na srctlnjc) l-vropo. Gregor Tome jia govori o gcneracij.skih značiino.stih mladine, predv.sem skozi njihove suhkuluire kot izraz spcciliOno.sii njihovih življenjskih .stilov in kitlturnih prak.s. Velik del zl^ornika obsegajo članki, ki obravnavajo raznolike zgodovinske in einolo.Sko-antropolo.ške teme. Tli gre tako za probleme teoretske narave, kot je vprai5anje zgt)dovinskega rciroaktivizma (Kante) ali pa tnino.sa meil etnologijo in antropologijo (.^mitck), kot z;i pred.stavitev osebnosti in dogajanj iz slovenske zg<v dovine 20. stoletja, denimo vloge Antona Koro.šta od r.tzpailu Avstro-Ogrske in nastanku Jugoslavije (Bister), vloge generala Kudolfa Maistr.i za na.stanck prve slovenske vojske in priključitev .severne Štajerske (Švajneer) ali jugoskivanskega vprašanja med drugo .svetovno vojno (I.ešnik) in nadzora nad tiskom v Sloveniji v letih 1915-90 (Horvat) pa ter tudi z;i konkretne ctnolo.ške .Študije, denimo raziskavi) .socialnega .spomina prebivalcev r.tsi St. Peter (Brumcn) ali vloge gospodinjskih aparatov (Petek). Posebej zanimiva jc zgodovinsko sociološka predstavitev življenja in tlela l-"ranceta Vcbra. \elikcga m vsestranskega, vcntlar dolgo časa zanK)lčancga slovcn.-ikega znanstvenika Samec).
Za zbornik je značilna .številno.st in lictc-rogenost tekstov in zato tudi (X)nianikanje tematske kohezivnosti. Vcntlar pa olKncm prav hcterogenost in sodelovanje razliCiiih /nan.stvcnih di.sciplin padstavlja pozitivno stran, če upo.Stcvanio kontekst nastanka zbornika. Ga- pravzaprav za uvajanje gimnazijcev v podrotjc sociologije in pri tem jc multidi.sciplinarni pristop, ki t)b podajanju |Xiircbnih teoretskih znanj temelji na obrav-navnju konkretnih življenjskih problemov / različnih vitlikov, vsekakor zaželen. Kol pozitivni) stran velja omeniti tudi udeležilo treh dijakinj s svojimi prispevki, kar je dt)kaz angažiranega dela na tem (področju.
Tirni ŽUČKO Mirjam .Mcncej
VODA v pretlstavah starih Slovanov o posmitnem življenju in šegah po smrti Sk)vensko etnološko tlrušivo, I.jubljana 1997. 1«5 str. 2835 sit
Knjiga jc magistrsko delo avtorice .Mirjam Mcncej, ki je mctllcm napisala žc doktorsko disertacijo in trenuino prctlava na Odtlelku za etnologijo in kulturno antropologijo na l-ilozolski lakultcli v Ljubljani. Delo jc namenjeno strokovnim krogom, zato je avtorica ohranila znanstveno zasnovo magi.str.skc naloge, z v.scmi citati, katerih prcvotic podaja v opombah pod črto.
Glavna avtoričina prcokupacija je iskanje mitskih predstav o votli kot poti na oni svet oziroma ločnici meti svetovoma živih in mrtvih, kar je ena najbolj razširjenih predstav svetovnih mitologij. Predstavo o vtKii kot k)čnici zaslcdinui že pri l-gipčanih, starih Grkih ter skantlinavski, japonski, indonezijski, malezijski in morda .še kateri mitok>giji. Zastavi si vprašanje, ali so tudi stari Slovani nekoč poznali tak.šno predstavo o vodi. Dokaze za to skuša najti v ljudskem slovstvu, .šegah, arheoloških najdbah in jeziku, kar zahtcv-a preučevanje tlvch ločenih, a vseeno komplementarnih delov-ljiitiskih predstav o |ioiovanju duše v onostranstvo ter šegah ob smrti. Pt)vczujc ju različen način uporabe vode. V prvem delu se morila skrivajo ostanki prcdkr.ščanskfga mita. v drugem pa .se kažejo drobci .starodavnih pogrebnih obredov. Ker morebitne sledove i.ščc tako v litc"-raturi kot jezikoslovju. u[V)rahlja komparativno mctotlo dela.
Delo scsta\ija pet poglavij, Prvo |X)glavje prina.ša gradivo starejše slovanske zgtxlo-vinc. o starih načinih pokopa in .sežiga v ladjah ter s tem povezano mitsko predstavo o deželi mrtvih, katero od tega sveta loči viKla. Navaja mnenja (Kimcnibnej.ših avtorjev, ki so .se ukvarjali s to tematiko (A. Kotljarcvskij, D. Ančun, C. Giemen, S. Trojanovič, Z. Vanii, L Nicderic, D. Trstcnjak. V Čajkanovič, V V Ivanov, V. N. Toporov, K Bczlaj, V. .Modern-dorfcr, G, Krek, O. .Schräder, A, Fisher in B. O. UnlK-gaun).
DruHo poglav je je sfsiavljcm» i/. \vC sklopov. v katvrih so /ajda poročila o novejših oclkriljih pokopa v čolnu pri južnih Slovanih. .Sledijo novej.^a cKiriičila o onosiran.stvu. ki .so .ie pred kratkim živela med ljud.stvom ali jiii je moč /aslediti v novejSein etnografskem gradivu, (iri .Slovencih le Se v pesmih in pripo\eilkah. .Vviorica nadaljuje z izhorcmi iz ljud.skeg.1 .slovstva (pripovedke. pe.smi, molitve, zagovori), v kateri je. s (Todrohnej.iSo analizo, moč zasleiliti eksplicitno predstavo o V(K.ll.
Zadnji de! poglavja vsebinsko najbolj i/„stopa od ostalih. Govori namreč o ujiorabi vode v recentnih pogrebnih .šegah kot enemu pomembnej.ših elementov, znanega pri \-.seh južnih Slovanih. Uporaba vi)de .se kaže na različne načine; kot pitje med umiranjem, izlivanje v trenutku smrti umiv;inie. |5ost:ivljanje pod mrtveca na p;irah ter kro|v Ijenje ntrtveca, prostora in pogrebnikov. Hri tem ima voda pretivsem lustrativni pomen o/- služi kot sredstvo z;iščite pred nečistim mrtvecem in morebitnim vračanjem le tega,
.Mencejeva poudari, da med uporabo voile v šegah ob smrti in prehodu duše čez V(Kk) v svet mrtvih ter domnevnimi si:iro-tlavnimi obredi pokopa oz. .sežiga v čoliui. ni videti večje povez-ive. Veiuiar pa kom-paracij;i raznih ljudskih .šeg in nav;id z vodo. znotraj pogrebnih šeg. implicitno r;izkriva globlji pomen v(Kle k«n ključa do razume-v;inj;i preilstav o prehoilu duš na drugi svet
Tretje poglavje ;ivtorica nameni prikazu jezikovnih p;ir.ilel med nekaterimi besetl;imi slov;inskih jezikov, katere bi lahkt) kazale n:i možno povezavo med pojmom vode in smrti.
Četrto in peto jioglavje bralce sezn;inj;ita s podatki o lokacijah grobov ob vodi in kopanju vfKliijakov kol zaobljub za umrlega, o čemer je zlasti veliko podatkov iz Hosne in Hercegov ine. Arheološke najdbe .so pokaz-i-le. da so bili grobovi Slovanov pogo.sto locirani ob vodi. bodisi rekah, jezerih ali votl-njakih, kajti smisel vode je bil, omogočiti duši čim hitrejši odhod v deželo mrtvih, hkrati pa je votl;i [Vjmenila prepreko, ki naj bi zaustavila vračanje duš in demonov v svet živih.
Avtorica na koncu povvže vse ugotovitve in odgovori na začetku z;i.siavljeno vpni-.š;mje. ali .so .Slovani pred prihodom krščanst-
va [joznali mitsko predstavo o prehodu duše v onostranstvo in s tem |x>vezan obred. l'o njeni interpretaciji gre za ;iv tentično slovansko mit.sko predsi;ivo o vodi kol meji med svetom živih in mrtvih, ki naj bi bila .starejša oil izoblikovanja indoevropske jezikovne skupine, saj je raz-širjena i>o vsem svvtu. <kI Horne:i in Indonezije do Mezopotamije in l-gipta. Kot del skupne dediščine so jo morali poznati oz. sprejeli ludi Slovani.
Vsebinski sklop z;iokroži obsežna biblio-gnifija. ki zajem;! k;ir 426 enot. Gre pretivsem za strokovno literaturo in nek;ij virov, kjer .so navedene zbirke ljudskega slov.stv;i. katere .so Mencejevi služile /m iskanje pretl-stav pri obravnav;ini temi.
Delo je (lomemben prispevek k slovenski etnologiji, saj .so po be.sedah avtorice iuk;ij zbrana vsa |X)mcmbnejS;i pričev;mj;i. ki n:i kakršenkoli n;ičin omenjajo v<kIo v |x)vezavi s smrtjo v vertivanju. šegah in slovstvu Slovanov. Na koncu je treba poudarili, ti;» gre za ;ivioričino izriziio o.sebno interpret;icijo pt)niena vode v slovanski nutologiji. ki nasprotuje v.sem dosedanjim razlagam. I^ileg tega bi tako obširna teiiiatika z;ihie-vala interilisciplinarni pristop različnih strok, ne le etnologije.
Maja STASA
Jerald Greentu-rg, Robert A. Giacalone Antistxdal behavior in organizations S;ige Publications. 1997, 203- sir., H-mail založlK-: order (et.sagepub.coni.
Delo je izbor strokovnih tekstov, ki n;im v devetih poghivjih predstavijo pri.sotnost asf>-ci:ilnih oblik vedenja v org;inizacijah. .\vtorja poudarita, da je namen knjige opozorili n;i prisotnost a.soci;ilnega vetlenj:i v organizacijah in n;ikazaii smernice njihoveg;i reševanja. Prvi uretinik, Jeraltl Greenberg. je predavatelj poslovne etike in upravljanja s človeškimi viri na Univerzi Ohio, čl:in Ameriškega združenja psihologov in član Združenja za organizacijsko vvtienje. Je avtor vx'č kot .stolih strokovnih člankov, v katerih obravnava tematiko organizacijske pravičnosti in vvdenja v t)rganizaciiah ter išče