetemu starčku po- kjer je ležalo Metkino. Končno je le krivali tilnik in pleča. Govoril je tako: : napočil predvečer sv. Miklavža. Pri »Pozdravljam vas v imenu Očeta, ] Gornikovih so obednico zelo lepo po- Sina in Sv. Duha. Čul sem vaše klice, j spravili, mizo so porinili v kot. Od vrat sprejel vaše povabilo in prečital vasa j do nasprotnega zidu so položili lepo pisma. Zapustil sem sv. nebesa, da se i, preprogo, ki je vodila do majhnega na predvečer svojega godu nekohko 1 odra za sv. Miklavža. Ob vsaki strani pomudim med vami, da vas obdarim odra je stala mizica za darila. a tudi posvarim, kjer je treba. Otroci, \ as ' moji ljubljenci, trudili ste se vse leto, brat, dovolj smo že slišali napak, naj da me zadovoljite, da se poboljšate. še malo pohvalimo ubogo deco. Ruža Mnogo se vam je posrečilo, a vendar Sevnik, stopi k meni.« jc ostal tu in tam temen madež na vaši Tresla se je, ko je stopala pred mo- krasni beli opravi. — Sv. Anton je vse gočnega svetnika. Nagovoril jo je tako: lcto verno zapisoval v ono debelo knji- »Otrok zlati, ali si spoznala svoje na- go, kar so mu javljali vaši angeli va- pake?« ruhi. — Sv. Anton, mili brat, seznani »Sem,« je pokimala Ruža. ' " nas z vrlinami in napakami, ki si jih »Dobro,« je zinil sv. Miklavž, v tem zabeležil v knjigo.« je pa že rdeči parkelj privlekel iz mal- Sv. Anton je odprl knjigo in začel he raztrgano, umazano računico brez listati in čitati poglavje iz Mozirja: ovojnih listov in zatulil: »Poznaš, po- ,,.,.. . , • , t. . znaš?« »V soh je drzno odgovarjala Ruza ))Moja j je zajecljaIa Ruža. Sevnik.« — Otroci so se stresh, sv. Mi- ~ , , , . . . ... klavž Pa je velel: »Sv. Anton, čitaj >>D°b,r,°' dobro, otrok,« jo je pomml brez imen, otroci bodo itak spoznali sv. Miklavz, »pohvahti te moram za- svoje napake.« Ponižni menih je nada- ™dl lepeg.a. vedenja ,v. sohuinf do™a- ljeval: »Opravljala je svojo součenko. Rada se ,UC1S' ^da delas, odkntosrcno Zlagala se je gospodični učiteljici. Ma- P"znavas naPake- AnSel. obdan 3°-« • lomarno je izgubila računico. Popravila Beli anSel se Je obmil- vzel z mlzlce< je red računske naloge in spremenila PreceJ velik zavoJ- ki §a Je dal Pre" številko eno na štiri. Neusmiljeno je srečni Ruži v roke- Poljubila je škofo- suvala mlajše součenke. Ošabno je pre- v<> Palico in odhitela k staršem. zirala revne deklice. Nagajala jc sošol- Zdenka je hitro priznala, da je sv. kam v cerkvi in v šoli med poukom, Anton čital tudi njene napake. Ko je zavajala jih je v smeh. — Zasmehovala rdeči parkelj razgrnil pred občinstvom je stare revne ženice.« »Oh,« je vzdih- nedodelan umazan prtiček, je takoj nila deldica v kotu za mizo, parkeljni skesano pokimala, da je nečedno ročno so zatulili, otroci so se privili k star- delo njeno. šem, Miklavž je z roko pomiril rjovenje Sv. Miklavž jo je pohvalil zaradi od- in Sv. Anton je nadaljeval: »Zaprav- kritosrčnosti in dobrotljivosti napram ljala je po nepotrebnem težko zaslu- revežem. Velik zavoj ji je izročil ro- ženi denar svojih revnih staršev. V šoli žnordeči angel. je nalašč nasmetila po tleh. Izmaknila »Zlata Glavnik,« je poklical sv. je doma iz shrambe steklenico sladkega Miklavž. malinovca in molčala, trdovratno mol- Boječese je deklica približevala odru. čala, ko so postrežnico po krivem ob- Ko je pa zrla blagemu svetniku v do- dolžili.« bre oči, jo je minil strah. Tu so parkeljni zarjoveli in se pri- >>Ali 3e sv- Anton čital tudi tvoJe valili v sobo. Ves kosmat in črn je bil napake.« prvi, z dolgo težko verigo je bil okoli >>Jih 3e- Skoro vsc imam na vcsti.« 3e sebe. Rdeč kakor peklenski plamen je skesano odgovorila Zlata. bil drugi, zvijal se je, skakal in sikal »Naštej mi Sest resnic,« je zahteval kakorživ ogenj. Kar zaganjal se je med h^ škof- Zlata ^ ni odmohla, ko je ljudi. Trctji pa je imel na hrbtu velik ™ im«la v rokah težek zavoj. Poklonila koš za poredne otroke in — groza, iz se je svetnikoma, angelom in srecno koša je gledal nagajivi sosedov Tonček. hitela k ljubi materi v kot. Zaman se je trudil, da bi se oprostil »Meta Gornik,« se je razlegalo po in skočil na tla, privezan je bil. Iz jeze sobi. Prihitela je mala Metka pred oder pa je kazal osle vsakemu, ki ga je po- in se globoko priklonila. gledal. Sv. Miklavž je ukazal tretjemu »Ali si spoznala med naštetimi napa- parkeljnu, naj zapusti sobo, potem se kami tudi svoje?« je obrnil k sv. Antonu in rekel: »Mili »Ne, nisem,« je tajila Metka. 69 »Ali nisi brezbrižno izgubila računi- opazuje in spominja na opomine sv. ce?« Miklavža. «Ne, nisem.« Drugega dne popoldne sta jo prišli »Ali nisi zavajala součenke k smehu obiskat prijateljici Vana in Dana. Raz- in šepetanju v šoli med poukom?« kazovala jima je darila, postregla z »Ne, nisem!« nebeškimi sladčicami in orehi. — Dana »Ali nisi lahkomiselno zapravljala je vsa srečna pripovedovala: »Mene je denarja svojih staršev?« sv. Miklavž pobožal in pohvalil zaradi »Ne, nisem.« lepih zvezkov in pravilnih nalog.« »Ali nisi nikoli lagala? V šoli? Do- »Mene je pa pohvalil,« je hitela Vana, ma?« »ker imam najčednejša ročna dela in »Nisem, nisem, nikoli nisem,« je za- ker ubogam na besedo. Prav nič me jokala Metka. ni pokaral.« »Vendar, otrok, ubogi otrok, ti si la- »O, mene tudi ne, samo hvalil in gala. Tudi zdaj lažeš, ko ti izprašujem božal me je/< je lagala Metka. vest. Laž je grda razvada. Laž je greh. »Rumruniru-u-u,« je zagodrnjalo s Ne morem te pohvahti, ne morem ti Hce Prestrašena dekieta so pogle- dati lepega darila. Tu vzemt za spomin dala parkeljna in zdelo se jim je, da crnega kosmatega parkeljna, ki mu visi je iezik Je bolj stegniL Hitro sta se dolgi rdeci j&zik do pasu. Pogled nanj oslovili Dana iri Vana, Metka je zbe- te odvadi strasne napake. Zbogom.« žala k mami v kuhinjo. Zalostno, s povešeno glavo je hitela »Zakaj se treseš?« jo je vprašala Metka v mamino naročje, kjer se je skrbna mati. bndko zjokala. A tudi materi so pol- »Saj Se ne tresem,« je rekla Metka in zele so ze po licih, ni pa smela in tudi se skrila „ štedilnik. m hotela zagovarjati hčerke. Zamolklo in grozno je parkelj zatulil Skozi solze je Metka že videla an- v sobi: »Rumrumru.« Metka je šklepe- gele, sv. Antona, sv. Miklavža, kako so tala z zobmi. i korakali iz sobe. Parkeljni so se valjali Složno in srečno so sedeli Gornikovi | po tleh, pri tem je stresel tretji kos- pri večerji in jedli pečen kostanj. ! matin poln koš orehov in sosedovega »Ali si že spisala vse naloge?« je ; Tončka na tla baš pred Metko. Tedaj vprašal oče. I je reva pozabila vse gorje in hitela z »Vse, prav vse,« se je zlagala Metka. drugimi veselimi otroki orehe pobirat. Parkelj na polici je zagodrnjal, Metka Vsak otrok si je nabral košek sladkih je prebledela in popravila: »Samo ra- j nebeških orehov in lešnikov. Metka se čunske še nisem.« Parkeljnov jezik se je že zopet smejala in vkkla svojega je ^opet skrajšal do pasu. ; parkeljna za jezik. Metka se je spravljala spat. »Otrok, \ Dobra mamica pa je rekla zvečer, Umij se, osnaži si roke in nohte,« ji je preden je legla: »Na okno pa le nasta- zaklicala mama. vi, mogoče te ima sv. Miklavž kljub »Saj sem že,« je zopet lagala Metka. j vsemu rad.« Parkelj se je toliko vznemirjal nad Metka je nastavila in na vse zgodaj, lažjo, da je kar padel s police. Metka komaj se je danilo, tekla gledat. Krož- gajepobrala in rekla mami: »Po nerod- nik je bil poln sladčic, poleg krožnika nosti sem ga sunila na tla.« »Rumruru- sta ležali lepa mladinska knjiga in dol- ru« je godrnjal in godrnjal kosmatin, ga šiba z napisom »Laž ima kratke dokler Metka ni popravila: »Mamica, noge.« Metka se je neskončno razvese- oprosti, zopet sem povedala neresntco. lila fig, rožičev in peciva. Šibo je za- Nisem se še umila, tudi zob še nisem taknila za ogledalo, parkeljna pa je osnažila. Parkelj je skočil s police, ker postavila na polico poleg šolskih knjig. sem se zlagala.« Malo nerodno se je počutila vnjegovi Mati je privila svoje ubogo dekletce l bližini. Zdelo se ji je, da jo vedno k sebi in rekla: »Metka, ali zdaj vidiš ro in spoznavaš, kolikokrat na dan se zla- mu se je oni dan še desetkrat, tako žeš? Kdaj se boš vendar poboljšala?« globoko se ji je laž vkoreninila v srcu. »Prav zdaj, mama, prav zdaj. Nikoli Doma je pravila naslednje neresnice: več se ne bom zlagala.« »Dana in Vana pojdeta drevi v cirkus. Ko se je Metka drugi dan vrnila iz Moja šolska naloga je bila najboljša. šole, jo je mati poklicala k sebi in vpra- Ružo je danes gaspodična učiteljica šala: »Otrok moj, kaj je bilo danes v posvarila zaradi slabe pisave.« - šoli? Ob devetih, ob pol desetih, ob Proti součenkam se je lažnivo ba- enajstih in ob tri četrt na dvanajst je hala: »Moja mama ima lepo starinsko parkelj silno godrnjal.« skrinjico, polno draguljev in biserov, Metka je skrila obraz v komolec in dve zlati uri, tri široke zapestnice, uha- priznala: »Ob devetih sem se zlagala ne in prstane. Nikomur jih ne kaže, sa- pri prirodopisu gospodični učiteljici, mo jaz jih smem videti, kadar sem da nam je dehor poklal deset piščan- pridna« — »in kadar ne lažeš,« jo je cev. Ob pol desetih sem pravila gospo- posvarila Zdenka. dični, da smo pridelali na vrtu dvajset Vsako jutro je sklenila uboga Metka, kilogramov grozdja. Ob enajstih sem da ne bo več lagala, mnogokrat je sti- šla iz razreda. Ko sem se vrnila, sem snila ustnice in tako še ujela neresnico, strašila svoje součenke, da posluša go- ki se je baš odpravljala v svet. Vendar spod nadučitelj pred vrati, kako poje- je imel parkelj še veliko dela. Še celo mo. Ob pol dvanajstih sem si izmislila, med gostijo, s katero so proslavljali da me glava boli, da sem smela iti na očetov god, je moral črni prijatelj za- dvorišče, kjer sem gledaia, kako so se ropotati, tako da je Metko oblila rde- igrale součenke prvega razreda.« čica, mati pa je hitro in glasno uka- »Strašno,« je vzdihnila mati in debela zovala strežeči služkinji, da je tako solza ji je spolzela po licu. Metki se je prikrila sramoto. krčilo srce in zopet je sklenila, da se Drugi dan v mraku je pa Metka zo- ne bo nikoli več dagala. A kljub vse- pet debelo lagala: »Otroci, poslušajte! 71 Pri nas pa straši. Preteklo noč sem Jasnega čela in veselih oči je hodila slišala, kako je stopicalo po hodniku. v šolo, se igrala s prijateljicami in se Vrata so se tiho odprla, v mojo sobo hvaležno dobrikala dobrim staršem. Se je stopila bela žena, hlad se je širil po celo parkeljna je imela rada. Ni se ga sobi in-------in.« več bala, saj ji je pomagal, da se je »Joj,« so zaklicali otroci in tudi Met- poboljšala. Prijela ga je, pobožala in ka, kajti parkelj na polici je neugnano pri tem nehote pritisnila na skrit gumb, godrnjal in stegoval -jezik prav do sprožila se je vzmet, dvignila parkelj- kolen. novo glavo. V glavi je bilo pisemce Po dolgem odkritosrčnem trudu se je sv. Miklavža: Metka končno le odvadila grde lažni- r . . ., ,, , T. . , ... vosti. Parkelj na polici je imel vedno , LjubaMetkal Ker si se odvadila in vedno manj dela, končno je bil po- ^ati, Ti podarjam sladcice, ki jih polnoma miren in zadovoljen. Še bolj boš našla v parkeljnovem telesu. zadovoljni, da, srečni so bili Metkini Na veselo svidenje na predvečer starši. Ona pa je bila vsa blažena, da mojega godu. Zbo&om, dobro dete je končno premagala slabo navado. — Tvoj Miklavž.