PROSVETA V Jk^ » ► U mint*k i In apravalškl prostori: 1667 S. iAwndalt Av*. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III, petek, 16. marca (March 16), 1934. Subscription 96.00 Yearly Otile © of Publication t 1667 8outh Lawndale Ava. Telephone. Rockwall 4004 ŠTOV.~NUMBER 54 ;0mcntarji voditelj P*»** e|«klrKne pro)«»« ^^¡kTdruibe kroti- ■Tfc-SB: „, L Lewisa, predseo j unije United Mine kako navdušeno pobi-, vlade xa razvijanje I in proizvajanje ele*- toka. ratkim je Lewis govorni konferenci v Wain v svojem govoru je irojekte hidro-električ-I jih vlada namerava državama Missouri in Te načrte je nazval tfino", s katero se mi-titi 150 indrvidijev, ki rali komišen". im najmanj ugaja naga vlada poslužuje za raznih načrtov javnih lačrti so skromni in iz-,i korupciji na vseh krajih, toda načelno >ravo smer. i voditelji, ki so koli* (ni in pošteni, čeprav ial rato of posto«* provided foe ta section 1106, Act of Oct. S, 1017, aothorliod on June 14, 101». OFENZIVA PROTI MfiRERJEVElU predlogu Podjetniški strategi so ae odloČili za politiko zavlačevanja. Delavska federacija bo predlagala spremembe Washington. — Ameriški "o-penšaparji" niso bili že dolgo tako razkačeni kakor jih je spravil pokonci zakonski csnutek senatorja Wagnerja proti kompa-nijskim unijam. Niso pa zmedeni. Narodna podjetniška asociacija jih je takoj pričela mobilizirati za veliko kampanjo proti "temu presenetljivemu zakonske-mu osnutku." Prva strategična poteza "open šaparjev" je zavlačevanje — preprečenje uvaievanja načrta po kongresu. Ce s tem uspejo, bodo dobili prvo šanso. Narod-na podjetniška asociacija je pozvala vse člane — velike in male korporacije — naj bombardi- vativnMo^mozgaVbi rajo kongreanike in senatorje in vaw jih urgirajo, naj ne hite z uvaže- Socialisti prevzeli upravo Londona Največja socialistična občina na svetu! Laboriti bodo takoj začeli z gradnjo 30,000 stanovanj , znati, da načeloma je ra in večinoma to pri- * Lewis, predsednik ru-ije, ki se za žive in mr-predsedniškega stolca Lewis ni samo enkrat (azal, da je reakcionar vrste; kjer le more, z pomaga privatnim in-\ ohranitev njih starih ¡v—ne glede na to, kopriv ilegi j i v nasprot-»resi organiziranih de- premoga nasprotujejo iektričnim projektom, ovi interesi jim nare-i je treba proizvajati tok z generatorji, ki «ra iz kotlov, pod kari premog. V interesu nih bafonov je, d% pro-več premoga in ibičkom. išče premogovnih topa tudi Lewis, pred-darske unije. V intere-iev sicer je, da imajo llužek, ni pa njihova da bi skrbeli za trg i premoga. Nasprotno twig, da* je dolžnost ru. i delajfi reklamo za trg lodajalcev. no to. Ix?wis tudi čuti, vlagati v interesu pre-I baronov. V svojem I hidro-električnih pro-tmreč trdi, da je elek-U proizvajan a parno |M kakor je tok, ki ga jo vodne sile. * že predebela. Ce bi se ne bi federalna 0 zanimala za razvijali sil ob Muscle Shoalsu 1 in — kar je glavno — elektrarski interesi ne llovito nasprotovali hipnim napravam. Pu-Mro-eiektrične projekti Izginejo, «aj bi ne imlcev toka, ako bi bil i'' i«tvo, da pristni eiek-i» premogovni interesi 'o kričijo in drago pla->P»gand» proti hidro-lm Projektom in javim, j«, najlepši do-^iim ti projekti nevar-J>m odgrizajo mastne »» bo prepričal delav-* n» njihovi strani, ko J* a barona premoga tem ae bo r hlapec privat--M'*vaiakih interesov. ' mu iKido rudar. Ifi pr« vanjem predloga. S to potezo žele dobiti "openšaparji" dovolj časa, da pripravijo teren, "javne mnenje" in člane kongresa, proti tej "neameriški" potezi. In Wagnerjev osnutek je ree — neameriški, upoštevajoč dejstvo, da je "openšaparstvo" med najkrepkejšimi ameriškimi institucijami. Zakon NIRA je sicer legaliziral unije oziroma delavstvu dal vsaj v teoriji pravico do organizacije. Kakor v vaeh prejšnjih slučajih, so ameriški kapitalisti tudi ta zakon pretvorili s pomočjo NRA in ga izrabili za legaliziranje kompanij-skih unij. V praksi se je izkazalo, da ima delavatvo le toliko pravico organizacije kolikor je močno, da si j^Jfcvojuje. In v tem boju so isoči izgubili delo in mnogi črnolistani, kompanijske u-e pa rase jo ko gobe po dežju. _ _j sicer ne zato, ker se delavci navdušujejo zanje, ampak so prisiljeni si jih "izbrati", če hoče-jo obdržati delo. Sploh so forsi-rani v nje. I,ondon, 15. marca.—Nova delavska okrajna uprava v Londonu je včeraj prevzela vlado londonskega okraja. London je danes — to čast je prej imel Dunaj — največja socialistična občina na svetu. Sprememba uprave se je izvršila brez vsakih ceremonij, kakršnih so bili Londončani vajeni že stoletja. Nova uprava je takoj začela z delom. Prva in glavna točka programa so nova stanovanja. Lewis Silkin, odvetnik, je bil imenovan za šefa stanovanjskega odbora, ki bo vodil takojšnje podiranje famoznih londonskih "slumov" in nadomešča, nje z novimi, sanitarnimi in komfortnimi stanovanjskimi palačami. Program se glasi, da noža okrajna uprava takoj začne z graditvijo 30,000 novih stanovanj za delavske družine v Londonu. nofitarstvo papirnic ik pravilnik Baroni so podražili papir 100% in več, plače so nižje ko pred Itiom. Vlada zavrgla vse ponudbe za naročila • Kongres ponovno rebeli-ral proti Rooseveltu Nižja zbornica priložila 250-milijonski udarec predsednikovi varčevalni politiki; zvi&ala je plače nameščencem in podporo veteranom. Senat pora/.il pogodbo s Kanado za zvezo z morjem Kompanijska unija zrna g»la pri volitvah Pod nadzorstvom bosaov je bilo oddanih 3152 glasov za in 1998 proti kompanljaki uniji Philadelphia. — Pri Budd Ma-nufacturing Co., kjer je lanskega novembra izbruhnila stavka za priznanje unije in je bilo ob delo 800 stavkarjev, ki se ob določenem dnevu niso hoteli družbi podati, je pri tovarniških volitvah zmagala kompanijska u* nija. Dobila je 3152 glasov, prodal ti pa je bilo oddanih 1905 glasov. Volitve so bile podobne hitler-skim: vršile so se v tovarni pod strogim očesom bossov in predstavnikov kompanijske unije. Ce bi se bile vršile drugje, pravijo delavski voditelji, bi bila delavska unija sigurno zmagala, čeprav bi 800 skebov, ki so zavzeli mesto stavkarjev, glasovalo. Wagnerjev osnutek skuša po-| Philadelphia Record, liberalni tegniti debelo črto v razrednem dnevnik, pravi, da te tovarniške imAmIi njegova * N I "lira u, „t«ra p« ^ * * bu a if t, " "•■■tna uprava je ' ^ A m podim i"-"pij Okrog 3000 ' ranjenih do kon- *>'■'} t*?,.. « a, Je tudi ata-W jo zdaj po- boju in prepoveduje delodajalcem kakršnokoli direktno ali in-direktno vmešavanje v delavske organizacije ali na kakršenkoli način kratiti delavcem pravico do organizacije. Ta pravica je absolutna v smislu osnutka, kompanijske unije so prepovedane, diskriminacija radi unij-skih aktivnosti ali naklonjenosti zabranjena in kolektivna pogajanja z zastopniki unij prisilna. Vse "pogodbe" s kompanijski-mi unijami ao razveljavljene in delavcem zajamčena pravica do stavke. Delodajalec se ne bo smel pogajati z manjšino delavcev, to je s svojimi podrepniki, in klečeplaznimi sužnji, ki se prilizujejo bossom. Wagner je za mašil tudi to vrzel, ker skušajo skozi njo uhajati skoraj vsi "o-penšaparji", kjer se večina delavcev Izreče za unijo. Pomemben je tudi uvod predloga, v katerem je zavržena stara legenda in legalna flkcija, da sta posamezen delavec in njegov delodajalec —- danes korporaci-ja ali druiba — enakopravni in enakomočni stranki. Uvod pravi, da je posamezen delavec bilka napram korporaciji in popolnoma brez moči. Sprejeti mora tako plačo in delovne pogoje kakor mu jih diktira korporacija. Vsled tega je potreba organizacije potrebna, ker le z organizacijo je mogoče doseči ravnovesje med delodajalcem in delav cem. Teoretično in z legalnega sta lišča nudi osnutek \ao protekci jo delavstvu in zavaruje njegovo pravico do organizacije z viaoko ograjo, legalizira tudi "zaprto" ali unijako delavnico. Koliko bo zakon, če bo predlog sprejet, po menil v praksi, je atveda drugo vprašanje, ki je odvisno od vla-vlade. delavstva in delavakega odbora. _ volitve lahko pomenijo za NRA nov Waterloo —• popolno d kreditiranje. Od Johnsona zahteva, da odslovi W. H. Davka, direktorja pritožbenega odbora NRA, ki je zadnje čase imel Buddovo afero v rokah. Te volitve so prav toliko "rešile" vprašanje unlonlzma pri Buddu, kakor na primer hltler-ske volitve pri Weirton Steel kompaniji. 'novem Nov radijski program o Healu" i New York. — Liga za indu-strialno demokracijo bo pričela i oddajati novo st rijo govorov o "ekonomskih straneh novega deala". Oddajala jih bo National Broadcasting kompanija vsako soboto ob 5:30 popoldne, vzhodni čas. Med govorniki bo več socialistov. Washington. — Pod krinki zvišanja plač so papirniški baroni nagnali cene tiskovemu papirju tako visoko, da je kongres-ni odsek za vladno tiskarno zavrgel vse ponudbe za naročila ko senator Shipstead iz Min* nesetf razgalil profitarstvo naj-večjej vrste. Vladna tiskarna, največja na svetu, ki porabi milijone funtov papirja na leto, je vprašala razne papirnice za ponudbe. Vs< družbe so poslale skoraj enak« cene in to tako visoke, da je kongresni odsek za tiskarno vse skupaj vrgel v koš In se obrnil nr NRA za podatke o produkcijskih stroških. | "iNewdealske" cene odnosne ponudbe so skoraj 100% višje k< pred letom, za nekatere vrste papirja celo 200% višje. Na splo-šno se 20-30% višje ko so bile leta* 1929 in za nekatere vrste papirja presegajo tudi cene iz le I ta 1926, ki so bile najvišje v zadnjih 50 letih. Zf vzrok so družin; navedle "višje plače". Senator Shipstead član odseka, je pa dokazal, du so bile plače faktično znižane Pravilnik za papirnice je stopi' v veljavo 27. novembra, v decembru je bila povprečna plafa na uro 43 centov aH pol centa manj ko meseca maja 1933 in 14 'centov manj kakor je znašali I povprečna plača na uro lota 1921 r Pdfr" pravilnikom je v deceit bru znašal povprečni zaslužek n teden $16.82 ali $1.03 manj k v maju lanskega leta in skora | $10 manj ko leta 1929. Shipstead je citiral Paper In dustry Code Authority — od bor za izvajanje pravilnika -da so se od začetka maja do kon ca decembra produkcijski stroški v tej industriji znižali 7.9'/i Kljub temu so pa baroni navil! cene po znanem pravilu: nebi je višina. Shipstead je mnenja da ta slučaj spada v področje ju atičnega departmenta, ker ni no benega dvoma, so se tovarnarji dogovorili glede zvišanja cen. S strani vlade ae Jim gotovo ni ničesar bati, ker prav dobre vedo, da jih vlada ne bo tirala pred sodišče radi oderuštva. V tem jih protektlra tudi pravil-nlk, katerega so sami sestavili. Pravilnik tudi prepoveduje prodajanje po niijlHN^nah kakor znašajo produkcijskTfltroški. Te atroške pa določajo sami. Drugo je tudi: če ko papirniški baroni v svoji lakomostl za profiti pripravljeni odreti vlado, gotovo tudi ne bodo imeli usmiljenja s privatnimi strankami katere lahko ožmejo še veliko l»olj ko zvezno vlado. Avstrijska sodišča zalala soditi sneialiftta Diktator Dollfuan predložil avstrijsko ustavo "kribčanske stanovske drlave" rimskemn papežu Dunaj. 15. marca.—Prva skupina socialističnih "izdajalcev" je bila včeraj obsojena v osemmesečni zapor prod sodiščem v Wellsu v gornjeavstrijskl provinci. "Zločini", katere jim je o-Čitala obtožnica, niso bili nič manjši ko onih socialistov, ki so jih obesili na Dunaju in v drugih krajih Avstrije pred enim mesecem. Jutri in v soboto se začnejo prvi procesti proti zaprtim socialistom na Dunaju. Pred dve sodišči bo postavljenih osem socialistov, ki so obtoženi "udeležbe pri revolti proti državi". Samo na Dunaju čaka na obravnave 1600 socialistov.''Vlada ima na delu trideset preiskovalnih aod nikov, ki pripravljajo obtožnice. Procesi bodo vsekakor trajali do prihodnje jeseni. Rim, 15. miarca.—Avwtrijski kancelar Dollfuss je prinesel s seboj v Rim osnutek nove avstrijske ustave, urejene v "duhu krščanstva" in stanovske države, katero je včeraj izročil papežu Piju v pregled. Ako jo pa-pež potrdi, bo takoj uveljavljena čim se DoUfuas vrne na Dunaj, najkasneje pa na velikonočno nedeljo dne 1. aprila. Tujezemski diplomati v Rimu, U opazujejo Mussolinijevo konferenco z avstrijskim kancelar-je.n DolIfiMsom in ogrskim pre-miorjem Goemboesom, ho dobili vtis. da sta Avstrija in Ogrska danes—koloniji Italije. Washing(on, I). C'., 15. marca. -Včeraj je bil slab dan za pred. sednika Roosovelta. Kongres mu je priložil kar dva udarca. Senat se je uprl in zavrgel pogodim h Kanado za gradnjo vodno zveze z morjem. Pogodba, katero je Rooaevelt toplo zagovarjal, je bila poražena s 46 proti 42 glasovom. Kakor poročajo, je Rooaevelt osebno pozval demokratske senatorje po telefonu, naj ratificirajo pogodbo, toda večina ga ni hotela (Hislušatl. Kasneje je Rooaevelt zagrozil, da bo Kanada najbrž sama igra. dila potrebne kanale in poglobila reko pv. Lovrenca nn svoji strani za morsko zvezi» in ameriške ladje ji budo morale plačevati pristojbiiA za plovbo. Drugi udarec za predsednika je prišel v nižji zbornici, katera je sinoči zavrgla Rooseveltov program letne štedhje v vsoti 250 milijonov dolarjev in zvišala plače federalnim nameščencem in podpore pohabljenim vo-¡jakom. Prav za prav je zbornica vzpostavila dve tretjini prej reducirane plače nameščencem z desetodstotnim poviškom plač In tri četrtine prejšnje veteranske podpore. Ako ta sklep oatane, bodo veterani prejemali 90 milijonov dolarjev več letne podpore. Rooaevelt Je dejal, da Je pet odstotkov zvišanja plač največ, na kar more pristati, odločno pa je proti zvišaitfu podpore veteranom. Sklep zbornice Jo torej problematičen, kajti sklepati mo. ra št* senat in predsednik lahko vse skupaj vetira. so Rkaplozija dinamita uamrtila 150 ljudi San Salvador, Salvador, 15. marca. — Približno 150 oseb Je bilo Ubitih, ko Je včeraj eksplodirala velika zaloga dinarnita na |H>molu pristanišča U LiberUd. Pri stan išče je bilo uničeno in požar je razdejal štiri bloke mesta. Glede zadnjega osnutek določa da Ima delavstvo dva zaatopnika oziroma člana, dva podjetniki tri pa imenuje predaednik Zdru ¿enih držav. Slično bi bili ae-stavljeni tudi pokrajinski delav - nki odbori. Ameriška delavska federacija »m» strinja z vsemi določbami predloga razen te. Ko pride stvar pred kongreime odaeke, bo federacija predlagala, da ima delavstvo polovico zaat/»pnikov in podjetniki polovico, predsednik pa imenuje le načelnika. Državna univerza prenehala s tradicijo Urbana, III, — Samuel Insull, čikaAki Javnonapravni magnat IH je pobegnil pred zaporom na Grško, nI letos dobil nobenega odlikovanja na državni univerzi. Vsako leto od 1912 Je državna universa imela v tem času večje ceremonije in izkazala Inaullu večje čaatl, letos pa Je na to pozabila Najbrž ko med ogoljufanimi Insullovimi žrtvami, ki ko Izgubile okrog 700 milijonov, tu. di profesorji In vodje univerze Ameriška bojna ladja utonila Hongkong. Kitajska, 15. mar. ca-.—-Ameriška topničarka Ful-ton se je včeraj užgala na morju šest milj od tega pristanišč* in ostanki, kar Je oetalo plamenom, io utonili. Moštvo ladje, 1K7 mo* po fttevilu. se je rešilo, ko Je pri-tel na pomoč angleški rušliec. Trije pomorščaki ko bili lahko Amerlikl stroji počivajo v vjetskem skladišču Moskva, 15. marca. — 'Kon-so m oljska j a Pravda",, glasilo bolJŠevlAke mladine, se jezi nad nemarnostjo sovjetske birokracije, ki je kriva, da lepi ame-rUki stroji za čiščenje oblek, ka-tere so kupili ameriški komunisti v Kaliforniji in Jih poalali v Rusijo, še dana« narabljerif in rjavijo v moskovskem skladišču. Ameriški delavci ko prispevali $16,0fM> za te stroje in imeli ko precej truda pred no so te VKoto zbrali in poslali stroje V Rusijo. Sovjetske oblasti pa ne kako prezirno gledajo na to darilo ameriških komunistov, češ, da ruakl delavci tiiao tako revni, da ai ne bi mogli sami nabaviti strojev, končno pa tudi niso tako umazani, da bi potrebovali tovarno zs čiščenje oblek ... Tiskarji na zapadu ustanovili fodoraeljo /družilo Ne Je sedem poklicnih unij v petih /.apadnih državah Stric Ham p«wtsl največji bankir Washington. — Kdo je naj-večji bankir v deželi? Stric Sam gotovo. V zadnjih par MIh Je za Taroma, Wa*h. t KI') — Sedem tiskarskih strok v Orego-nu, Wnshingtonu, Muhl, Montant in Hritskl Kolumbiji Je. pretrgalo spone starih uiiijskili form in *e združilo v skupni tiskarski federaciji severozapada. Federacijo ko ustanovili na yo-tfebnl konferenci sedmih tiskar-skill unij. Neki lumkrorez iz H«-at tla Je bil telo navdušen za in-duKtriJnko formo in delegatom svetoval, naj pozabijo in se o-trokejo starega. |»okličnega Ulli-onfzma. Iz izvajanja nekega drugega delegata pa je razvidno, (ta bodo Imeli koiičnu h< *edo O tej federacij! glavni olborl medna« rodnih organizacij. Najbrž ne bodo gledali preveč prijazno na to federacijo. Prihodnja konferenca tiskarjev neverozapadnlh tm4 c*"*4- M M ^ Ml Cta** ra« r« F—». Mitrte MM H» Cmmm mftrn** M mtel» wlU m* M ""ml m *M. k»r »■»• FBOBVETA 144T-M U. VmmmtmU A—* «uiu or thkTepc«at»p 138 Domač drobiž Samomor mladega rojak« Gilbert, Minn.—Dne 12. mar-ca ie je tu ustrelil Louis Globo-kar iz Blwablka. star 36 let ui urednješolskl učitelj po poklicu. Bil je brez službe in pred kratkim ao mu obljubili delo v veteranski kempi. Tt> ga je potrlo, kajti ločiti bi se moral od svoje zaročenke. Omenjenega dne se je peljal z zaročenko v Gilbert, kjer se je odstranil za nekaj ča-i. Ko ga je Sla iskat, ga je na- Vpratenje poštene distribadja HeUistfham, Waah. - "Eiaen- bahn fertlg. baraba v arest, Ta-Ijsn po ¿up, punce pa v Begnje. Ta "barafaska" iz starega kraja se zdaj v Ameriki uresničuje. Mesto, da bi narodi lepo v zadovoljstvu živeli, ker so vsegd pri-delali—torej "ajzenpan" dogo-tovili—pa v bedi in pomanjkanju ter sovraštvu žive. Kaj neki bi rekel človek, ki bi slučajno prišel, recimo, iz katere druge dežele? Mislil bi si prav gotovo, da ta svet je blazen—ne blažen. Da, veAkrat mi pride na misel: "Kako je vendar to: uše-njaki, ki so izumili velikanske mehanične naprave, da z njimi prodirajo v skrivnost narave, da govori človek s človekom na stotine m tisoče milj daljave, da leti po zraku, da meri in preis-kuje globine morja, da ne govorimo o zdravniški vedi in občem napredku tehnike. Enega pa niso zmožni—razpečevanja ali zamud j a ve dobrin: «pametne distri- Dunaju streljali in "dobro merili." Ali ni to nekaj nezasliš-nega, blaznega!? Kje imajo ti ljudje razum!? Izgleda, da so bili ljudje pred 30 leti bolj zdravega razuma ko danej. Čudno in nerazumljivo dtjstvo je, da se taka preganja nje in pokolja socialistov vrte tam. kjer se je ie pred razmeroma kratkimi časom najbolj razvijala civilizacija. Z goto vostjo se lahko reče, ds ta mo-ritev bo rodila ravno nasprotne žolje fašizma. Moje mnenje je, če je kdo pri tem kaj pridobil— je Rusija. ' Moritev delavcev Nemčiji in Avstriji je tudi ubita pri masi tista "Deutschland ueber alles," ki je bila vedno v ospredju tudi pri delavcih, ker so miilili, da je Hitler njihovega mišljenja in z njimi. Pa so ga postavili na tron. Zdaj ga imajo in svoj "Deutschland ueber alles!" Zdaj jim je mogoče žal. Medicine so jako gren ke» ampak pomagati se ne da Obli človek t nogo bucije. Tega enostavnega niso1 30 kti Je oil eioveJc pr zmrSnl " I Nomcu (ma,° cenJel»» ako ni zna Da, «vet je bolan-zelo bolan*' ntt?*k<>' P*!*™ 80 večina Enemu človeku dajo po 20 do ^ittl-demokrati po imenu, po 30 ali še več paiač-ne bajt-en duhu in *>a Ie Nemcl- 41" . „„.«trelieno «lavo. Poleg tiKO« ali vei oblek, »to tlnoč ton ni« LwW. n br.tov ln eno živil ln kdo ve koliko tl.oč ton v Ameriki. 'premoga, olja in vse ugodnosti ter udobnosti dasi vseh teh stva- sestro. Cankar na angleškem miru .. ^ ^ preveč XoHke atvari Cleveland. — Prihodnj| nede- je ¿,ovek da| enemu> doiim tfco- Ijo, dne 18. marca, bo u prizor j e- čerfm |n milljonom ljudi ni dal na na odru Slov. narodnega do- n(čt Ali ni to norost? Vem, da ma farsa Ivana Cankarja '/Po- ^iie ^^ da ima |e denar Saj hujšanje v dolini šentflorjan- ravno to je: denar ima vrednost ski" v angleškem jeziku. Igro je |e tam, kjer so dobrine. Tam, prevedel A. J. Klančar. Nov grob kjer dobrin ni, ni vreden nK5. Industrijska anarhija je tudi ni ,„ , , ifmrili u filtru- vzrok vseh drugih zločiriov; ^veland.-Umrh JjGarlru jlh treba tukaj opisavati, de Možina, doma od Ježice Pri|preveč jih zvemo Uk d*n in nova. I.jublj.ni. V Ameriki Je bil. 32 "" " Kadi NRA je amerliki n.rod molem vodil, me.nloo v Cleve-' . . d . . d , ,.„du. Z.puW. mota in <«- ^ ne. kIj fn kakšen 'bo končni rezultat, tega Nov grob v starem kra.iu nihče ne more jasno dognati. Cleveland. — Frank Trebeč, Eno je gotovo: Splošna mrfnja 16H06 Waterloo Kd., je prejel proti velekapitalu. Iz tega se vest, da je v Lokvi na Krasu u- lahko prej ali slej nekaj izciml. mrla njegova mati v starosti 82 Predsednik Roosevelt sicer sku-let. V Ameriki zapušča dva si-|ša pridobiti svoje prijatelje kapitaliste, da "dajo nekaj" narodu nuzaj in s tem omogočijo boljši trg; ako.narod dela, potem več kupi, svoje obroke in davke lažje pluča, Zato ta poziv na kapitaliste. Ampak gonja za profi-tom jim tega ne dovoli. Pa recimo, da bi bil Thomas izvoljen. Tudi on bi ne mogel dosti naprrvitl. Kapitalisti bi mu nagajali povsod. Sabotaža bi bila povsod, v alučaju, recimo, če bi katero tovarno ali rudnik odprl za ljudstvo, škoda bi se delala vse povsod ln potem pa nanj, češ: "Nisi »možen!" Seve, ako bi bilo ameriško de- Zdaj pa poglejmo, kaj se godi V Bellingha-mu »mo delavci preveč raztreseni in zdaj zarposleni na vrtovih in olcoli hiš. Rudarji delamo po 2 dni na teden in po 6 ur na dan. Dola ti torej ni treba preveč. O zaslužku pa ni vredno pisati. Kljub temu še nekako "gszimo" niiprej in ravno «tradamo še ne. Kaj pa prinese bodočnost, je'nerešeno vprašanje. Mnogi verujejo v New Deal. Eno je gotovo: Delavec drži vse gor! Le tisti $ plača, ki gre skozi delavčeve roke. Kamorkoli se ozreš, vse je neikdo plačal. Tudi veliki prof iti pridejo-in so iprišli le od dela. Če delavec ne bo delal, pado vse. Zato ta New Deal, George Gornik. zimi jo ja premalo, veliko malš, poleti pa preveč, m preveč. Ne vam kaj bo, če se vreme ne '^popravi" ali pa toplomer "izboljša." Tukajšnje delavske razmefe so precej klavrne. Dela se od 2 do 3 dni v tednu. V par dneh se pa ne more zaslužiti dovolj za preživljanje družine in za obleko.' Je pač slabo za one, 'ki delajo in za one, ki ne delajo. Pro-»periteta se menda ne misli kmalu vrniti, da bi spet razveselila kisle obraze. Z depresijo se pa vsak dan vidimo; hodi pokonci ln brke ima tako ostre ko svedre. Prav tako izgleda ko Hitler ali Dollfuss ali Mussolini. Pa kaj hočemo, potrpeti moramo, saj pravijo, da potrpljenje je božja mast. In baš s to mastjo se tudi jaz mažem že nad dve leti in pol, in kot vse izgleda, se bom še! Vsem onim na zapadu, ki so me pismeno vprašali o mojem položaju, naj povem, da se imam bolj klavrno. V teh resnih časih boljše biti ne more, kajti vsi smo prizadeti v tej krizi, ki so jo povzročili vsegavedi, katerim je mar lastni žep. Pravijo, da je že približno dokazano, da bo šla prej kamela skoz šivankino uho ko en sam kaipitalist v nebesa. In to bo menda res, namreč za one, ki so še v kontestu za sedež nad oblaiki. Kaj porečejo čitatelji k temu? Kdor mi potrdi, je moj prijatelj, četudi ga nisem še nikdar videl! Frank Fink (200). Amarika podpira kubanskega diktatorja Welles priporoča finančno pomoč, ki naj bi preprečila pader Mendietovegu režima Washington, D. C. — (FP Zvezni državni department je napel vse sile, da prepreči str-moglavljenje majajočega se re žima na Kubi. ki mu načeluje diktator Mendleta. Poleg držav bi nega depart menta podpirajo ta T j 7 režim tudi vvallatreetski bankir- bl1tt ( ru«*'e' K]**> tc™ ji, ki lastujejo velike sladkorne »T**"1 ^ verjamem, da so- plantaže na Kubi in javne naprave v llavani in drugih ku-liaiinkih mestih. Istočasno, ko je Mendieta pro Klaiil izjemno stanje in naznanil, du l»o zatrl militantno giba nje kuluinskega delavstva, je Suntier Welles, pomožni zvezni clalizem pride zato, ker druge poti ni. Zato verujem vanj, ker je rojen iz kapitallama in po vsoh naravnih pojavih že klije. Jaz na primer ne dam nič na to, kaj kdo reče kaj verjame in k ji | ne. Podlušam in opazujem le njih stremljenja in želje, ki Iržavnl tajnik, konferlral s pred-|Ho: *imbo,j "dobnejše življenje, tednikom Uooseveltom o načrtih kar iwna»l. da hočejo nekaj več vledc UHtanov it ve posebne ban- kttr Pomen^J revolucijo proti ke, k, 1,1 nudila finančno pomoč ki Imajo preveč. Ta narod kubanskemu diktatorju. »» nu 'brl^K toUko » iT^* Državni department je podprl ^ n* mara" Kljub Umu so M end let o tudi s tem. ds je do- ^ ** v njem. In na to volil uvoz neomejene količineNai računam, da pride. Le |»o-kubanskih likerjev v Ameriko.H?^1*', i"ko J! £ f2°? iT dočlm -e morajo vse druge dr- k" ln mM 1 J**1 20 ,et' žsve «Irtati določenih kvot. Men- llall<,A' in kdo ve P°Vedtt' kaVo dieta, ko je doldl ta privilegij, 1k> 20 ,et A , Je takoj pokazal naklonjenost Vna ns svetu se tako čudno Wall Street«. Svoje vojaštvo J e »P^minjs. Knkrat ponosns P«m» I« | na raSldJanJe Mavk pri- NVmlt'ija- «tarl slovenski rlh Ktaniš<^nlh, telefonskih in elek- k,L*° ^ mar lie *ed • niso dovolili spregovoriti, kot bi bila Kakšna razbojnika." Prijatelju sem odvrnil, da jih naše delavstvo ne mara radi njihove zmotne taktike, o kateri ima že več grenkih izkušenj. Poročevalec. Iz južnega Illinoisa E. Moline, 111.—Mesta, ki leži jo ob bližnjem veletoku Missis-sippi, so prijazna in zanimiva Miississippi je največja reka Združenih državah. V bližini se nahajajo štiri velika obvodna mesta. Na bližnjem otoku sred! reke se nahaja municijska tovarna, ikjer izdelujejo kanone in druge podobne priprave za ar mado. Kdor je kos takemu delu, naj kar poskusi. V mestu Moline pa največ izdelujemo far marsko orodje pri družbi John Deere & Co. Naša slovenska naselbina je zelo majlina. Morda je vzrok to, kar tu ni premogorovov. Tu kaj hnamo .postojanko SNPJ Tudi nas je precej zadela huda kriza in smo jo srečno prestal Menda noben član ni delal ves čas. Kako naj potem pričakujemo napredka. Kdor je imel ka, prihrankov,vso mu jih bankir, i [jočikali. Danes lahko rečem, da se počutimo 76% boljše. Čast gre menda. novemu dealu predsedniku. Na 10. februarja sem bil La Sallu na 25 letnici zakonske ga življenja mojega brata Vinca Zabavali smo se imenitno! Ime pa sem tudi priliko, da sem pr i sostvoval proslavi 30 letnice društva Triglav št. 2 SNPJ. Ro jaki iz okolice Ogledby so upr zorili veseloigro in bili smo vsi veseli. Slišal sem tudi našega sobrata in mojega osebnega pr; jatelja gl. blagajnika J. Vogri cha, ki je imel lep govor v korist SNPJ. Njegov govor je bil pomenljiv in se je tikal jednotini telav in razmer v teh slabih ča sih. Zastopane so bile vse sosedne naselbine. Želim, da nam bo sedaj spet omogočeno delo z» našo jed noto. tako da bomo zopet pridobi mnogo novih članov. * Anton Klanšek. Kamela in šlvankin» uho Postopsnje z delavci Gilbert. Minn —Malo ali nič se ne sliši iz naše naselbine, ako-ravno imatno več ča*a ko dela ki je tako kakor po večina na seHiinah. Ako ima človek pri jatelja. tJ* M starček še v«ln0 i med rojaki. Obenem Z že, da so se razmere neki boljšale. O podrobn J? ne bom poročal; to boT bližnji bodočnosti Društveni tajniki * J precej na roko pri moj^T so mi pripomogli do /osebno t* mor| hvahti J. Zigmanu, t* J *tva št. 295 SNPJ ¡^ tu, tajniku društva št 311 PJ. Ta dva tajnika sta J ko pripomogla do ubu-C P. Seliškarju in ^ stojnega društva se J hvaljujem za sodelovanj« loletno naročnino. Tudi št. 295 SNPJ je plaJ( no naročnino. Odpotoval sem v okrni moreland. Burja me J ovirala, tako da .sem bil ^ «Ujen na počitnice za Se vedno sem slabega u in ostal bom par dni pri peči. Med tem časom, )o vreme spremenilo i bo zaželjena pomlad. Sai smo imeli več ko dovolj Matija, ki led razbija, j« letos pozabil na svoji, ^ delo, ali pa ga je kdo kaj se ve. Anton Zid« S Periiikove moti* Cleveland, O. — Razstj našega umetnika H. G. h v Slovenskem narodnem v prostorih, kjer se je 1 prej atelje fotografa Bi ka, je v teku. Otvorjenaj« soboto, 10. marca, odprti nedelje, 18. marca. Ume! razstavil čez osemdeset (U natih slik, lesorezov iti kom v Clevelandu se nudi lepa prilika, da si ogledsj našega umetnika, ki je mnogo laskavih prizni strani ameriške umetn tike, da si jih nabavijo p» ceni, kajti umetnik se j« oddati svoje slike za ceno, krije samo stroške, kater mel z materialom. Razstava je v resnici da si jo vsakdo ogleda. Vi na je prosta. Razstavljei so tako krasna, da bi jih ljubitelj resnične umetni rajši vse s seboj vzel. Ju tako napravil, če bi !e Clevelandski rojaki, ki majo za umetnost, naj 1» bijo posetiti Peruškove 1 ve. Komur je mogoče, naj pi kako njegovo sliko. P« va dela so trajne m vrednosti in svojim last bodo vedno v ponos in Pridite in «ezite po njih! J. J., poroM iilo o delu in «si r. III. - Dasi eu aprila, ko bodo U dela prene- • Wendel, Pa.—V februarju smo hala popolnoma. Ijihko se *te- Imeli v IVnnl prav hudo zimo In je sre^negs oni. ki dels od začet- še pripetilo, ds vojaki nl«o ho-jtiplomer je večkrat kazal dsleč ka pri CWA. da se tsko prerine tel^ streljati ns štrajksrje in pod ničlo. Zdi se mi, da sem vso iz zadrege, v ksterl je že toliko "puntarje" svoje narodnosti.'odejo nsse zvlekel, pa še ni bilo ¿sns. Vprašanje ps je, kai z Uja 1*02 sem bil v Trstu, ko je tako prijetno ko v juliju. MoJ onimi, ki nimsjo popolnoma nič 1 "mala revolucija"' — • •---— Zidanšfk spet ns potovsnju Sharon. Pa.—Končno sem po moji trimesečni hudi bolezni toliko okreval, da sem se spet podal med moje številne prijatelje, akoravno nisem popolnoma zdrav. Nisem mogel prestati doma, ko sem videl v novem Imeniku, da je treba na delo za novimi naročniki na Prosveto. Pa sem šel. vet biti "mala revolucija.'*' Takrat •o domači regiment (tržaški) v ksoarni držsll zato. ker so bUi vsi, tudi civilisti, prepričani, ds oni ne bi na svoje ljudi streljsll. No, sedaj pa čitam, d« so ns . . r ___________, Dne 3. marca sem se kljub sla- toplomer vedno nsrobe kste:< Oni. ki imsjo moč. te odganjajo i bemu vremenu in slabemu zdrav, Poročilo Oglesby naselbina bolj majhna, vedno lepša. Njene centi kakor v Parizu, saj pa 1 dovolj denarja. Hiše krai tovi, ki so zasajeni 11 drevjem in raznimi i reda menta pa nam tudi ne pd kuje, tako da si ne uf odpreti. Kmalu bomo tli i regrad. Z delom gre tudi ■ še. Torej imamo vsakefil le denarja nič, tako dsi le "napol" veseli. Doioril dina bi se rada pomožib m nila, stari bi pA menda r* mrli, pa smrt navadno«! v posete tja, kjer m H Mnogi bi pa še radi da si na intem|to so me ovirali prrtlelu, vseeno mi pa se ».pak ne da gor pomak-j kot si bil takrat, ko si stal pri pa sem uspel toliko, da sem dobil niti \ sekakor ni vremensks pn.-mu: nič. Toliko si-na bo-Jv ohsikanih krajih vse prejšnje' «tisnite jo «" ,nu' topota pravilno razdeljena; po- |jem. ds se prepričsš o tisti naročnike nazaj. Medtem ps sem# ,ok LMTNICA tRF.ni Willsrd. na je limona J t* «ARCA. [tek Problemi priseljenca P.tOSVtlA ,'i.VjE: Sli^l sem, da blateno v k«nw™u-—» ^nVOR: Vi seveda imate Z akonski predlog kon-ka Bacona. Ta bi dovolil zakonitega bivanja vsem 1Cem. ki so prišli v Zdru- nezakonito, oziroma nezakonito ostali, pred 1. ,jem 1933, ali ki pred tem 'niso mogli biti deportirano deželo, kamor bi po , mogli biti. deportirani, nanaša pred vsem na gostince iz Sovjetske Rusi-dasi nezakonito bivajoči iriki, niso mogli 'biti de-ni ker ni bilo diplomatič-r med Združenimi država-Sovjetsko Rusijo. Dose-ni kongres ničesar ukre-logledu tega predloga, stavljena naturalizacija bivših vojakov AŠANJE: Ali je poeno-no postopanje za natura-veteranov še vedno v ve- OVOR: Zakon, ki dovo-iiioko olajšav za natura-inozemcev, ki so služili i^ki vojski tekom s veto v-ic, velja do 25. maja 1984. a j se inozemski bivši vo-»spešijo. Njim ni treba papirja in spričevalo o j je potrebno le, ako so prišli v Ameriko pred 5. i» 1924. ilni otroci naturaliziranih državljanov AŠANJE: Pred kratkim istal državljan Združenih Imam tri otroke, ki vsi • starem kraju: dekle, 14 p,sina, 20 let starega, ki ivno sedaj poročil, in dru-na, ki mu je 24 let, ali je Kateri izmed mojih ie postal ameriški držav-sled moje naturalizacije? OVOR: Tujerodni otVoci ejo ameriški državljani, njihov oče naturaliziran, liso 21 let stari, in ako so to pripusteni v Združene , predno prestopijo 21. le-osti. Pa je vseeno, če so ali poročeni.' Zato vaša 20-letni sin, ako prideta ižene države pred svojim »m, postaneta avtomatično ka državljana. Ako bi troei bili v Združenih h, bila dva najmlajša ka državljana. Starejši bi ostal inozemec in bi se potruditi za naturalizacijo »kdo drugi. ivljanstvo nezakonskih otrok IAšANJK: Neka moja pri-ki živi v Združenih dr in je postala ameriška dr-»ka; ima nezakonskega si Hp j«* rodil v inozemstvu edno tam živi. Fant je 17 r in hodi v šolo. Ali je on ameriški državljan? Kako ide sem? '(>V(>R: Nezakonsko roj-i nikaka ovira za ameriško janstvo. On postane avto-ameriški državljan, čim pušn.n v Združene države, " i" 21 let star. Da bo pri » «ven kvote, naj mati vlo-dpisnno prošnjo pri prise- ljeniškem in naturalizacijskem komisarju v Washingtonu. Posinovljenje otroka VPRAŠANJE: Sva zakonska brez otrok in stanujeva v državi New York. Rada bi adoptirala dečka, tri leta starega. Kako naj se to izvede? Ali se lahko otrok prevzame na poskus? Ali je zajamčeno, da resnična mati kasneje ne zahteva otroka nazaj? ODGOVOR: Najbolj varen način je obrniti se na ustanovo, ki je zakonito upravičena za oskrbo otrok. Taka ustanova v New Yorku je Adoption Committee of the State Charities Aid Association, 105 East 22nd Street. Legalna adopcija se ne izvede takoj, marveč po gotovi dobi, ki zadostuje, da se ugotovi, če so otrok in krušni starši prečni v medsebojnem odnošaju. Obdelana zemlja v Združenih državah VPRAŠANJE: Kak odstotek površine Združenih držav tvorijo farme? ODGOVOR: Glasom poljedelskega cenzusa od 1. 1930 imamo v Združenih državah 1903 milijonov akrov zemlje." Od teh je skoraj 987 milijonov akrov ali polovica v farmah. To pomenja, da le polovica, oziroma prav malo več skupne površine je v raibi za poljedelske svrhe. Tujerodni posestniki hid VPRAŠANJE: Ali je res, da priseljenci v Združenih državah so prvi na vrsti kot lastniki hiš? ODGOVOR: Res je. Po ljudskem štetju od 1. 1930 je bilo v Združenih državah 5,736,491 tujerodnih družin. Od teh 2,966,-7C7 oziroma 51.6% je (bilo hišnih posestnikov. Odstotek za turodne družine tujerodnega izvora je bil 51.6% in za turodne družine tretje ali daljne generacije le 48%. Kar se tiče dejanskega števila hišnih posestnikov (t. j. lastnikov malih stanovanjskih hiš), 7,437,000'jebilo Ame-rikancev tretje ali daljne gene racije in 2,818,000 tujerodcev ali Amerikancev druge genera cije.—FLIS Modernizacija Rusiji drugi petletki /' _ Novi program bo stal 133 milijard rubljev in bo podvojil šiv« Ijenski standard ruskih mas, pravi Molotov Lewis odredil konec stavke na antracitu Tamaqua, Pa. — Osem tisoč rudarjem, ki so zastavkali v tej okolici, je Lewis, predsednik UMWA, ukazal, da se morajo vrniti na delo ali pa bodo ob čar-terje. Stavkarjj so si izbrali prvo in se vrnili na delo. Rudarji so zastavkali vsled ši-kan s strani operatorjev in tudi vsled nezadovoljnosti z upravo u-nije. Lewis je pa imenoval komisijo, da dožene, če se člani "drže pogodbe z operatorji in u-nijskih pravil," kar sigurno ne bo rešilo rudarskih pritožb. Znanost oživela crknjenega psa San Francisco, Cal. — Važen eksperiment oživljanja mrtvih je bil izvršen zadnje dni v laboratoriju kalifornijske univerze in v navzočnosti petih znanstvenikov. Poizkus je bil storjen na psu, katerega so nalašč usmrtili v ta namen. Pes je bil mrtev sedem minut, nakar so mu vbrizg-nili v žile razne solucije, ki so iznajdba drja. Roberta E. Cor nisha. Tri ure kasneje je pes že lajal. Dr. Cornish se že dve leti ukvarja « tem problemom. Moskva. — (FP)— Sovjetska Rusija bo v drugi petletki potrošila nad 133 milijard rubljev za moderniziranje svojega gospodarstva — za izboljšanje produkcije, nove tovarne, rudnike, stroje, kmetijstvo in trans-portacijo. S tem programom upa vlada podvojiti, če ne potrojiti rivljenski standard ruskega prebivalstva. Druga petletka, ki se je neofi cielno pričela izvajati že pred le tom, oficielno pa z odobritvijo programa po zadnjem kongresu komunistične stranke, v obsežnosti daleč nadkriljuje prvo petletko. Slednja je stala deželo 50.5 milijard rubljev v primeri s 133.4 milijardami za novo petletko. In kakor je prva petletka podvojila produkcijo v primeri predvojno, jo bo druga petletka podvojila v primeri s prvo in tem dvignila življenski standard. Produkcija se ima vsako leto zvišati za 16.5%; v primeri z 21% letnim zvišanjem v prvi petletki. V vrednosti se bo zvišala od 43 milijard leta 1932 do 103 mili jard leta 1937 — suhoparne številke, ki mnogo povedo, čeprav računi sovjetske vlade nekoliko vneso in ni gigantski načrt Izveden do točke. Vendar pa sovjetski voditelj računajo pa realizlranje in so vsled tega znižali produkčljsk tempo za štiri in pol odstotka oc prejšnjega. Po izvajanu pred sednika ljudskih komisarjev Jlo-lotova in drugih voditeljev, so bili največji nedostatki prve petletke v premajhni pozornost na kvaliteto, lokalnemu < indu strijskemu razvoju in lahkem in d u str i jam. Vlada se je končen trirala največ le na gradnjo tež ke industrije, druga petletka pa posveča več pozornosti produk ciji konzumnega blaga. Vsled tega je težka industrij "na trdnih nogah", kakor je re kel Molotov, posebno stroji^ In lustrija. Konfpletna modernizacija pa mora objeti tudi vse dru ge gospodarske panoge, agrarne in industrijske. Cilj sovjetov je, doseči ob koncu druge petletke v pogledu modernizacije najbolj razvite kapitalistične države in v produkciji nadkriliti najmočnejšo evropsko državo. Za dosego tega cilja določa druga petletka 94 novih strojnih tovarn, 79 novih elektrarn, 178 novih premogovnikov poleg drugih industrhslih projektom, kar bo stalo 70 milijard rubljev. Izven tega bo vlada investirala nad 15 milijard za izboljšanje poljedelstva v primeri z manj ko desetimi milijardami v prvi petletki. Za izboljšanje železnic bo potrošila nadaljnjih 26 milijard v primeri z devetimi v prvi petletki. Poleg poljedelstva je ruski transportacijskl sistem najslabši člen v sovjetski gospodarski verigi. Radi slabega stanja železnic je sploh oviran ves razvoj, ker tovarne dostikrat ne dobe dovolj vagonov in tudi promet je prepočasen. To bo vlada skušala popraviti. Število lokomotiv oziroma njih vprežno moč bo dvignila za 75'/i in podvotlrlla 9500 kilometrov proge. Poljedelski program ne predvideva posebnega zvišanja v obdelovanju zemlje; sploh določa za letos in prihodnje leto znižanje. Vlada bo posvetila vso pozornost izboljšanju in moderniziranju obdelovanja zemlje, ki e še vedno primitivno. S tem u-pa zvišati poljedelsko produkcijo od 40 do 60 odstotkov. Stevi-o traktorjev in drugih poljedelskih strojev bo početvorila — od dveh in Četrt milijona na o-sem milijonov traktorjev. Najbolj resen problem je v zvezi z živinorejo, ki je z nasilno colektivizacijo kmetijstva silno >adla in je danes polovioo manj ta kot je bila pred vojno. Druga petletka določa zvišanje števila conj za 11%, goveje živine za ^0%, ovac za 84% in prašičev za 274%. Realiziran je tega dela petletke bo najtrši oreh, ker ni le nobenega znamenja o kakšnem izboljšanju. V živinoreji je Rusija lansko leto faktično nazadovala v primeri z 1932, čeprav je v vseh drugih panogah napredovala. Z drugo petletko so ai sovjetl zastavili težko nalogo, po obsegu fečjo kakor je bila prva petletka, s katero so položili gospodarski temelj novi Rusiji. Zgraditev tega temelja je bila najtežja stvar, in to posebno Še v tako primitivni in po svetovni in civilni vojni razbiti deželi. Lažje bo graditi na tem teme lju, na temelju prve petletke, ki je zahtevala od ruskega delav stva Bilnega samozatajevanja In trtev. Druga petletka ima namen prinesti delavstvu delno po-plačitev s podvojenjem žlvljen-skega standarda. To upajo sovjetl doseči z zvišanjem produkcije življenskih potrebščin, z zvišanjem plač, Izboljšanjem socialnih dajatev v področju zavarovanja in zdravniške oskrbe In z znižanjem cen v trgovinah za okrog 36 do 40 odstotkov. Slednje bo prišlo z izboljšanjem teh' ničnih metod v produkciji. j Slomški Hirodni I ---—11—- O Anr(U t«M Podporni Jodiota J I u Warf». 17. Jwtfa Jt07 v drt«Ti lili note 1857-51 8o. Lavad«!« At«., (h leas o. ill. -------- T«l. Itockw«!. IMI GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIODSEK: VINCENT CAIN K AR, predsednik... .2057 S. Lawndal« A v«., Ohle**©, ni FREÍ) A. VIDER. fl. tajnik.........2057 S. Lawndal« A v«., Chicago, 111 LAWRENCE GRADISHEK, taj.bol.odd. 2057 S. Uwndals Av«., Chicago, 1U JOHN VOGRICH. fl. blagajnik......2057 S. Lawndal« Av«., Chicago, III FILIP GODINA, uprsvltelj glasila... .2057 S. Uwndsla Av«., Chicago, ill JOHN MOLEK, urednik glasila......2057 S. Lawndal« A v«., Chicago, 111 ODBORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpredaodnlk.......096 E. 74th St., Cl«v«laud, tt JOHN E. LOKA K JR., drugI podpredsednik.. HUH E. 170th SU CUv«land, O. GOSPODARSKI ODSEK i MATH PETROVIČU, predsednik......>....695 E. 140th St., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............983 Seneca Av«., Brooklyn, N. Y JOHN O LIP..........,........U9 S. Prospect Av«., Clsreadon Hills, ni :t POHOTNI ODSEK: JOHN GORŠEK, predsednik..,...........414 W. Hay 8t„ Springfield, UL ANTON ŠULAR.............V.....................Arms, Kana, JOHN TRGE!*!..............:...................»o* «57, 8troUn«, Pa. FRANK PODBOJ.................................«o» 01, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH..................H1010 1'arkgrov« Av«., Cleveland, O NADZORNI ODSKK: FRANK ZAITZ, predsednik...,..............3039 W. 20kh St.. Chkago, ¡¡k FRED MALGAI..............................25 Central Park. Ponji. III. JACOB AMBROZICH........v............. Here« St., Ev«l«tt Minn. rosna t-Kw«MMiM«a s «ia«»iMi M \ «»• •• win»UWi VSA PISMA, kl m mmmmU* M H« al. «ra«aa4Mba. asj «a »Mh». m f»*«*»"!'» VSI DKNASNR *a»»Usl«a •« M m »»*•»• «l mémkrn »a mM« Mi i»ailliala as ■»• UlsIM»* * t l „, vn ud,,,, Ukajat* m Wlsllk« naj m imuum» m M. Ujnlli™. Vm Md.*. * .»..I • Maaajalftklail M-ll. n»l •• »• kU«s|sl»l»^ VSK paiTOZSK slMl» smtovsais • «»• Ukmrn mJ m «•IIIJsJ* tr»«k i.r«4i*eRlka rmInsiiii ... _ .. .__. „ VSI raiZIVI a« «I. ««r**«> MtMk m asi as J«Sa (tovlka, ar^sia»« |M» " VSI UOMSI la a»UI. ssm»m«IU. «ImI. asr»lsl«a la s«M «m. k« S » trté « BU*IUw MiMto. asi M p^áttja mm Mra0SVKT0.M lUT S. UwsSsU A?*.. t'kkMS. Uk NO TBI Cmrr—mm.mM «Ilk lb* SaprMM UfflM >ImM N m*4r—4 ss CuMMiislfslt*n* far Um .«w nr^mm.1 iInM U m**iwm4 le Mm. All NailttoSMS •( »«sty mm4 k«»ln«M «m«r«li»« ImIin mí mikm Ikaa sM tonWil akasM U mUf—4 to «k« -rt*l*n'. .(fir«. Maltora mt alck tonafll aKould ka atfdraaaMl to Ika aaaUlaal aMratory. KlnsMtol Milan saSar Ika iarbsllcttoii •( Ika lia«a«rav'» sina« akasM k« toka« «W *>eh je torej |>opoln. A gotovo bo Imel še važne posledice. Tako pričakujejo, du bodo na temelju čistih kultur našli nova cepiva, ki ln)do znatno olajšala borbo proti sifilidi. lenj e. JL Ali ste že naročili Piueveto aU Mladinski list svojemu prijatelju ali eorodnlku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednoetl, ki ga za mal denar lahko polije-ta svojcem V domovino. Električni pralniki in gladilniki na 14-dnevno Prosto Preiskušnjo Odjemalcem Commonwealth Edison Co. • Brez da bi inventirali le <*n cent, lahko rabite v vaftem domu pralnik ali gladilnik za dva tedna. Naš strokovnjak Vam lo pokazal kako ne rabi. 1'otem ne odločite, ali želite obdržati aH n<*. 1'OS KIIM ODPLAČILNI NAflM Malo naplačilo lakoj oatalo na Val mcae^il elektroni račun fJ luv ni fin h tir k I ritmih na ftra v in ftra t ni rr Vsak Mtrdssrl I« raiaiMr« «sI |Oni*«a|slra In «Mtl Mto«»n M#r*lr«. V|»ra-Aap«- as s«l ZANIN/R74IJI NACKr pri t >vh nskupik Bralnik«» ra M*.M in hmttiU» Tara al t Mkaa" to•#• •Mm •d« v lirookvillu. Pa„ za onemogle vdove vojakov iz Hvlhie voJin». Za%i»d Je **«* nsšlo s»rt v f>gnja. — ------ -—— ffirain jI t i« «nI lahki »rf/i/s/tf. ni nn/rf. it »I« napln/ila pri na-knjm, 001 n lo nn m**r**M aplaft In na Vat iUklri/nl- mtn*. X« prid me t f kapljn* na ' š« rrmt mrk nI Ika viife. f^COMMOWWIAITH IPI§OWfl ELECTRIC SHOP3 I i-.71 W Adam» fk,— llt ha. I»ra*lx.«« St, Wé It i %ii*tlfh 1100, U«/ Ui ^ «ml * imm m slishi «as« a*. am rs«R * u.t I»»-« r*m m— MIM to M*Mp» Im. , j 1,1.11 \ I N I Kl I' O I / V S M U SAkl POM ebosxkta LEONHARD FRANK KARL IN AP Prevedel MILE KLOFČIČ ■hK In ko je dvignil i**!«*! In nsšel njene trepetajoče zaprte ustne in zmerom znova jemal, tudi tedaj ni»ta «pregovoril» niti besede. Tanko blago je pretesnd oklepalo ramena in pmi. Odpel je gumbe. t Slabotno se »mehljaje je aama odpela srajco in se vrgla, medtem ko je padla srajca, njemu v roke. V postelji je na belem platnu široko ležalo soince. Kari je «topil k vratom; ves srečen je bil, et metrov Široko. "'Kaj boš oblekla danes, Alma? Jaz oblečem modro." "Sem si mislila. Jaz izberem rumeno." Vsaka je Imela le eno nedeljsko obleko. Da bi svojo garderobo pomnožili, «ta i>ogosto menjali. "Tako mislim, da pojdeva drevi v kino Kakšne strašne motnje pa so to!" V sobi v četrtem nadstropju, kjer je stanovala Anina» prijateljica, ki je že večkrat brezuspešno klicala Ano skozi okno, se je vrtela črna kavčuka«ta plošča s psom pred lijakom in grmela vojaško koračnico, po kateri so milijoni odkorakali v vojno. "Te motnje so neznosne. Prekinem telefoniranju. Kasneje bom spet jioklicala. Svidenje!" Klfi je pritisnila na zvonec. Almin zvonit' je preglasil vojaške» godbo. Obe dekleti sta Izginili. V globini, na cementnem kvadratu je stal štirileten, svetlo plavolas fante In tulil proti nebu: "Micka dobila je otroka, a kdo je bil, ne ve." Nekdo je (Hitrkal na vrata. Ana je skočila v postelji kvišku, roko si je pritisnila na srce. Skozi razporek v vratih ju padel v sol>o časnik. "Prej si bila pri tem drugačna, Ana. Bolj sramežljiva." Ia'žal je na hrbtu s kvišku uprtim pogledom, prevzet tal predstave, kako mnogo bolj sramežljivo se je vedla Ana nasproti njemu. "Se s|K>mlnjaš, kaj «1 rekla vselej, ampak prav vselej, preden si . . . preden je prišlo do t«-jyt? Tudi ležala si pri tem zmerom drugače." Nehote se je odmaknila in zastrmela vanj; bila je vsa »medena, ker je poznal tudi to njeno najbolj intimno lastnost Njen obraz se je od strmenja razširil in postal nenadoma tako brez misli, kot da ao z operacijo odstranili vso razsodnost iz nje. ' J "Popolnom* drugače si ležala!" Z rahlim pritiskom je njeno upirsjočo se desno nogo, ki se je pri tem upognila, potisnil v stran in potegnil njeno desno ramo k sebi. •Takole je bilo!" Glava ji je sama od sebe omahnila v tilnik. Spričo te običajne lege je oživela v nji vsa preteklost z Kihardom. V objemu je šepetala njegovo ime, prvič in do dna prepričana, da je m očki v njenih rokah res Rihard. Preteklost in sedanjost sta se ta hip tudi zanjo zlili v živo enoto. * V naslednjih urah se je morala Ana notranje truditi, da bi mogla še nadalje ohraniti prepričanje, da je Kari njen mož. V teh urah je spoznala, da je človek vendarle zmožen ubraniti ee določene misli, ki se mu vsiljuje, pa čeprav nima moči, da bi jo s tfilo priklical vase. V prsih, nad želodcem je bila tista psihična mišica, ki jo je morala napenjati, če se je hotela ubraniti zmerom znova vsiljujoče se misli, da Kari ni Rihard. Karla, vsega prežetega od svoje ljubezni, se takšni dvomi niso dotaknili. Medtem ko je dajal in od veselja pijan sprejemal tiha ljubkovanja, je že premišljal, kako bo z voljo in delom ustvaril potrebne temelje za skupno življenje z Ano. Rihard je teden dni — od dneva preselitve v velemesto do začetka vojne — delal v strojni tovarni Kipp / Grttf in je bil z zaslužkom nezadovoljen. Pri Kipp / Gr&f, v tisti kočariji, -ne bo jemal dela, preslabo plačajo, je rekel Kari, ko se je Ana oblačila. Zgrozila se je: močan spomin se je je iznena-da dotaknil. Ta občutek je bil takoj spet preplavljen. Njej je bilo še zdaj tako, kakor da leta nad tlom: stanje, ki je bilo tako izključeno le čuvstvo in tako živo prijetno, da kritična misel tudi zdaj ni zmagala. Ko je Ha po stopnicah, da bi kupila nekaj stvari zafkosilo, se ji je zdelo stopnišče spremenjeno in vendarle spet domače in navzlic njegove domačnosti nenavadno drugačno. Drugačen je bil človek, ki je stopal po stopnicah. Potem je prišla solnčna cesta, drugačen zrak. Živahnost ceste. Pritlikava starka z veliko košaro v roki je šepala mimo, igrajoči se z otroki, ki so si klicali drug drugemu. Mesarski voz: mimo. Dva rokodelca, kar v srajcah, kakor pač v nedeljah, sta se pogovarjala pred vrati. Ana mora v prodajalno in povedati, koliko mesa bi rada. Računati mora. Izračunati mora, da bo mesa za dva človeka dovolj. Misliti mora. Cuvstvo se umika. Misel vlada. Vsa teža tele«a pada od ramen navzdol. Glava se jasno in svobodno dviga kvišku. "Ne, tega ne bo zadosti. Dajte še četrt funta več," reče me-sarju. Zakaj zgoraj v sobi je bil neki mož. Ta je tudi hotel j osti. Nekdo jo je prišel obiskat. Obiskat. Ze, toda od obiskovalca jo loči vendar silen prepad. Kaj jo briga tisti moški v sobi? Včeraj je prišel. Štiri leta je živela dan za dnem sama. Včeraj pa je prišel tuj človek. In davi? Kaj se je zgodilo davi? Zgodilo z njo? "Priložite mi še kak Ano kost za juho." Kako je bilo to mogoče? Tuj moški. To je strašno . . . Njen pogled je bil prepaden. Na poti domov je srečala znanko, ki je tarnala, da sta se mast in moka «pet podražili. Anin pogled je bil prepaden. (DilJe prihodnji«. I Drugi: Da. Hej — natočite še enkrat! Tavernar (pride): Da. Gospo-da sta res žejna. Take ljudi potrebujem. Sicer imam pa tudi najboljše pivo v mestu! Natakar: Gospods, zdaj dol-gujeta lest velikih vrčkov pivs. ■Tavernar (pokima in toči). Prvi (tovarišu): Hudiča, ta vernar zgleda močan dedec. Zdaj sva pa le na koncu vrvi — kaj nsj storiva? I Drugi (glupo): Prej sem jaz rabil možgane, zdaj jih,pa ti. prvi (jezno): Ti kronani osel Jaz ti pokažem! (Se zgrabita nastane strahovito ropotanj« s stoli in miza se sumljivo zamaje). Tavernar (zagrmi, da se strese pod in stene in da streha skoraj odleti od bajte): Mir! To je in bo dostojna gostilna! (Postavi pivo pred gosta.) Sest desetič Prvi (zmedeno): Gospod, stvar je za naju kočljiva . . . Tavernar (se jezno namrdne) Kaj menite? * * Drugi (s tresočim glasom) Res, gospod tavernar, stvarca postala za naju zelo komplici rana. Tavernar (se zravna): Ne mu dita me. Sest desetič! Prvi: Da, šest desetič — toda — Drugi (veselo): Gospod ta* vernar, ali imate kredo? Tavernar (se sumljivo sklju či): Kaj? Nimate denarja? Prvi: To se pravi — včasi sva ga že Imela, in še ga bova imela Drugi (hitro): Da, da. Ravne zdajle ga pa res nimava, ker sc razmere — Tavernar (ne posluša več, am pak pograbi z vsako roko enega za vrat in ju trešči skozi vrata preko ceste v jarek): Zastonj b pili, hudiči! Mestni smetar (pride mimo, ju vrže na voz ter odpelje na smetišče med brezdomce): Poleg crknjenih mačkov in psov moram še to golazen pobirati. Mo, posel postaja res vedno težj" plača pa je vedno manjša! ' EPILOG. Konec igre je težko pokazati na malem tavernskem odru, zato naj si občinstvo mis" svoje in potrpežljivo počaka, da rjuha zagrne vse skupaj. nje, kakor v posmeh, še hranilo. Desetletni Tone je iepal že Od rojstva, včasih ga je vrgla bož-jast, da so mu pene silile skozi usta. Martta je bila edina izmed otrok zdrava. Prva je bila n oče ni bil pijanec. Bog zna (je se sedaj klati po Ameriki? |Z dvanajstim letom je žt slutila, življenje jo je takoj trdo zgrabilo. Lepa ni bila, a grda tudi ne. Človek bi rekel, da je s svojo temno poltjo vzbujala ne to strast ali samo sočutje. Mogoče je bilo vse obenem? Pozneje, ko se je razvila, kolikor se je mogla pri težkem delu v tovarni, , e postala lep6a. Od lepote ni i-mela ničesar drugega, kakor vsa-codnevna zalezovanja in nevarnost, da pade vsak hip. Zaslužila je toliko, da so doma živeli n umirali obenem. Pred pijanim očetom j« mora-vse dneve bežati, zakaj vede" je, da ni njegova hči. Zalezova jo je, kadar se je najmanj nadejala In je klafal vse mogoče neumnosti. Mati ga je rotila naj bo jpmeten, branila je hčer, a u-braniti je ni mogla. Mariša je bila slabotna, utrujena od dela, oče pa Živina. Ničesar ni delal, samo postopal in pil. Stokrat je bil že kaznovan, stokrat je obljubil, da se bo poboljšal. Neke noči je Marišo zlorabil. Mati ga je hotela ubiti. Mariša je jokala. Potem se je Mariša u-mirila, mati tudi. Življenje je teklo dalje. Mariši je bilo vseeno kako. MARIŠA PETEK, 16. MARCA.il "Otroka borp imela je!" je begala Mariša' H "Kaj sedaj?" |Dnevi so minevali V taJ je izgubila delo, ker je ¿S Ha, radi malomarnosti T* tev strojs. Kaj torej? počasi začeli prižigati lo^lS zi razbita okna sijejo kakor raztrgani otroci. ^ Tudi Mari&ina mati je prh* luč. Včeraj jo je še ManfcT setletni Tone hoče imeti kj Otrok z angleško boleznijo J hotno ječi, v notranjosti gi y li, zvija se, dokler v mukak k zaspi. . 'Mariše ni več, Tone," nid lil m kruh«* mati. "Lačen sem, daj mil prosi Tone. -"Čuješ, Mariše ni več'H "Daj mi kruha!" Zunaj šumi reka. V njo i zaganjajo prameni petrolejki žarki električnih luči. ] Barake gledajo s svojimi bj nimi očmi v dremotno reka Včeraj Petrček, danes X« ša, jutri . . . Kdo jutri? Kdo i tri? Kdo jutri? Frank S. Tauchar: Igra ?a tavernsk* odre Drugi: Vrag naj \zame še kri j Natakar: Seveda, gospoda, se ko je že vse drugo! Radi mene veda. se lahko takoj spremeni v vodo bi se vsaj počutil malo bolj (Pri mizi v zakotnem tavernujnjlm sorodnega ... I _ sedita dva od ekonomskih raz- |»rvi (pogleda proti čevlju, izjtoliko denarja mer razhičanit človeka, ter čaka-1 katerega moli palec): Prekleto! Prvi (ga prekine): Neumnost! ta. da I>i jima kdo "trital" novo Čevljarski pomočnik sem, pa mi/e Imaš možgane, jih hitro rabi prnti štrle iz usnja. Kaj naj to Izmisli si vendar kaj. pomeni? I>rugi (žalostno): Kaj /laj mi« Drugi: Da preveč pijančujeA «Hm, de pa nI groša ■ * Vul.La. T.La It Pripoveduje .MIlan Vrtočnik V barakah je še tema. Petrolej je drag, električna luč svet le pred barakami. V rečni strugi odseva z one strani, kjer se začne pravo mesto in bega v od bijajočih se lisah na razdrapane strehe barak. Včeraj so iz struge potegnili malega PetrČka. Igral se je ob obali, gledal je njene premetava-joče se valove, metal za zabavo kamenje vanjo in sam s kamenjem padel v vodo. Nihče ni kriknil, nihče ga ni lovil. Drugi dan so ga dobili ob obrežju, kilometer daleč od barak. Ves zabuhel je bil, samo na ustnih mu je ležal čudno blažen smehljaj. Prepeljali so ga v mrtvašnico in tudi zakopali. Nihče ni jokal za njim, saj jih je bilo doma še deset. Bog z njim,, on je že preskrbljen, preskrbljen, kakor nihče izmed njih. Danes je sledila Petrčku šest- Prvi (tiho): Ali imaš kaj mož-gan? Drugi veselo): Tisto pa! Ce bi!najstletna Mariša. Po mostu jc —;-" I hodila dobro uro, zdaj zastala Sprememba je nastopila, ko je spoznala nekega mizarskega pomočnika. Obljubil ji je zakon. Začel bi na svoje v trgu Z . Zaslužil bi toliko, da bi oba za silo živela. Mariša je bila vsa srečna, a bala se mu je razkriti vso kal varijo svojega življenja. Končno, ko je videla, da ima resen namen, mu je izdala svojo mladost, greh iz barak. On ji je vse odpustil. Sreča se ji je smejala, kakor še nikdar. Tudi mati se je veselila, očetu sta zamolčili vse. Ce bi on zvedel, bi rohnel, ker še ni .pozabil svojih pravic, ki jih je imel do Mariše. Zdelo se je, da bo Mariša rešena pekla. Franc je odpotoval v bližnji trg, da pripravi vse potrebno. Mariša se je nekam pomladila. Med barake je zanesla pesem, da je stara Trpinka nejevoljno godrnjala in so paglavci leteli vkup. Kaj takega še v barakah ni bilo. Potem je prišel tisti večer, ko je oče pripeljal Mariši ženina. Drzen je bil v besedah, denar je razmetaval, da je Mariša strmela. Smejal se je, kazal ostre zobe in poželjivo gledal Marišo. Od tistega večera je hodil sleherni dan. Mariši je kupil lepo obleko, otrokom sladkorja, materi je dal nekaj denarja, oče je pil. Tako Čudno je bilo vse to, da je Marišo vso zavzelo. V barakah je bila doma. Med ljubeznijo in denarjem ni znala razlikovati. 2enin ji je kmalu začel ugajati. Kino, gledališče, to je bilo novo. Mariša je podlegla in pozabila Franca, dokler ni nastalo nekaj strašnega. Ženin slepar, tat, izgubljeni človek. Deset let zapora. Mariša je hlipala, besnela, oče je nekam izginil, mati ni mogla do prave besede. hudičevih časih žlobudro. I Prt i : I »a. žl\ imo. Drugi: Veš, prijatelj - če te sploh morem tuko razivuti—da m m >.e večkrat preklel svojo mi-zerno ekxiittenco. Ja* bi h«« takoj obesil, če Id vedel, da bi It ' trohico žalosti ali pu sitnosti * tem komu povzročil. Ker pa vem, da bi tem hudičem — v mislih i* mam vse moje sorodstvo in poznanstvo — t mojim obešenjem neznansko ustrvSSl, me ^uA ta kljubovalno^ drii pri Življenju, l/npove bi namreč šr rad nekoliko draiil predno «e iztegnem na vrti ali |ia v obcestnem jarku. Prvi: AH ne deblš nobene pomoči od nekdanjih znancev in "bivših" sorodnikov? in premalo delaš Pni: Kako naj delam, ko pa me nihče ne najame. Čevlje dela «troj, in na« je dve tretjini na cesti. Drugi: IW n«* «m N Mlekar (postavi « a*i pred gosta): Tako, gonpoda! (Čaka po me nI j Ivo.) t Iba (se »pogledata ter slanino itpraineta čsši). Prvi (da bi «e re*il ia teeneg» Gostiteljica (je dekle, ki dela ki|ihti® P°iväI «Mbujočl ®*ra- žnik. Ljudje so hoteli gledati kako bodo poklicni gasilci iskali de kle, ki je pravkar drugič priplavala na površje, neksj krik-nilo in zopet izginilo v penastih valovih. Tudi Marišo so potegnili iz vo-de. tudi ona se je smehljala, ka kor Petrček, tudi njo so prepe-ljall v mrtvašnico. Rezali so jo ker so hoteli dognati vzrok njenega samomori. Rila je v šestem mesecu no, »ečnoeti in »polno okužena, šest j naj «t let je štela. I . V barakah je še tema. Mati je vedela nekaj več o sa. preklinjati. Pomuli P«»MtaJa): Goepod natakar, na-— njim m »rodna kri se pretaka točile W enkrat ' tudi v tvojih žilah . ". . 1 l>rugt (hitro): Ds, éc enkrat v tavernu za Indirektno plsčo, In zabava goste s tem. da prisede k miti in na njih račun je in pi. je ter jih seveda za to na svoj način zabava; govori in pleše z njimi itd. Pristopi, ju pogleda l*>*trani, se nasmehne—in končno namigne, če sme prisesti. Godba nalahko igra): Krasen valček, fantje . . . Drugi: (vzradoščen. ji kima naj prisede): Ds, da; zelo lepa melodija—čarobna golobičics.. Prvi (jetno zamahne z roko in kaže s prsti, da nimata cven-kal: Dru gič, punca morda drugič! (•ma je vekal otrok z an- Pnl: //«»pel sva trenutno holetnlja Vsak dan bij *ena. Ali ti se že kaj 4omt*tti? mor*1 umreti, a ga je živijo CEPIVO PROTI INFLUENfl Važno odkritje češkoslov^ učenjakinje Boj proti hripi je tem težj ker še danes ne poznamo nja ga povzročitelja. Znarwtv«| menijo, da gre za tako majfc organizem, da ga ni mogobi paziti niti z najboljšimi seda^ mi drobnogledi. Vseeno p« i če jo za njim. Na Češkoslovaškem se bavi tem iskanjem povzročitelj» h pe že dalj časa docentka vseui lišča Komenakega v Bratisls dr. Kuklova. Po svojih do«( njih raziskovanjih je priilti prepričanja, da domnevani I cil hripe nikoli ne nastopa u temveč vedno v zvezi z drufii znanimi bacili. Zato se usmet novejše zdravljenje predva« pobijanje učinkov teh znaniM cilov. , Na ¿ej podlagi je tudi drli ni zdravstveni zavod v Pragi delal cepivo, ki sestoji iz h aU (treh cepiv. To cepivo ji Števtfmh primerih res boteih Inftilo, čeprav ni mogoče te ti, da gre za specifično sreda proti hripi. Kulture za to cepi se goje tudi v zavodu sam Poskusi z novim pripomoiki zoper silno razširjeno boleia niso zaključeni, vendar pa < stoji upanje, da bo odločilno] segel v boj proti tej bolezni HITRO ZDRAVLJENJI REVMATIZMA Pleurisy in Pneumoai« Kdor trpi na te|« boleznih ni naroči "Fereeut Liniment", ki ■ ozdraviti te boletnl v 48 urth. zdravilo je ozdravilo le na ti«* I di in bo tudi ves. T» idrtvilaHi rele biti pri vsaki hiii in teko h prihranili veliko densrj». Ti i vila so jamčens od Julien FnesS»: der the food and druf «ct, hm 190«. Cena steklenici j« ** asrsMla pošljite ns ne«lov: Jol« ielak, 801 Lincoln St., Nokoak - (A"« Najzanesljivejše dnem ** vesti m v Snevtika "Frew Jih «tate vsak de»? tiskarna s.n.p.j CPKBJSMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajocajjj Tiska vabila sa resellce In shode, viiitnice, ttd knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, h mm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku Is M VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAf» . a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI < Vea pojasnila daje Ueksree PRINTER MS74I So. Tsšefea Lawadale A«es«