V šolskem Ieta 1863 je bilo na Kranjskem 14 glavnih, 163 malih in 54 ae ne prav vredjenih sol, vkup 230 hoI ; med temi je bilo slovenskih 138, slovensko - nemških 84 in 18 nemških šol. Obertnij- skih sol zii deklela je bilo 7, ponavljavnih (nedeljskih) šol pa 198. Za vsakdanjo šolo ugudnih otiok je bilo 51.379, v šolo jih je hodilo 28.667, za nedeljsko šolo ugoduih učencev je bilo 17.164, v šolo jih je hodilo 16.080; učiteljev je bilo 195, podučiteljev 29, učiteljic 30, podučiteljic 16, učiteljic za obertnijsko šolo 14, učiteljskih pripravnikov pa 30. Vidi se tedaj, da je v vsakdanjo »olo hodilo 56^ za šolo ugodnih olrok, v nedeljsko pa (>0% zelo tako kakor vlani. Kakih 100 duhovnij, večidel v goratih krajih, pa je še vedno brez vredjenih šol. Iz Polhovega Gradca. — V zadnjem listu nam je wTovarš" podal iinenik udov naše mlade diužbe v pomoč učiteljskim vdovara in sirotain. Vidi se, da je še mnogo učiteljev, ki nikakor nočejo pristopiti k lej koristni napravi; takim mladim učiteljem, hc ve da, se ne inanjka nikoli praznih izgovorov, in vse prigovarjanje je pri njih bob v steno. Poglejmo po drugih krajih, p. na Česko, kako tam učitelji cenijo take družbe, ki se (edaj od dne do due lepše razcvitajo. Brali smo, da na Ceskem, kjer imajo 4 take naprave ali družbe so te družbe že I. 1859. imele blizo 400.000 gold. premoženja. Tudi od iiaše družbe se niore reči, da si je v 3 letih res lepo premoženje nabrala, pa vendar še potrebuje vedno podpore, da ne pojde rakovo pot. — Torej, Ijnbi sobratje, ne odlašajte in pristopite, kakor hitio je niogoče, k tej družbi! O koristi (e družbe ni potreba veliko govoriti, sej to vsak lahko spozna, če le pomisli, da inia vdova 1300 gold. pri tej družbi naložcnih, ki ji dajejo 60 gold. letnih obresti, lepo podporu ali penzijo. Takim učileljem , ki se s tem izgovarjajo, da je to prevelik davek, če pristopijo k tej drnžbi, jih le vprašamo: če ste y,e /,daj tako revui, da si ne niorete toliko pritergali in prihraniti, da bi vsako leto 4 — 6 gold. plačevali za svojo družinico, kako se bo pa ae le po vaši smeiii godilo nbogim vdovam in sirotam vašim, ali ne bodo v uboštvu zdihovali in še morebiti kruha prosili? — Vi pa, ki ste morebiti tako srečni, da vam je Bog dal toliko premoženja, da bodo vaše vdove in sirote tudi po vaši smerti brez druge podpore lahko živele, — podpirajte pa lo družbo iz keršanske ljubezni*do svojih manj premožnih bratov! Dobro delo ne bo brez plačila. heop. Boiič. Iz Blbnloe. (Učiteljski zbor.) Imeli smo učitelji zopet shod 28. preteč. in. Sošlo se je 13 g. g. učiteljev in 3 g. g. kateheti, Res, ta dan je bil za nas vse kaj vesel. Sej na svetu večjega veHelja ni, kakor če se stari prijatli in sobratje po dolgi ločitvi zopet siiidejo iu eden drugenin svoje nadloge potožijo, eden drugega tolažijo, eden drugumu veselje in sercnost delajo, svoje skušiije o tej in drugi reči razodevajo, ter tako eden drugemu iz neprilik na pravo pot zakerniti pomagajo. Bog nam daj še innogo tako veselih dnevov doživeti! Odgovarjali smo na vprašanja, ki jih je preč. knezošk. konzistorij razpisal 15. febr. t I. nainreč: a) Ktere poglavitne vodila naj si vsaki učitelj izvoli za svoj nainen iz nemških Hermanovih vodil (TTnterklasse, »Sprach- und Sachbuch. etc.) za poduk v sloven«kem branji ? b) Zakaj naj učitelj po navadnem vodilu pri poduku v številjenji z začetniki počasi napreduje, in kako naj stori, da bo ta nauk mikaven in priIjubljenj in ali naj se učeuci raaiih šol tudi uče deeetnih drobov, in tričlenke in kako? c) Kako naj se mladost napeljuje, da se bo prav pobožno in lepovedno izobiaževala ? — Odgovarjali smo na te vprašanja pismeno nekaj po slovenski, nekaj pu riem.ški, večidel precej obširno. Spoznalo se je, (a) da jc zelo potrebno, da si učitelj v.se vodila iz omenjenih knjig (posebno, ki so v vvodu) prisvuji, in jih pri poduku v branji porabljuje. Se ve, da te vodila so naj pred za obravnavo nemških beril odločene; pa kar pri nemških berilih velja, velja tudi večidel pri slovenskih, laških, francoskih, i. t. d. Ako učitelj hočc, da se bodo otroci kdaj brati navadili (naj bodo kterega koli jezika), jih niora naj pred čerke učiti. Ako pa ueilclj hoče, da bo branjc učcnccm kaj koristilo, niora skerbeti (naj bodo kterega koli jezika in naroda), da to, kar berejo, dobro razumejo, si prav zapomnijo, in pri prilikah si tndi iz tcga, bodi si zgled ali svarjenje, jemljejo kaj dobička. Tedaj naj učitelj vsaki berilni spis dobro razloži učencem, da ga dubro razumejo. Naj si (udi prizadcva, da jiiu vse neznane rcti, od kterih sc berc, po inoči n priinernimi podobami poočita, zakaj, kar otroci v podobah (še boljc v natvuri) dobro ogledujejo, jih navadno vse bolj mičc, bolj veseli, iu se jim tudi vse boljše prilega. — Pred vaem naj učitelj pri podačevanju v branji učence vadi, da bodo reči, od kterih bcrejo, dobro pregledovali, jih na tanko premišljevali in od njih pravilno govorili ali pripovedovali. 0 drugi reei (b) se je nekako tako le govorilo: Pri vsakem imenitnem delu se mora počasi postopati, ako se hoče kaj dobrega narediti, — koljko bolj to velja se le pri začctnem poduku v številslvu! Ravno ta nauk je zdaj eden naj iinciiitnejšili v naših Ijudskih šolah. Svet napreduje v vseh rečph, — tedaj ne morajo (udi učenci že zgodaj vaditi šlevilili, ker ravno ta nauk je naj Hpuaobniši, da bistri in razvija olrokovc du.šne moči, in je nekakn puglavitna podlaga vsim drugim naukom. Ker wo pa mladi učcnci v mitslih in razsodbah večidel Ae prav okorni in ta nauk ravno teh dveh reei naj bolj tirja, se morajo v začetku le prav malih števil prav temeljito vaditi. Ravno zatetni uank v pcrvem razredu je podlaga vniin dragim. Ako jc bila tti posfavljena dobra podlaga, se potem more v višjih razredili dobro napredovati; ako je bila pa lu slaba podlaga vlužena, razpadajo navadno drugi nanki, kakor bi.ša, ki je na pcsek zidana. Ako se pa hoce v pervem razredu, po.sebno v številstvu dobra podlaga vložiti , hc mura s tem naukom prav poeusi napredovati iu pogosto ponavijati, ker to je mati vsega poduka. Neki skušen pedagog je Hvojim sodelavcein za vodilo pri poduku v številstvu tako le rekel: ,,Dosti je, da učenci pervo šolsko leto števila od 1 do 20 vsestransko prcduhtnjejo. Ako se jim te števila dobro vkoreninijo, se jim gotovo vse druge števila počaai same od eebe začnejo razvijali, da razumejo ž njimi reševati različnc naloge". l/. lega se tedaj vidi, da učitelj z zaeetniki pri poduka v številstvu nikdar dosti previdno in prepočasi ne napreduje. — Da pa je ta poduk izobiažljiv in mikaven, naj se pri nalogah nikdar preveč ne govori, da se učencem reč le še bolj ne zatamni. Mikar naj se jim ne daje preobširnih in (ežkih nalog, to dcla otruke nekako negotove in nialoserčne; ravno tako je ludi potrata časa, če se jiiu dajejo prelahke iialoge. Na dalje se morajo naloge jemati iz okolisčiu otroskega življenja, ker take jim veliko bolj teknejo in jib veliko bulj iničejo, kakor nalogc od iicziianih reči. Priporočili so nam naš nevtrudljivi načelnik, prec. gospod dekan, da bi VHaki iz med nas do pervega učiteljskega zbora spisal naj manj kakik 20 otrokom primernih nalog in jih sabo prinesel, da bi jih putem cden od drngega prepisali iii si o tej zadevi pridobili obilo tvarine. — Zares hvale vredno priporočilo! — Tudi se je poterdilo, da se mora učitelj za ta nauk vselej , kadar ga hoče prav pospeševati, prav dobro pripraviti. Učitelj, ki se za ta nauk vestno pripravlja, ne zgreši pri tem prave poti. Kar pa zadeva drugo polovico tcga vprašanja, so nekteri učitclji kar naravnost rckli, da desetni drobci in tričlenka bi bilo v ljudskih šolah odveč; drugi pa so menili, da bi se odrasčeni ueenci Ijudskih šol kolikor tolko v tem podučevali, poscbno ako so za to sposobni iu pripravni, — iu sicer pervič zato, ker je pri izšteviljenji 7, novim denarjem kaj pripravno, in kar bi utegnilo sčasomo navaduo biti, drugič pa zato, da bi se pri učencih razurn bolj bistril, in se njih dušue inoči vHcstransko izobraževale. Kako naj se vse to obravnuje, nani kaže ,,Navod za poštevanje iz glave in s številkaini" (Methodik des Kopf- und Zifferrechnens). 0 tretji reči (c) se jc nekako tako le govorilo: Pred vsem naj ne učitelj prizadeva, da v olroških sercih nagujenje do grcba po moči zatira, iu v njih zbuja iu goji lepc čednosli. Zgodnji strali božji naj se otrokom v serce vcepi, da se povsod spoininjajo , da jih Bog vidi, in se za (ega voljo lepo in sramožljivo obnašajo, koder hodijo. Nadaljc se jim mora tadi zgodaj ljubczcn do Boga in do svetih rcči prižgati, da že inladi iz ljubezni do njega dobro delajo in slabo opuHČajo. Druga Iepa čeduost, ki hc pri otrocih, ako hočemo da bodo iz njih runnicno keršannki Ijudjc, nikdar pogrešati ne smc, je p onizniiHt. Ravno ker se Ijudjc prcinalo Boga boje, se je ontudna Htrast poželjivnsti tako močno po širokem svetu jela razširjati; ravno ker so nckteri Ijudje tako napuhnjeni, je tuliko tožbarij, pravd, krivih priseg, pobojev, Namomorov i. t. d. Kakor je napuh pervi poglavitni greh, ravno tako je tudi ponižnost perva in naj lepša čeduost. Ponižui otroci — dobri kristijanjc — blagor nam! napuhnjeni otroci — hudubneži brez konca in kraja — gorje nam! — Tudi o tej reči velja zlati pregovor: ,,Be.seda gine, zgled pa rine*. Ako hoče nčitelj iz otrok rosnično dobre in pobožne kristijanc zrediti, jim mora sain vv seh zadevah lep zgled dajati. On naj bo v vseh rečeh resnoben, natančen, resnično pobožen, ponižen ia krotak, prijazen do vseh, raoder v govorjenji in v vsem obnašanji, pošten in vedno pravicoljuben. Tudi naj bi on o posebnih prilikah svoje ueenee, kjer vsaki dan k av. maši ne hodijo, zbral in v cerkev peljal, (ara ž ujimi pobožno molil in tako v pobo/.nosti iu ljubezni do Boga jih ogreval in njih nerea za vse dobro vnemal. Kakor pa kmetovavec le zemljo obdeluje in seje, rasti in sadeža pa od Boga pričakovati mora, tako je (udi pri učitelju. On svoje učence Ie učiti more , Bog pa je, ki njegovo delo blagoslovlja in vravnuje. Tedaj naj učitelj učcncev pri molitvah nikdar ne pozabi. Predragi bratje in sodelavci na nolskem polji! Prizadevajrao se pred vsem, da bomo mladost, ki nam je izročena, naj pred v božjcin sdaliu redili, in jo <ako že zgodaj napeljevali na pravo pot v večno domaeijo. Bodiino ji sami v vseh rečeh lep zgled ! Tako bomo zredili pobožne kristijane, dobre očete in Nkerbne matere, zveste vojake, in postene deržavljane. Tudi pri lepi keršjiiiski odreji naj bo nase geslo: naprej /, Bogom za vero, narod in vladarja! — Ako bo ,,Tovaršu" in njegovim č. bravcem drago, bom pri pervi priliki o našem zboru zopet kaj pisal! — Z Bogom ! *) n. Dobrepoljski. Z Gorenskega. Kar sem se bal, se je zgodilo: čas sv. Jurja mi je šolo izpraznil. Vsi večji nčenci so šli z živino na pašo in po drugem delu, ž njimi pa tudi moj (rud in veselo upanjc za ietošnjc šolnko leto; kar pa jih je še ostalo, so večidel zginili zdaj, ko so opravili sv. obhajilo. Neka kriva iihhcI je pri nckterih starših, ki rnenijo, da otrok inora hoditi v šolo le toliko časa, da opravi sv. obhajilo, potem pa je že ,,majoren" in ne potrebuje snle. Slišal sem, da so v sosedni fari duhuvni gospodje iudi to napako zapazili in žc nekaj časa tako ravnajo, da otrok ne puste k sv. nbhajilu pred, preden ne znajo zraven keršanskcga tudi dovolj drugih šolskih naukov in ne dostoje poHtavnega časa za šolo , ter na koncn šolske^a lela h šolskim spraševanjem združijo (udi Klovesno sv. obhajilo. Tako hodijo otroci, mali in večji, celo leto pridno v šolo in pri Hku^nji «e vidi, kako jim tekne šola — pač vse drugače kakor lam, kjer so po leti prazne šolske klopi. — Jaz meniin, če se v enem kraji poletna nola tako pospešuje, bi se lahko tndi drugod. Bog daj, da l>i se ! — Povem naj še mično prigodbico, ki sem jo pretekli teden doživel. V soli imam dečka, ki že nekoliko časa hoIo zamuja in večkrat ga celo blizo ni. Napravini se neki dan in grem v hišo tega učenca, da bi od staršev zvedil, zakaj ui zanikenieža v šolo; pa glej, kaj se mi je zgodilo! Ko grem proti hiši, vidim dečka pred hišo, ki je kamnjc na drevo lučal in cveije klatil; ko pa me zagleda, Hkoči hitro v hišn in gleda pri oknu, kani se bom obernilj hitro jo (edaj zavijem okoli vogla in stopim v hisn, v kteri je bila niati z dečkoin sama doma. Jaz: Ne bodite hndi, inati, pridem vas prašat, zakaj vas Miha ne hodi tako pridno v šolo, kakor drugi otroci? Mati: wBoje ga vedno kregate, da ne mara za vas; pa (udi jaz ga ne silim, da bi hodil v šolo, kcr nočem, da bi kdo režal na moje otroke, mi smo gruntar, vi pa Ae kajžar ne!" —• Hotel sem evojoglavni materi nekoliko odgovorili, pa Hmuknila je i/, stanice v hram in zaderlešnila vrata za scboj, da se je pokadilo za njo. — Kaj pravite, Ijubi bravci, kako se ozdravijo (aki Htarši in poholjšajo njih otroci ? — o — Xz LJubljane. V volilvi «a mestno svetovavslvo 12. (. m. je bil za mestnega svetovaTca tudi izvoljen preč. gospod Janez Ppklukar, profesor bogoslovja, kteri je bil že predlanskem v niealiicm odboru, in komur je (udi šola in sploli izreja pi-i sercu. •) Nam bo prav Ijabo! Vmdn.