Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) (Dalje.) ^bravnavajo se naj tudi na enak način druge vaje pri raalih črkah. Potem pridejo pa na vrsto vaje s sestavljenimi soglasniki. Vsako vajo mora učitelj prav tako natančno razpravljati, kakor vaje posaraeznih raalih črk, drugače ne doseže predpisanega zraotra. Marsikateremu učitelju se pripeti, da znajo njegovi učenci vaje pri velikih crkah ranogo gladkeje čitati, kakor pa vaje sestavljenih soglasnikov. Terau je kriv samo učitelj, ker je te vaje preveč površno obravnaval in jih znabiti samo raehanicno z učenci prečital. Ta površnost se maščuje nad učiteljem še v drugem razredu, oziroma v drugem šolskem letu, ker se učenci nad vsako tako besedo spodtikujejo, v koji se nahajajo sestavljeni soglasniki. — Poskusimo prav ob kratkem par besed iz prve vaje sestavljenih soglasnikov (lj) razpravljati. V tej vaji so naštete te-le besede: ljub, lju-be-zen, ljud-je, me-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. Najprvo pride na vrsto r azgo varjanj e pred čitanjera. — (Nazorni nauk). Vzemimo si n. pr. v vzgled zadnji dve besedi: Zelje režemo iz zeljnatih glav. Zrezano zelje se natlaei v kadi. V kadi se zelje skisa. Zelje je kislo. — Oljka je drevo. Iz oljkinega sadu delamo olje. Stvarna razprava. Kaj je metulj, molj, zelje, oljka? (Učenci odgovarjajo v kratkih stavkih najprvo posamezno, potera pa skupno.) Na to prečitajo dva- ali trikrat ta odstavek in potem pa sledi slovnična razprava: Priden učenec je 1 j u b Bogu. Koliko besed iraa ta stavek ? Izgovarjajte ta stavek skupno in vdarite pri vsaki besedi s prstora ob klop! Kako se glasi četrta beseda? Koliko zlogov ima beseda ljub? Komu je priden učenec še ljub? Povej rni še ti en stavek, v katerem se nahaja beseda ljub! I. t. d. Temu sledi pa prepiso vanj e. Na ta način naj se razpravljajo tudi besede: ljubezen, ljudje i. t. d. in tako potem tudi vse druge vaje s sestavljenirai soglasniki. Sedaj preidemo k velikim črkam. Te vaje niso težke. Vzemimo si vzgled vajo pri veliki črki L. Pri tej vaji imamo v Razinger-Zumrovera Abecedniku navedene nastopne besede: Ljub-lja-na, Lo-ka, Le-o-pold, Lu-ci-ja, Šiš-ka, Je-ži-ca. Stvarna razprava (nazorni nauk): Ljubljana je mesto. Naš presvetli cesar stanujejo na Dunaju. Dunaj je tudi mesto. Papež bivajo v Rimu. Rim je tudi mesto. V katerem mestu bivajo tvoji starši? — Loka je tudi mesto. — Leopold je krstno irae. Kako se imenuje tvoje krstno ime? Kako je ime našemu presvetlemu cesarju? Cesarici? Papežu? Kako je ime tvojemu očetu? Materi? — Lucija je žensko krstno ime. — Šiška je vas. Kaj je Ježica? Slovnična razprava: Kaj je Ljubljana? Imena mest pišemo vselej z veliko začetno črko. Kaj je š i š k a ? Imena vasij pišemo tudi vselej z veliko začetno črko, i. t. d. ,,Šiška iri Ježica sta vasi blizo Ljubljane". Štej, koliko besed iraa ta stavek! Za vsakira stavkora je pika. Po piki pišemo tudi vselej z veliko zacetno črko. »Leto ima štiri letne čase". Zakaj je ,,Leto" pisano v tem stavku z veliko začetno črko? — Na enak način se obravnavajo lahko vsi stavki pri tej črki in potern tudi vsi sestavki pri velikih črkah, zakaj Razinger - Žumrov Abecednik prinaša pri vsaki veliki črki več samostalnikov (1 a s t n i h i m e n), ki nudijo učitelju prav mnogo govoriva. Po velikih črkah pridejo pa na vrsto kratka berila, ki se vsa naslanjajo na nazorni nauk. Nazorni nauk mora učitelj že itak celo leto gojiti, ker vadi s tera ucence misliti iri govoriti, zato mu ni treba teh vaj tako natančno razpravljati, ampak nazorni nauk le ob kratketn ponavlja ter razlaga samo posamezne še neznane pojme nekaterih besed. Glavni namen teh beril je pa, da se učenci vadijo v čitanju. Splošno pa veljajo pri razpravi teh beril pravila. ki srao jih omenili koj s početka. Cestokrat se pa pripeti, da uoitelj z nazornim naukom preveč pasterski postopa, ali ga pa še celo popolnoma prezira. Tako postopanje ni pedagogično. Nazorni nauk je podstava vsem drugirn predmetom, in če pa otrok nima dobre podstave, bode gotovo slabo napredoval. Nazorni nauk uči otroka misliti in govoriti ter mu pomaga, da razume učiteljev jezik. Saj nas uči izkušnja, da raarsikateri otrok v 1. šolskem letu niti najkrajšega stavka ne zna ponavljati, da še celo čestokrat prav nič ne razurne, kaj ga vpraša učitelj. In tukaj more le nazorni nauk pomagati. S pomočjo nazornega nauka se vadijo čuti, posebno vid in sluh. Nazorni nauk vadi otroka tn raisliti, ga seznanja z novirai pojmi ter ga obogati z znanostimi. Sploh vzbuja nazorni nauk duševno bitje otrokovo in razvija ucenčevo moč, da pade potera pouk iz drugih predmetov na rodovitna tla. Mimogrede oraenim tudi nekoliko o obravnavanju nazornih vaj. V nazorni nauk spadajo v prvi vrsti predraetje iz narave, kolikor jih je mogoče otroku pokazati. Take predmete pa, katerih ne moremo pokazati, moramo nadoraestiti z modeli ali pa z dobrimi podobarai. Pri teh razpravah je pa treba paziti sledeče: a) Otroku moramo pustiti potreben čas, da si predmet lahko natančno ogleda. Vmes pa stavi učitelj na učenca razna vprašanja; s tera se vzpodbuja in oživlja pazljivost učenčeva. b) Pravilne odgovore naj ponavljajo učenci najpoprej posamezno, potem pa skupno. c) Predaleč se nazorne vaje naenkrat ne smejo raztezati t. j. uoitelj ne srae že prvi teden otrokom vsega razložiti in povedati o enera in istem predmetu, ampak to naj se vrši polagoma. č) Razgovor bodi prost inneprisiljen, tako, da otrok niti ne ve, da se uoi. d) Pri vsakera predmetu, kjerje le mogoče, vzbujaj in oživljaj učitelj versko-nravni čut otroko v. Nazorni nauk, ki se ponavlja skozi vse leto, da še več, skozi vso šolsko dobo, čeprav pod drugim imenom, se prične kot pripravljavni pouk precej tprvi dan v prvi poluri. Prve tedne se vsaki dan ponavlja, pozneje pa zadostujejo tri polure na teden. Otrok se mora polagoma uvesti v veliko poslopje narave. V ta namen se raora seznaniti najpoprej s predmeti iz njegove okolice, t. j. s stvarmi, s kojimi se peča, ki rau služijo kot bivališoe, s kojimi se oblači ter mu služijo kot jed in pijača. Tako so sestavljene, oziroma razvrščene tudi berilne vaje v Razinger-Zumrovem Abecedniku, ki je osnovan na podstavi učnega načrta za Kranjsko, ki glede nazornega nauka zra enorazrednice do trirazrednice to-le določuje v 1. šolskem letu: ,,Nazorne in govorne vaje, poeenši s predraeti iz otrokovega obližja. Imenovanje rečij v šoli, doma in v obližji, naštevanje lahko razločljivih znakov (svojstev in dejanj); iraena živalij, rastlin in rudnin." »Naštevanje različnih človeških opravil (rokodelstev, obrtov in uraetnostij)". Ge goji torej učitelj nazorni nauk kot pripravljavni pouk po teh predpisih vestno, mu obravnavanje takih berilnih sestavkov, ki se naslanjajo na nazorni nauk, ne bode delalo težav, zato ker vsled tega učenci glavne misli berila že več ali manj poznajo. Vsakemu oddelku nazornega nauka pridejano je v Abecedniku še po eno ali več beril versko-nravne vsebine. Vsa ta berila se raorajo obravnavati po stopinjah, koje sern koj s početka ornenil. Prvi namen teh beril je pa vaja v čitanju. Pri oddelku: Vas se nahaja v Razinger-Zurnrovem Abecedniku berilo »Uljudni decki". Po zgoraj navedenih stopinjah bi se to berilo lahko tako-le obravnavalo: Razgovarjanje pred čitanjem pri tern berilu ni neobhodno potrebno, ker je lahko umljivo. Učitelj berilo najprej pripoveduj in potera pa prav počasi čitaj naprej; potem je pa stvarno razpravljaj. Ucenci bero stavek za stavkom, učitelj pa vmes poprašuj po vsebini in na ta način si prisvoje popolnoma vsebino tega berila. Iz vsega tega, kar sern povedal, spoznamo lahko, da ima »razpravljanje beriva" v 1. šolskem letu svojo podstavo na nazornem nauku; nazorni nauk bodi torej duša vsemu pouku v čitanju v 1. šolskem letu. (Dalje prih.)