Št. 3(1536) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 18. januarja 1979 U Cena: 6 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI I S YU ISSN 0416-2242 Teden cvička -kljub hudi lanski pozebi Tradicionalna prireditev bo letos spet v Novem mestu, v športni dvorani Tudi lanska katastrofalna pozeba ni - kot še nobena doslej — vzela našim ljudem veselja do vinogradništva, Društvu vinogradnikov Dolenjske pa ne pripravljenosti za organizacijo tradicionalne prireditve „Tedna dolenjskega cvička". Kot je sklenil prireditveni odbor na prvi seji 11. januarja, bo letos slavje domačega vina 16., 17. in 18. marca, spet vNo-vem mestu, v športni dvorani. Program prireditev bo še bolj bogat kot dosedanja leta, vseboval pa bo tradicionalne sestavine kot so degustacija cvička, vinogradniški sprevod skozi mesto, strokovna predavanja in seveda veselični del, v katerem bodo točili, kar je najboljšega dala v lanskem Jetu suhih krav“ dolenjska zemlja. Dolenjcev ni, kot še nikoli, pustila povsem na cedilu. Na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo, na primer, je vinogradom strupen pomladanski mraz prizanesel in so obrodili kot že zlepa ne. Pravo ime ima ta gora! In še sporočilo vinogradnikom, ki se bodo pomerili s svojim pridelkom v kvaliteti: do 15. februarja bodo zbirali vzorce vina po vinogradni- ških okoliših, 24. februaija Pa ba.v^!etropolu v Novem mestu glavna degustacija, na kateri se bo izkazalo, kakšen cviček je kdo pridelal ali kot za lansko leto pravijo vinogradniki, ,Jcakšnega jim je bog dal“. M. L. V ZBORNICO SPOSOBNE LJUDI Združeno delo, družbenopolitične organizacije in občinske skupščine v Posavju so se odločili za eno gospodarsko zbornico. Ta bo poslej poklicna ustanova in bo imela za začetek šest delavcev. O osnutku statuta je pravkar stekla javna razprava, ki bo trajala do 15. februarja. Svet posavskih občin se je izrekel za enako zastopanost delegatov iz vseh občin, ker bi zastopanost po ekonomski moči zagotovo ne bila v prid sporazumevanju, ampak bi dala prosto pot preglasovanju. Sedež zbornice bo v tisti občini, ki bo do konca januarja ponudila najboljše prostorske in kadrovsk* rešitve. NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V KRŠKEM V Krškem bodo letos začeli graditi novo avtobusno postajo. Postavili naj bi jo ob železniški postaji, tako da bi bila nekakšen njen podaljšek. Na železniški postaji naj bi delovala tudi carinska izpostava. Sicer je res, da imajo carinsko izpostavo v Nuklearni, vendar tam carinijo le lastno blago. Želja občine in slovenske carinarnice je, da izpostavo preselijo na železniško postajo. 0;Qy V sredo je Slovenijo zajelo padavinsko območje, rahlo je snežilo vse naokrog. Z dotokom hladnega zraka s« bo hladno vreme nadaljevalo do konca tedna. mm OHM imnmatm mšMmk j , .7 ' Referendum o novi organiziranosti Zdravstvenega centra Novo mesto, ki V ZDRAVSTVU SO Je Splošne Iz Jugotanina Jepši” dim? Ukrepi, da se ne bi ponovilo „črno" novo leto Te dni v Sevnici ni bilo sestanka, na katerem ne bi tako ali drugače omenili novoletnega „darila” Jugotanina, ki je Šmarje in dobršen del novegp dela Sevnice pokril s plastjo mastnih mazutnih saj. 11. januarja se je zavoljo tega dogodka sestala komisija za varstvo okolja in obravnavala vse doslej za-pažene oblike onesnaževanja. Izkazalo se je, da izvirajo iz energetskega dela tovarne, to je od tam, od koder so najmanj pričakovali. 2e v pripravi na rekonstrukcijo Jugotanina so veliko govorili o preprečevanju tehnološkega onesnaževanja vode in zraka, pa ne le govorili, marveč so za varstvo okolja od skupne 113-milijonske naložbe namenili kar 40 milijonov. Kot so na sestanku navajali predstavniki Jugotanina, so bili lanskega onesnaženja z lesnim prahom krivi toplotno neizolirani cikloni. Zdaj je predvidena toplotna izolacija teh naprav, vendar dela ni mogoče opraviti čez noč. Italijanski dobavitelj menda namerava vgraditi tudi posebne alarmne naprave. Govorili so tudi o kotlu in kurjenju. Dokler ne bodo vgrajene občutljive naprave za nadzor dimnih plinov, morajo kurjači in vratarji opazovati tovarniški dim, če morda z njim ni kaj narobe. Na skupnem sestanku članov osnovne organizacije ZK in izvršnega odbora sindikata Jugotanina, ki je bil v petek, je bilo zagotovljeno, da bodo dobili posebne filtre, ki bo- POSAVJE: ENOTNO ZA REGIJO Skupnost za zaposlovanje v Posavju ima zdaj svojo strokovno službo s sedežem v Sevnici. Čaka jo kopica odgovornih nalog v zvezi s štipendiranjem, prijavljanjem učencev za poklicno šolanje pa tudi v zvezi z zaposlovanjem in usposabljanjem invalidov. Služba ta mesec prevzema naloge od celjske in novomeške skupnosti za zaposlovanje, ki sta do sedaj delovali na tem območju. PODPORA JUBILEJU Posavski muzej v Brežicah bo letos slavil 30-letnico dela. Pokroviteljstvo nad jubilejem je prevzel Svet posavskih občin. Kulturnim skupnostim in drugim institucijam priporoča, da dajo finančno podporo programski prireditvi in drugim akcijam v jubilejnem letu. Delež vsake občine naj bi bil 100.000 din. ZA „ORKESTROM“ ŠE „KLAVNICA“ V Brežicah je 11. januarja gostovala (v okviru gledališkega abonmaja) Mala Drama SNG iz Ljubljane z „Orkestrom“, manj znanim delom Jeana Anouilha. Danes pa bodo v tem kraju igralci mariborske Drame nastopili s „Klavnico“ Slawomira Mrožka. Vse poti vodijo k sodelovanju Svet posavskih občin: dolgoročnih interesov ni mogoče uresničevati ločeno Posavje veže nešteto razvojnih niti, za to so udeleženci na zadnji seji sveta posavskih občin v razpravi o uresničevanju srednjeročnega razvoja omenjali predvsem naloge skupnega pomena. Mednje sodi enoten nastop v akciji za gradnjo drugega pasu avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb, priprava skupnih osnov za prostorski plan, priprave za graditev hidroelektrarn na reki Savi in izgradnja naprav za odjem električne energije iz jedrske elektrarne. Potem so tu še elektrifikacija območja, cestna povezava, investiranje v izboljšanje PTT zvez in ukrepi za hitrejši razvoj nerazvitih krajevnih skupnosti. Teh je v Posavju kar deset. Pomembne so tudi naloge iz družbenega dogovora o razvoju spominskega območja 2umberak Gorjanci, ki zadevajo krško in brežiško občino. Posavske občine čaka nadalje bolj zavzeto sodelovanje na področju turizma, kmetijstva, razvoja drobnega gospodarstva, usmerjenega izobraževanja, zdiavstva; kakor tudi enoten pristop do ustreznejše samoupravne organiziranosti gradbeništva, elektrogospodarstva in cestnih podjetij. V teku je akcija za enotnejše flnan- UREDNIŠTVO V GOSTEH Drugo ponovoletno uredništvo v gosteh bodo naši novi- & naiji pripravili v sevniški občini in sicer v ciranje krajevnih skupnosti Glede samoupravne organiziranosti elektrogospodarstva pa je svet prejel stališča, naj se izpelje, kar zadeva družbenoekonomski položaj delavcev, v skladu z zakonom o združenem delu, tehnološko pa tako, kot najbolj ustreza Posavju. Razprava na tej seji je znova dokazala, da vse poti vodijo k sodelovanju in da dolgoročnih interesov ni mogoče uresničevati ločeno. Bodoči razvoj regije temelji na skupnih ciljih, na nadaljnem dogovarjanju in zbliževanju. K temu bo gotovo pripomogla tudi skupna gospodarska zbornica, za katero so se odločili v vseh treh občinah. JOŽICA TEPPEY KAKO OČISTITI? - Šmarčanom je ostalo nevšečno čiščenje mastnih saj. Ob kratkotrajni odjugi minuli teden so se trgovci lotili čiščenja kar s curki vode. (Foto: Železnik) do sikanje in pokanje pare omejili na bolj znosno mero. Na zbora občanov v Šmarju, ki je bil tudi na ta dan, so ljudje zahtevali jamstvo, da se novoletno onesnaževanje ne bo več ponovilo. V preteklosti so bili predstavniki Jugotanina z obljubami bolj radodarni, zdaj pa so postali previdnejši, čeprav sedanji ukrepi v mnogo večji meri jamčijo, da se podobno onesnaževanje ne bo več ponovilo. A. 2. KRMELJU Vsi, ki bi radi kaj povedali o svojih uspehih, željah in ^ težavah, pridite na uredništvo v gosteh v torek, 23. januarja j od 17. ure dalje, v bife Svobode v Krmelju. ■■■■■■■■ Prišel odločilen čas dejanj Po sklepu seminarja v Rogaški Slatini se bo temeljita sindikalna akcija tudi v dolenjski in posavski regiji začela v pripravah na zaključne račune — Ugotovitve Marjana Purebra Na seminarju v Rogaški Slatini - bil je prejšnji teden od torka do četrtka - so se sindikalni delavci iz celjske, zasavske, posavske in dolenjske regije najprej dogovorili, kako bodo v tozdih in drugih samoupravnih skupnostih ta in prihodnji mesec izvedli razprave o zaključnih računih. Podčrtali so, da sprejemanje zaključnih računov ne sme biti for- tviaijan Pureber: kaj hromi sindikalno aktivnost malnost, marveč se morajo vsi politični dejavniki, še posebej pa sindikat, zavzeti za temeljite ocene gos-podaijenja, opozoriti na napake in ugotoviti, kako se izvajajo letni in srednjeročni gospodarski načrti. Akcija ..zaključni računi” mora spodbujati k boljšemu gospodaijenju in uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Dosledno nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ki pa mora seveda temeljiti na boljšem gospodaijenju, večjem ustvarjenem dohodku in osebnem prispevku posameznika, je spet naloga leta. Bolj kot do zdaj se bo treba zavzemati za to, da bo tem načelom podrejeno tudi nagrajevanje skupnih služb in da bo njihov položaj urejen v skladu z določili zakona o združenem delu. Z vsem tem pa začenjajo sindikati organizirano uresničevati sklepe in stališča nedavnih sindikalnih kongresov kakor tudi stališča republiških sindikalnih forumov. Pri slednjem gre zlasti za pojmovanje določb, zapisanih do zdaj v tako imenovanih sindikalnih listah. Na se-minarju so poudarili, da bi kazalo takšne določbe ohraniti, saj bi se tako izognili pojavu, da bi prišlo do prevelikih razlik pri izplačevanju odpravnin, jubilejnih nagrad in dni-gih osebnih prejemkov v različnih organizacijah združenega dela. Prizadevanju za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev so seminaristi odmerili tehtno besedo. Opozorili pa so, da je moč precej teh vprašanj razrešiti z izboljšanjem razmer v samem stanovanjskem gospodarstvu. V zvezi s tem bo treba dosledno uresničiti tudi nekaj let stara stališča o zagotavljanju minimalnih kulturnih standardov v stanovanjih, ki jih naseljujejo delavci. (Nadaljevanje na 4. strani) ČEVLJI SO DRSALKE - Nizke nočne temperature pa še megla in sneg povrhu povzročajo silne nevšečnosti Ceste in pločniki so postali drsalnice. Če si hudoben in se ustaviš za nekaj trenutkov ob kakem naravnem drsališču (kot pri hotelu Metropol v Novem mestu), lahko v nekaj minutah vidiš vse drsalne prvine od axelov do rittbergerjev, ki se na koncu končajo na zadnji plati Tisti, ki teh prvin ne obvladajo in se ledu previdno izmikajo, hodijo kot po jajcih in iščejo vsa mogoča oprijemala. Primejo se tudi drug drugega, čeprav se ne poznajo. Solidarnost na višku! Ob vse te užitke pa bi biti prikrajšani, če bi „komunalci" na tako drsalnico vrgtiprgišče peska ali soli... (Foto: Janez Pavlin) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED ZGLEDNI SOSEDJE Obisk italijanskegu zunanjega ministra Amalda For-lani ja, ki ga je med drugimi sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito, je potrdil dobre sosedske odnose med dvema državama. Obe strani sta ugotovili, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo razvijajo izredno uspešno in potrdili obojestransko pripravljenost, da ta razvoj še razširita. Ob tem so v izčrpnih in prijateljskih razgovorih izrazili zaskrbljenost zaradi zastoja v popuščanju napetosti in nevarnih kriznih žarišč -še posebej najnovejšega v Kampučiji. Predsednik republike Tito je poudaril, da je treba vse spore med državami, zlasti pa med neuvrščenimi, reševati prijateljsko in na miren način, upoštevaje načela ustanovne listine Združenih narodov in druge mednarodne dokumente. Drama se nadaljuje Kampučija ostaja v središču pozornosti mednarodne javnosti, ki spremlja izrazito nespodbuden razvoj drame v Indokini. Pri tem gre za dvoje med seboj tesno prepletenih dogajanj: namreč dogodke v Kampučiji in razplet na sedežu svetovne organizacije v New Yorku. Kar zadeva prvo, se zdi, da vse bolj prevladuje tragična resnica, da stanja v tem trenutku ni mogoče bistveno spremeniti, zakaj zasedbene čete Vietnama so še vedno v deželi in za zdaj ni videti, da bi mogla imeti vojaška akcija ostanka regularnih enot legalne kampučijske vlade večje izglede za uspeh. V Nev/ Yorku mora do odločitve šele priti. Varnostni svet, v katerem prevladujejo (kot sicer tudi v svetovni organizaciji nasploh) glasovi obsodbe vdora v Kam- pučijo, bo najbrž sprejel svoj dokument - toda kakšen bo, je za zdaj še nejasno. Kuba in Sovjetska zveza sta izredno ostro nastopili proti temu, da bi o Kampučiji sploh razpravljali. Zlasti prva je poskušala pri tem z grobimi osebnimi napadi na princa Norodoma Sihanuka, ki je prišel v Združene narode branit svojo deželo, prepričat članice tega najpomembnejšega političnega telesa svetovne skupščine, da o Kampučiji ni vredno izgubljati besed. Toda velika večina članic Varnosmega sveta, predvsem pa neuvrščene države v njem, so bile drugačnega mnenja in so že med razpravo o tem, pli naj bi o Kampučiji sploh razpravljali, precej jasno obsodile vdor Vietnama v sosednjo socialistično in neuvrščeno deželo. Razplet torej še sledi, a že v tem trenutku ni mogoče dvomiti, da je vdor vietnamskih enot v Kampučijo ena najbolj grobih kršitev temeljnih pravil vedenja med narodi in državami. Okupacija neke dežele nasprotuje vsem normam, ki naj bi veljale v mednarodnih odnosih in še posebej v odnosih med dvema socialističnima in neuvrščenima državama. Prav tako ni mogoče dvomiti, da je gibanje neuvrščenosti s tem resno prizadeto - čeravno velika večina v njem agresijo na Kampučijo zavrača in obsoja. A zdi se potrebno reči, da s tem niso prizadeti ideali in smotri, za katere se neuvrščene dežele prizadevajo, saj naposled napaka ali izgred ene izmed njih (in podpora druge) nikakor ni pravilo, marveč zgolj žalostna izjema, ki to pravilo, to temeljno naravnanost gibanja, le potrjuje. In prav tako je mogoče reči, da predstavlja drama Kampučije enega najbolj resnih izzivov, kar so jih neuvrščeni doživeli, izziv, ki se mu velja postaviti po robu in tako z izjemno preizkušnjo za neuvrščene gibanje okrepiti. JANEZ CUCEK .... . F-15 ZA ARABCE - Združene države Amerike so poslale v Saudsko Arabijo prvo eskadriljo svojih '—15. Dvanajst letal F—15 je priletelo na osrednje i ZDA prodale njega vzhoda. najsodobnejših lovskih bombnikov, namreč letal F- vojaško letaliSče v tej bogati naftni državi kot prvi del skupne poSiljke več deset, ki so jih Z Saudski Arabiji. Na sliki: vzlet zadnjega para dvanajstih letal na dolgo pot do Bližnji (Telefoto: UPI) Sindikat se z listo ne umika Nova izhodišča za usmerjanje izdatkov, ki jih je vsebovala sindikalna lista PRETORIA - Na meji Južnoafriške republike z Bocvano je prišlo do oboroženega spopada s skupino jedrnih gverilcev. V sporočilu rasistične policije je rečeno, daje bil en gverilec ubit, eden pa ranjen. Petim je uspelo pobegniti nazaj v Bocvano. BRUSELJ - Na sedežu OZN v Ženevi je začela zasedati skupina strokovnjakov, ki bo v naslednjih desetih dneh preučevala medsebojno povezanost med razorožitvijo in razvitostjo. Njeno delo bo trajalo s presledki verjetno dve leti. NOTRANJEPOLITIČNI Počasi pričenjamo obirati prve plodove hotenj, naj bo naše sporazumevanje o vrsti problemov, ki nas težijo, široko zasnovano, demokratično izpeljano. Naše stiske so mnogotere, vse pa v nekem smislu izražajo razkorak med imenitnimi družbenimi načeli ter praktičnimi ravnanji. Tako, denimo, ni težko odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavlja teorija teoriji, teže je najti odgovor, zakaj razsipniško gospodarimo s svojim minulim delom, skozi okno ga mečemo, a smo hkrati polni upravičenega srda nad kapitalističnim početjem, ko tonejo v morske globine tone ovor v fronti in tone hrane, proizvodov za široko potrošnjo, skratka vse, kar bi lahko v nekakšni idealni situaciji lajšalo lakoto na povsem drugih koncih sveta. Toda idealnih situacij ni, kot tudi človek ni zgolj racionalno bitje, kakor ga je hotel (hoče) predstaviti v zanke sholastike ujeti dogmatični marksizem. Naša družbena odločitev teži k vzpostavitvi občestva, v katerem je človek edini gospodar svojega dela, rekel bi, po starem,duhovnega in materialno oprijemljivega. Torej ne krepitev države, pač pa krepitev vsega, kar ljudi povezuje na podlagi mnoštva samoupravno spoznanih interesov. Pri vsem tem ima neizmerno pomembno ter odgovorno vlogo Socialistična zveza kot fronta organiziranih političnih sil, kot pro- Marsikaj moramo storiti — vendar ne za vsako ceno. Prav zato tudi še nimamo sindikalne liste 79. Obširna razprava o njeni vsebini se je razpletla na zadnji seji predsedstva RS ZSS, nadaljevala pa ta teden na območnih seminarjih za vodilne sindikalne delavce iz naše republike. Kot vse kaže, bomo sindikalno listo 79, če uporabimo dosedanji besednjak, dobili konec tega meseca. Že zdaj pa so jasni predvsem naslednji poudarki: Napačno je vsako pojmova- nujno usmerjanje tega področja postaviti na drugačno izhodišče . Kakšno pa? Izhodišče mora biti opredeljevanje meril, po katerih se morajo ravnati delavci, ki kot upravljalci družbenih sredstev odločajo o posameznih interesih, ne pa uravnilovsko in poprečno prepisovanje odstotkov ali absolutnih številk. Te so lahko določene le kot družbeno najvišji možni in sprejemljivi liminit, vendar odvisno od konkretnega prispevka delavca -skupnih rezultatov dela delavcev v tozdu, ne pa neodvisno od tega, zgolj na podlagi nekih družbenih poprečij. V vsakem primeru pa mora biti težišče na opredeljevanju kriterijev, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela morajo upoštevati, ko samostojno in sporazumno z delavci v drugih TOZD odločajo o teh svojih interesih. S tem pa bomo zagotovili: - enak interes delavcev za ustvarjanje in delitev dohodka - doslej smo bili z opredeljevanjem zneskov usmerjeni bolj na delitev; — enako pozornost vsem sestavinam delitve osebnih dohodkov, torej tudi (in predvsem!) temu, da bo delavec za enako delo in rezultate dela dobil približno enak osebni dohodek, ne pa zgolj temu, da je nje, ki iz predloga stališč, ki ne vključujejo več številk ali odstotka za posamezne pravice iz sklada skupne porabe ali v breme materialnih stroškov, sklepa, da se sindikati „umikajo“ iz družbenega usmerjanja tega področja. Smisel predloga je le v tem, daje v skladu z zakonom o združenem delu potrebno in JUBILEJ SLOVENSKE GEODETSKE SLUŽBE V soboto, 20. januarja, bo preteklo 35 let, odkar je bila z odlokom Glavnega štaba NOV in POS osnovana sodobna geodetska služba v Sloveniji. V povojnem času je ta služba naredila velik korak naprej in se iz vzdrževalca zemljiškega katastra razvila v organiziranega nosilca temeljnih podatkov o zemljišču in objektih. S sodobno tehnologijo zbiranja, lociranja in prikazovanja prostorskih podatkov o geodetskih načrtih, kartah, katastrskih nudi geodetska služba vrsto podatkov, potrebnih za smotrno gospodarjenje s prostorom. Sedaj stoji pred novimi pomembnimi razvojnimi nalogami, predvsem pri koordiniranju in usklajevanju podatkov in informacij o prostoru. enak, denimo, odstotek za nadurno ali nočno delo; - dosledno odvisnost sredstev skupne porabe od ustvarjenega dohodka na podlagi povečane produktivnosti dela ter možnost delavcev, da v okviru sredstev skupne porabe opredeljujejo svoje cilje in njihovo uresničevanje. Potrebno je torej opredeljevanje kriterijev za uresničevanje tega cilja, ne pa določanje absolutnih zneskov, — večjo samoupravno odgovornost delavcev, da bodo lahko na podlagi družbeno sprejetih kriterijev, ki jih bodo oblikovali tudi sindikati, v procesu samoupravnega sporazumevanja samostojno in odgovorno odločali o vseh svojih interesnih in potrebah, kijih zadovoljujejo iz ustvarjenega dohodka. Dosledno uresničevanje take usmeritve seveda lahko in mora predstavljati pomembno spodbudo pri hitrejšem in bolj celovitem uveljavljanju načela delitve po delu v družbi. MILAN GOVEKAR tedenski mozaik NE BO NAROBE, če to pot | rubriko začnemo pri naših za-! hodnih sosedih, saj je razlog za to kar dovolj zanimiv. Italijanske j železnice so naročile nič manj j kot osemdeset novih železniških * poštnih vagonov, ki bodo po- . dobni oklepnikom. Stene bodo j iz jekla, okna pa iz neprebojnega , trojnega stekla. In čemu to? I Razlaga je prav preprosta: uprava železnic je namreč zaradi nenehno se ponavljajočih poštnih ; ropov sklenila, da vendarle nekaj • ukrene za varnost denarja in dra- : gotin, ki jih prevzema. • •• MEDTEM PA SLOVITI LON- ‘ DONSKI ČASOPIS „Times" še vedno ne izhaja zaradi tega, ker se sindikat in lastniki ne morejo sporazumeti o višini mezd in odpustih, ki bi morali nujno slediU nameravani uvedbi računalnikov. Zadnja novica iz Londona: uprava je odpustila Je 60 zaposlenih, s čimer je preostale samo še utidila v prepričanju, da nadaljujejo stavko ... Do končne zmage... • •• DO KONČNE ZMAGE PA POSKUSA priti tudi župan ameriškega mesta Clevelanda, v katerem živi, mimogrede povedano, več kot 40.000 naših rojakov -kar se, vsaj po imenu, pozna tudi županu, ki se piše Dennis Kucinich. Ker je mestna uprava skoraj brez Trčka, je župan sklenil, da stori, kar je edino po njegovem mnenju še lahko storil: odpustil je okrog 400 mestnih uslužbencev, med njimi tudi 275 policajev. S tem kani omiliti pritisk na mestno blagajno ... In najbrž povečati pritisk lopovov na zasebne blagajne ter denarnice v tem mestu, ki je že doslej slovelo kot eno najmanj varnih v Združenih državah Amerike . ,. • •• A CE SMO 2E PRI ZLOČINIH v ZDA, dodajmo še podatek iz Los Angelesa: v tem mestu so lani zabeležili kar 709 uboje, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1977... Strah za življenje... nih ljudi in občanov, ne glede na njihove ideološke opredelitve. Rezultati teh pričakovanj seveda niso vedno skladni s tistim, kar pripovedujejo načelne opredelitve. Toda — idealnih situacij ni, umetnost je doseganje najboljšega s tistim, kar imamo na razpolago. Pri tem se učimo vsi: kotni mogoče pahniti raz slovenski oder frontne Socialistične zveze, ker bi se s tem usodno pregrešili zoper najžlahtnejši kos naše novodobne zgodovine, tako tudi ni mogoče zamenjati naroda v celoti. In če sekcij-ski način delovanja SZDL še ni ves tak, kot smo ga pretuhtali, to ne pomeni, da lahko mečemo puško v koruzo ali izrekamo nezaupnico tej ali oni sekciji, ki hoče spregovoriti o stiskah ljudi, ki ,delajo" našo kulturo, pri čemer to zagotovo niso tisti, ki pa jim spet nemalokrat povsem neupravičeno lepimo etikete, da so uradniki. Tudi če postavljajo zasebni interes pred skupnega, našega, občega — družbenega. Prvi plodovi so tu — morda še kisli, a obetavni - in ni ga Mičurina, ki bi lahko hokuspokus križal družbeno letino s kabinetno n-ačeln ostjo, ki ji je vse prav, saj vidi življenje skozi ..načelna očala“, zato rožnato ali črno. Toda dejstvo, da smo si pritolkli sistem, ki omogoča samoupravno, torej demokratično izražanje interesov ter njih zgoščevanje, n e more ostati zamolčano. Z votlo posodo je vedno tako: hitreje kot jo bomo skupaj polnili z vsebino, nagleje bo polna ... MILAN MEDEN TELEGRAMI JERUZALEM - Izraelski minister za energijo Jichak M odej je izjavil, da je Egipt privolil, da po skle- stor za združevanje najširših množic delov- ..................................................................................... nitvi mirovnega sporazuma med državama proda nafto. Kot poroča France Presse, je izraelski minister dejal, da med pogajanji ne razpravljajo več le načeloma, temveč govorijo o količinah nafte, ki naj bi jo Egipt prodal Izraelu. BRUSELJ - Prvo letošnje srečanje zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti ni prineslo nobenega otipljivcjšega sklepa o najpomembnejšem vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu, o usodi evropskega denarnega sistema, katerega pričetek delovanja je blokiran zaradi francoske zahteve, da se pred tem določi rok za odpravo nadomestil, s katerimi evropska skupnost izenačuje razlike v proizvodnih cenah kmetijskih pridelkov v posameznih državah članicah. NF.W YORK - V intervjuju, ki ga je Brežnjev 9. januarja dal za amen-ško revijo ..Tirne", je sovjetski voditelj dejal, da je za nesporazume v sovjetsko-amenških ..odnosih odgovorna druga stran". Leonid Brežnjev je opozoril ZDA in zahodne prestolnice, naj ne poskušajo Kitajske izkoristiti kot vzvod pritiska na ZSSR. Taka politika bi bila ..igranje z ognjem in bi bila ..skrajno pustolovska in nevarna za svetovni mir". Iz zadnjega Pavlihe ff Je menda edini primer, da gre nekomu salo, ker Ima nepokrite investicije... *SR.$EL- 1 (J <0 Jr V—\Js/ JČ/ f v=VV n ri J L r a'/ - Letos smo po dobro pošlo valil Vsi, ki so od nas prepisali samoapravne sportmime, so nam do* bro plačali. Št. 3 (1536) - 18. januarja 1979 KRHKA LEPOTA - Med Kompoljem in Bošta-njem zraste vsako zimo ob republiški cesti pravcato obilje ledenih sveč s strmega skalnatega brega. S. januarja je pri Redenšku v Dol. Boštanju čez vso širino zamrznila Mirna, v dokaz, da je bilo res mraz. (Foto: Železnik) - , ' .i'.:' Spanci navdušili, dvorana razočarala - Španski folklorni ansambel .Antologija” iz Madrida je 9. januarja navdušil skorajda polno novomeško športno dvorano. Ob vrhunskem plesu pa je obiskovalce motilo, da je predstava minila brez vsakršnega komentarja in brez ustrezne scene. (Foto: J. Pavlin) GRADBIŠČE JE ODPRTO - Da se res mudi z gradnjo stanovanj in nove soseske na Cesti herojev v Novem mestu, dokazuje tudi to, da so gradbišče odprli pozimi in da Kljub snegu in mrazu na njem delajo, kolikor se pač da. Pospešena gradnja pa se začne spomladi. (Foto: Bačer) ZADNJE PRIBEŽALIŠČE - Na velikem in glo- bokem rudniSrem jezeru pri Kočevju je med zadnjim mrazom ostala ne zamrznjena le nekaj kv. metrov velika luknja v ledu. Tu so se zadrževale divje race, ki pa so kar precej ,4omače“. Fotoamaterji so jih hodili te ani pridno slikat. SREBRNA PLAKETA TUDI JURIJU LEVICNIKU Predsednik zveze gospodarske zbornice Ilija Vakič je v klubu delegatov v Ljubljani podelil 19 družbenopolitičnim delavcem in gospodarstvenikom iz Slovenije jubilejne plakete Gospodarske zbornice Jugoslavije. Med dobitniki srebrne plakete je bil tudi Jurij Levičnik, glavni direktor IMV Novo mesto, razen njega pa so to priznanje dobili Je: dr. Rudi Babič, Marjan Brilly, Rado Dvoršak, Lojze Fortuna, Boris Lasič. Nace Majcen, Stojan Perhavc, Franc Plazar, Stane Rožman, Vladimir Veber in dr. Boris Zidarič. Zlato plaketo, to je Je imenitnejJc priznanje, so prejeli: Tone Bole, Andrej Verbič, Boris Snuderl, Leopold Krese, Drago Flis, Andrej Petelin in Mirko Bizjak. Vsestranska podpora načrtom IMV Iz obrazložitve združevanja sredstev za IMV, objavljene v Vestniku Ljubljanske banke Sejmišča NOVO MESTO: Muz tolumt ni zadržal za zapečki toliko sejmarjev kot prejJnji teden. Naprodaj je bilo 259 pujskov in 45 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 197. Pujski so bili po 600 do 900 din, od tri do pet mesecev stari prašiči pa po 910 do 1.400 din. BRF.2ICE: Na sobotni sejem so rejci pripeljali 415 pujskov in 18 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih skupno 333; pujski so bili po 40 din, starejši pa po 28 din kilogram žive teže. Banke imajo s sprejetjem temeljev družbenega plana razvoja Slovenije obveznost, da prispevajo denar za uresničevanje planskih ciljev. Na predlog LB - Temeljne dolenjske banke iz Novera mesta je bil uveden postopek za združevanje sredstev temeljnih bank Ljubljanske banke v znesku 523 milijonov dinarjev za naložbo v rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti ’ v Industriji motornih vozil v Novem mestu. Potem, ko so navedeni pogoji za združevanje teh sredstev, je v obrazložitvi rečeno, da investicijski program IMV predvideva razširiitev proizvodnih zmogljivosti za skupno letno proizvodnjo 100.000 osebnih avtomobilov R-4 (sedaj 32.126) in drugih osebnih avtomobilov, 5.200 gospodarskih vozil (sedaj 2.910), 35.000 avtomobilskih prikolic (sedaj 15.000) in drugih delov za avtomobile in prikolice na obstoječi lokaciji v Novem mestu. IMV zdaj še dokončuje investicijo za povečanje proizvodnje avtomobilov R-4 na 50.000 kosov. Število delavcev se bo povečalo od 3.325 v letu 1978 na 6.428 v letu 1980 oziroma po naložbi, to je za 3.103 delavce (vse v Novem mestu). Predračunska vrednost investicije znaša 2,99 milijarde dinarjev. Za možne nastale prekoračitve predračunske vrednosti ne bo predlagano Kmetijski Napada virus parainfluence Zadnjič smo na tem mestu pisali, kakšne posledice za zdravje pujskov ima mraz, pa tudi vlaga, danes pa so na vrsti PlJuc"a Obolenja telet, ki jih povzročata ta dva dejavnika, seveda ob pomoči drugih. Pljučna obolenja zavzemajo vse večji obseg, odkar vzrejajo teleta v velikih vzrejališčih, bodisi v družbenih obratih ali v kooperaciji s kmeti. Bolezen se Senaglejcim,če so pitališča prenatrpana, vlažna, zatohla in če živali niso utrjene. Običajno se začne z navidez nedolžnim prehladom, konča pa pogostoma s težko pljučnico. Veliki odmerki antibiotikov sicer refijo žival, ne morejo pa preprečiti neželene posledice obolelo-*t» Tele, ki je prebolelo pljučnico, tudi za polovico sUbše porašča kot zdrava teleta in je vprašanje, če je reja sploh še gospodarna. Pljučnico pri teletih v pitališčih največkrat P^oča virus parainfluence, ki pa ni samo ene vrste. Odkrili so, da je p nevaren in trdovraten tisti z oznako virus parainfluence J. saj se g3 čreda skorajda ne more znebiti. Živali, ki so pre o e zen, nosijo v sebi te viruse in jim niso nerami. dokler je njmov obrambni mehanizem močnejši. Ko pa se zaradi raz i m njih vzrokov (med njimi je lahko tudi močno vzburjenje ali stres ob prevozu živali) odpornost zmanjša, se bolezen ponovi, -dar ne več v tako hudi obliki kot prvič. Samo po sebi je ra^' Ijivo, da so take živali nevarne zdravim, saj s kašljanjem širijo viruse po okolici in lahko povzročajo prave epidemije Razen že omenjenih zaščitnih ukrepov je treba Poudant,J™1' Pomen cepljenja. živinozdravstvena stroka Se posebej pnpor. Ca “Pivo, ki ga naredijo iz živega, oslabljenega virusa 3 in ki ga % posebnim razpršilcem vbrizgajo teletu globoko nos. Uspeh cepljenja je zelo dober. Brez ceprva si zlasti pitona ‘elet na belo meso (te živali so oslabele zaradi:’ jo povzroča pomanjkanje železa v krmi) skorajda m več mogoče “"‘“i8* Inž. M. L. uence v dodatno vzajemno združevanje sredstev, je posebej poudarjeno. Z dopolnitvijo dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1976-80 se je Slovenija odločila, da ima avtomobilska industrija v razvoju prednost, kot nosilca te proizvodnje pa sta predvidena IMV Novo mesto in Cimos Koper. Za izpolnitev te obsežne naloge, ki si jo je zastavilo slovensko gospodarstvo, je bilo treba narediti predlog skupnega razvojnega programa za proizvodnjo osebnih vozil, avtomobilskih delov in sklopov. V razvojnih programih domačih proizvajalcev avtomobilov je predvideno, da bo v letu 1980 izdelanih v Jugoslaviji že 496.000 osebnih avtomobilov, v tej številki pa bo novomeška IMV zastopana s 150.000. Vendar je investitor iz Novega mesu doslej predložil investicijski program le za proizvodnjo 100.000 avtomobilov. Po tržni analizi inštituU za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave naj bi jugoslovansko tržišče v letu 1980 prevzelo 376.000 avtomobilov, po predvidevanju IMV pa 380.000. IMV s prodajo 50.000 vozil R-4 ali podobnega modela na domačem trgu ne bo imela težav. Preostalo število osebnih avtomobilov namerava IMV izvažati v Renaultu oziroma prek Renaulta v druge države. Kot že rečeno, bo potrebno na novo zaposliti 3.103 delavce v obeh TOZD v Novem mestu. Investitorje izdelal posebno študijo o stanju in prognozi delovne sile na Dolenjskem do leta 1986. Investicija je ekonomsko upravičena. Proizvodnja avtomobilov ima vsestranski vpliv na gospodarski razvoj vsake dežele in perspektivo. Investicija IMV je družbeno zaželena in ob predpostavki, da je pogodba z Renaultom o izvozu R-4 že sklenjena, tudi tržno upravičena. (GOSPODARSKI VESTNIK) Kmalu ne bo kam Po statističnih podatkih je očitno, da se je zadnja leta število obrtnikov v novomeški občini povečalo, medtem pa občani čedalje boli pogrešajo storitvenih uslug. Premalo je popravljalcev vodovodnih instalacij, elektrike, raznih gospodinjskih strojev, tclevizoijev, premalo je zlasti šivilj in krojačev pa čevljarjev in mizarjev. Za vsako malenkost, ki se pokvari v hiši, je potrebno dolgotrajno iskanje »mojstra". Nič koliko časa izgube visoko kvalificirani občani z doktorji in magistri znanosti vred, preden jim uspe privesti obrtnika v stanovanjc, da bi, recimo, popravil navadno pipo. Število novih obrtnikov pa je naraslo predvsem na račun avtoprevoznikov in obrtnikov z gradbeno mehanizacijo, zato ustužnostna obrt ni nič pridobila. Vsaj občan tega ne čuti, zato so tudi vse glasnejše zahteve, naj vsaj v novozgrajenih soseskah poskrbe tudi za nekaj servisov. Občinska politika do manjkajočih obrtnih dejavnosti je razumevajoča, saj je izvršni svet občinske skupščine že skoro pred letom dni sprejel prednostni red pri kreditiranju drobnega gospodarstva. Prednost ima storitvena obrt, nato gostinstvo in turizem, sledi proizvodna obrt in na koncu so avtoprevozniki Pa ravno teh je čedalje več. Zares čudno! R.B. / Mcdjimurje, Čakovec/ EN HRIBČEK BOM KUPIL~ Ureja Tit Doberšek Kot smo pisali v zadnji številki Dolenjskega lista, odločilno vplivajo na kakovost trte cepljenke. Na podlage cepimo žlahtno trto od pojava trtne uši dalje (od leta 1880). Kot najbolj primerne ameriške trte, na katere cepimo žlahtno trto, je pred dobrimi 100 leti profesor Viala (Francoz) izbral: Vitis ripario, Vitis rupestris in Vitis beriandieri. Od teh so pri prvi obnovi od trtnih uši uničenih vinogradov uporabljali V. riparia portalis (ime por-talis nosi po posestvu Portalis v Franciji) in V. rupestris du Lot imenovano montikola (nosi ime po francoskem okrožju du Lot). \ Podlage trte BREZ BESED 0 0 \ \ 0 0 \ 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 \ \ 0 0 0 0 0 S! 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 !! 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Podlage, na katere cepimo žlahtno trto danes, so pretežno iz skupine dveh, med seboj križanih ameriških trt Vitis beriandieri z Vitis riparia. Med to skupino največ uporabljamo odbiro V. beriandieri x V. riparia Kober 5 BB. Poleg te glavne podlage v novejšem času uporabljamo še podlago V. beriandieri x V. riparia SO4 ter novejše odbire podlage. V. beriandieri x V. riparia 5 C, 5 M in 6 M inž. Matcjko-viča, odbrane v Mariboru. Slednje imajo to prednost pred odbiro Kober 5 BB, da na njih cepljene trte prej dozorijo. Navedenih dveh podlag prve obnove vinogradov na žalost ni več v matičnjakih, kar je škoda. Enoletne rozge teh trt -podlag - ki zrastejo v posebnem vinogradu, imenovanem matič-njak, do 7 m dolžine, razrežemo na dolžino 35 do 40 cm. Tako razrezane rozge imenujemo trsničarji ključe. Kakšen naj bo ključ in dobra trta cepljenka, določa poseben zvezni predpis (Uradni list SFRJ št 45/75); dolžina je najmanj 35 cm, debelina ključa pa od 6 do 12 mm. Pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano registrirani trsničarski obrati morajo izpolnjevati vse zakonske pogoje in morajo imeti material za pridelovanje trt oepljcnk . Med temi pogoji je tudi predpis o ustrezni podlagi trte. Trsničarji-prekupčevalci, ki od trsničarjev iz Velike Drenove v Srbiji prevzemajo razmeroma poceni in na oko ustrezne trte, pa nimajo niti ustrezne podlage, kaj šele žlahtni del, to je cepič naših odbranih trt Znano je, da mnogi trsničarji iz Velike Drenove režejo podlage kar na obrežju reke Morave, saj ko je trta cepljena, težko kdo na prvi pogled ugotovi, kakšna je podlaga. Tako pri teh prekupčevalcih kupljene trte največkrat niso cepljene niti na ustrezno podlago, medtem ko sorta sploh ni iz slovenskega, še manj pa dolenjskega izbora trt. Rezultat je, da vinograd, zasajen s takimi trtami, po začetni bujni rasti čez nekaj let začne hitro hirati, trte se sušijo in vinograd ima že po preteku 6 do 9 let po sajenju 30 in še več odstotkov praznih mest CEPLJENJE TRT opravljajo trsničarji v času od 20. marca do srede aprila. Nekdaj so cepili le ročno. Način cepljenja je angleška kopulacija. Zaradi pomanjkanja dobrih cepljačev, cepijo danes pretežno s ccpilnimi stroji Postopek cepljenja, siljenja ter vzgoje trt v trsnici je zahtevno in obširno dela Od cepljenih trt ostane v jeseni po izkopu 30 do 40 odstotkov vloženih trt,primernih za sajenje v vinograd. Zato se ne smemo čuditi ceni pridelanih trt, saj je bilo od pridelka ključev, selekcije cepičev, cepljenja in vzgoje v trsnici vloženo v trto cepljenko mnogo denarja. Je več pa zahtevnega dela. KAKOVOSTNA CEPLJENKA mora biti po navedenem zveznem predpisu (Uradni list SFRJ št. 45/75) na cepil nem mestu dobro razaščena in pri ovijanju cepiča ne sme nastati na cepil-nem mestu nobena razpoka ali pa prelom. Korenine morajo biti dobro razvite, dolge najmanj 20 cm. 2lahtni poganjek iz cepiča mora biti dolg 30 cm, imeti mora najmanj 5 očes. Prodajalec trt mora na deklaracijo (etiketo na vsakem snopu trt) napisati poleg svojega naziva (naslova) sorto trte, podlago, število trt v plombiranem snopu. Na račun mora prodajalec trt napisati sorto, podlago, število plombiranih, prodanih snopev, število prodanih trt, ceno in skupni znesek, ki ga je kupec trt plačal za trte trsničarju. Na računu mora biti še besedilo o jamstvu trsničarji za istovetnost prodane sorte. Jamstvo traja 3 leta po tajetgu. Ravno tu grešijo tisti, ki kupujejo trte od prekupčevalcev. Prekupčevala namreč kupcu ne dajo za prodane trte nobenega računa, kupec je pa tako naiven, da računa ne zahteva. Menjajo tako: ti meni denar, jaz tebi trte, kaj bi kdo pisal etikete in račune! Imel sem več primerov pritožb tako ogoljufanih kupcev, ki so eno leto po sajenju trt ugotovili, da so kupili mačka v Žaklju, pa niso vedeli niti za priimek prodajalca trt, papirjev niso imeli nobenih in tako goljufa niso mogli niti tožiti. Zato pooovno svarim vinogradnike, naj ne nasedajo nevestnim prekupčevalcem. Df H K ! S S S * j>t. 3 (1536) - 18. januarja 1979 Večina v zdravstvu je rekla: DA 9. januarja razpisani referendum o novi organiziranosti zdravstvene službe na Dolenjskem je uspel v štirih občinah, v Krškem pa ne — Na vidiku so velike spremembe, vse v korist občana Nedavni referendum o novi organiziranosti zdravstva v petih dolenjskih občinah je uspel. Namen je bolj smotrno, kvalitetno in povezano delo doslej razdrobljenih zdravstvenih služb istih ali podobnih strok, manj potov za občana in končno tudi konec podražitvam, če že ne napoved k pocenitvi zdravstvenih storitev. Doslej je dolenjsko zdravstvo delovalo kot SOZD v Zdrav- Prišel... (Nadaljevanje s 1. strani) Roki za oblikovanje samoupravnih aktov so mimo. Zdaj je čas, da bi to akcijo analizirali in zastavili akcijske programe za odpravo pomanjkljivosti. Na seminarju pa so se sindikalni delavci ozrli tudi vase in se pri tem vprašali, kako so usposobljeni za akcije in druge naloge, izhajajoče iz pravkar povedanih in drugih ugotovitev. Marjan Pureber, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Dolenjsko, je med drugim ugotovil, da sindikalno aktivnost in učinkovitost hromijo nekateri nesprejemljivi pojavi: Še preveč forum-skega dela in odločanja, komuniciranje je zoženo na dopisovanje, osebnih obiskov je malo. Navzven se to kaže med drugim v pasivnosti sindikalnih vodstev. Osnovno stališče s seminarja v Rogaški Slatini je jasno: sindikati se morajo na vseh ravneh takoj vključiti v akcijo na podlagi programov. stvenem centru s tremi delovnimi organizacijami, v kateri so bili združeni zdravstveni dom s tozdi v vseh petih občinah, splošna bolnišnica in Zavod za socialno medicino dela kot samostojni aelovni organizaciji. Dveletno obdobje poslovanja v sozdu ni privedlo do zaželenih rezultatov, ker so spoznali, da je sozdovska vez le preohlapna in da tudi ni možno uresničiti Mihael Kambič Miloš Tancik V lepem zimskem popoldnevu so letos 7. januarja pri cerkvi nad rodno Dragovanjo vasjo pokopali belokranjskega umetnika prof. Mihaela Kambiča. V njegovem 92. letu. Dolga je bila življenjska pot, ki jo je Mihael Kambič prehodil od študentskih let v Novem mestu in umetnostne akademije v Pragi do službovanja na gimnazijah v tirolskem Kufsteinu in Ljubljani. Leta 1950 je bil upokojen in je živel v Ljubljani, pred šestimi leti pa se je vrnil v rojstno vas, kjer se mu je pri dobrih , razumevajočih sorodnikih izteklo življenje. Kot zelo uspešen učenec velikih slikarjev praške akademije Vlaha Bukovca in Vojteha Hynaisa je Kambič odlično razvil svoj umetniški talent, saj je kar trikrat prejel slikarsko nagrado. Po opravljenem profesorskem izpitu se je posvetil pedagoškemu delu in je zlasti v Ljubljani celih 32 let radodarno razdajal mladim svoje likovno znanje. Kljub nenehnemu delu z mladimi ljudmi pa je Kambič našel tudi čas za lastno umetniško ustvarjanje. Na žalost ga je dostikrat izdalo šibko zdravje, ki ga je spremljalo domala vse življenje. To je bil tudi vzrok, da so nekatera njegova dela ostala vrsto let nedokončana. Obenem pa je s svojim prefinjenim estetskim čutom in veliko odgovornostjo neprenehoma dopolnjeval svoje figure in krajine. Pri tem so mu bile najljubše oljne barve, manj pa se je posluževal akvarela, tempere, risbe in lesoreza. Njegova dela so bila usmerjena v realizem, ki je bil pri Kambiču spočetka zelo zahteven, kasneje pa svobodnejši in bolj čustven in se je celo nagibal v ekspresionizem. Kambič v življenju ni veliko raz-stavljal. Komaj dvakrat, trikrat in še takrat z drugimi. Sele leta 1964, v njegovem 77. letu, mu je Belokranjski muzej pripravil prvo retrospektivno razstavo v Metliki in Črnomlju in nato še v Novem mestu. Takrat so bili belokranjski in dolenjski ljubitelji likovne umetnosti presenečeni nad pretehtanimi in izbrušenimi umetnikovimi deli, nad harmonijo barv, nad poezijo svetlobe in senc, nad vsem, kar je v več ko polstoletnem ustvarjanju mojster pričaral na platna. Danes lepo število teh del visi v Belokranjskem muzeju - darilo Mihaela Kambiča svojim belim rojakom. Le kdor pozna vrednost večno žive umetnosti, bo znal prav ceniti ta plemeniti, dragoceni dar. Naj bo tudi zato pokojnemu slikarju prisrčen in lep spomin! J. D. V nedeljo, 14. januarja, se je na pokopališču v Metliki množica ljudi zadnjič poslovila od Miloša Tancika. Doma iz stare metliške družine je bil pokojni Tancik ves predan delu in napredku za rodno mesto. Se v šolskih klopeh je stopil v vrste predvojnega Sokola, in mu je ostal zvest telovadec do prihoda okupatorja, po osvoboditvi pa se je takoj aktivno vključil v TVD Partizan. Narodnoosvobodilno vojno je preživel kot aktivist in borec, po osvoboditvi pa se je zaposlil pri občinski upravi, nato pa pri trgovskem podjetju Mercator, kjer je tudi dočakal zasluženi pokoj. V teh povojnih letih se je Tancik vključil predvsem v društveno življenje. Bil je član domačega godalnega orkestra, pevskega zbora, folklorne in dramske skupine. Zlasti ljubo mu je bilo delo z mladino, saj je bil vrsto let predsednik občinske Zveze prijateljev mladine. Veliko časa je posvetil metliškemu gasilskemu društvu, kjer je bil med drugim dolga leta vodja gasilskih pionirjev inje za svoje delo prejel vrsto gasilskih priznanj in odlikovanj. Pokojnega Miloša Tancika, ki je bil kljub dolgotrajni težki bolezni vedno veder in sproščen, Metličani ne bodo tako hitro pozabili. -ar vseh v sporazumu zapisanih ciljev. Eden takih neuresničljivih členov je bil nesrečni 33. člen, po katerem bi morali poenotiti ambulanto in specialistične ter dispanzerske službe istih strok. Ker je bila vsaka od teh pod drugo streho, se pač včasih iz povsem finančnih razlogov ni dalo priti skupaj. V novi organiziranosti zdravstva pa naj bi bila predvsem zagotovljena tesna strokovna povezava med istovrstnimi službami, vodili bodo enotno kadrovsko in štipendijsko politiko, racionalneje bodo izkoriščeni dragi medicinski instrumenti, poenoti se lahko laboratorijsko in rentgensko delovanje, uskladili bodo politiko cen v odnosih med tozdi zdravstva in občinskimi interesnimi skupnostmi. Ne nazadnje pa bi PRIJAVLJAJO SE FRIZERKE Območna zavarovalna skupnost v Krškem težko dobi ljudi z ustrezno kvalifikacijo. Tako se na primer za administratorje prijavljajo prodajalke in frizerke, čeravno je v razpisu javno izražena zahteva po znanju tujih jezikov, kot so na primer nemščina, angleščina in italijanščina. Vsaj en jezik naj bi kandidati obvladali, ker ga pri delu nujno potrebujejo za korespondenco s tujino. veljalo podčrtati tudi poglobljene samoupravne odnose tako v tozdih, kot v zdravstvenem centru. Pomožne in tehnične dejavnosti v občini Novo mesto bodo lahko enotno organizirane tako za bolnišnico kot za osnovno zdravstvo. Gre za kuhinje, energetske objekte, pralnice itd. Nedavni referendum za enotno organiziranost v Zdravstveni center Novo mesto je uspel v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, v Krškem pa ne. Hkrati pa so v vseh petih občinah (v 13 tozdih) glasovali za novo organiziranost — oblikovanje po tozdih, kjer pa je glasovanje uspelo povsod, razen v treh tozdih. Večina zaposlenih v zdravstvu torej sprejema novo organiziranost kot nujo, ki prinaša korist zdravstvenim kolektivom in tudi uporabnikom zdravstva. Ob podatkih, ki jih je navedel Jakob Berič, direktor Zdravstvenega centra Novcf mesto, je povedal še, da bo najkasneje v 60 dneh sprejet dokončni samoupravni sporazum, v katerem bodo v celoti vsebinsko opredeljeni medsebojni odnosi tozdov, njihove pravice in dolžnosti ter pristojnosti. Računajo, da bo zdravstvo v novi organiziranosti praktično zaživelo v drugem četrtletju. RIA BAČ ER Prva nagrada na Bizeljsko Tokrat smo do roka prejeli le 286 rešitev križanke SPET RAZSTAVA PTIC Med šolskimi počitnicami bodo člani Društva za varstvo in vzgojo ptic iz Kočevja spet organizirali v avli osnovne šole tradicionalno vsakoletno razstavo. Na njej bodo prikazali ptice pevke, papige in golobe pa tudi razne druge zanimivosti iz narave. Razstava bo odprta teden dni. Kot da so se reševalci tokrat ustrašili obsežnejše novoletne nagradne križanke, za katero je prispevala ljubljanska trgovska hiša „Maximarket“. Do roka smo prejeli le 286 rešitev, to je še enkrat manj kot običajno. Res je bila križanka težja kot sicer, za povprečnega reševalca pa vendarle ne oreh, ki bi ga ne bilo mogoče streti. Zanimivo je, da smo v poslanih rešitvah odkrili zelo malo napak. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrada 500 din — Anka Krivec, Bračna vas 2, Bizeljsko; 2. nagrada 400 din - Janez Vovk, Soteska 12, Straža; 3. nagrada 300 din — Boris Debelak, Krmelj 30; 4. nagrada 200 din — Marija Šobar, tovarna zdravil „Krka“,Novo mesto, in 5. nagrada 100 din - Ivanka Pečnik, Metliška cesta 29, Črnomelj. Knjižne nagrade pa so prejeli: Damjana Štojs, Florjanska 48, Sevnica; Nežka Mihelčič, Mestni log 1/15, Kočevje Matiček Cač, Garibaldijeva 74I-D, Koper; Mirko Grahek, Ul. like Vaštetove 9, Novo mesto; Marga Bregar, Prijateljev trg 12, Ribnica; Karmen Perko, Kristanova 10, Ljubljana; Mira Toplišek, 21. maja 6, Brežice; Simon Štefan, Kajuhova 4, Črnomelj; Roman Novšak, Boštanj 32, in Janez Rangus, Stranje 4, Šmarješke Toplice. Bron za dva naša fotoamaterja Brusu in Modicu nagrada Zveze Ljudske tehnike Jugoslavije - Srebrno plaketo prejel Marjan Zidarič iz Sevnice za zasluge pri raketarstvu France Brus, učitelj iz Kočevja, in France Modic, član kolektiva RTV Ljubljana - oba naši bralci dobro poznajo predvsem po njihovih fotografijah, ki jih objavljata tudi v našem listu — sta pred kratkim prejela bronasto plaketo Borisa Kidriča, ki jo podelj’uje vsako leto Zavod ljudske tehnike Jugoslavije posameznikom, ki so posebno zaslužni za razvoj tehnične kulture. Oba sta to visoko priznanje prejela na predlog Foto-kino zveze Slovenije in sicer za zasluge na področju Siljenja fotografije, France Brus pa še za šiijenje amaterskega filma. ohranil mnogo ljudi, krajev, zanimivosti, folklore in drugih posebnosti. J. PRIMC FRANCE BRUS je leta 1962 osnoval na osnovni šoli Kočevje foto krožek, kasneje pa še kino klub, ki sta prerasla v današnji foto-kinklub. Na republiških in zveznih fotoamaterskih razstavah in festivalih amaterskega filma so člani tega krožka oz. kluba prejeli vrsto diplom ter zlatih, srebrnih in bronastih plaket oz. odličij. t FRANCE BRUS je veliko prispeval za širjenje fotografije in amaterskega filma posebno med mladino v Kočevju. O njegovem uspešnem delu priča vrsta nagrad in priznanj. Razen tega je Brus prejel za svoje amaterske filme „Kipar“, „8. marec, dan žena“ in „Jaz, kolesar" zlato in srebrno plaketo ter bronasti plaketi na festivalih v Skopju, na Jesenicah in Dunaju. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev sekcije Foto-kino kluba „Diana“ v Kočevju. Fotografija pa ni edina tehnična dejavnost, s katero se ukvarja tovariš Brus. Na šoli namreč deluje še na področju prometa (kolesarski izpiti), razen tega je član občinske izpitne komisije za voznike motornih vozil. FRANCE MODIC je po organizacijah združenega dela in še posebno v klektivu RTV Ljubljana navdušil mnoge za fotografiranje in organiziral zanje tudi veliko tečajev. Čeprav član orkestra Radia Ljubljana, izrabi ves prosti čas za fotografiranje ljudi, krajev in dogodkov na območju Velikih Lašč, Ortneka, Slemen in sploh ribniške občine, se pravi okolice svojega domačega kraja, pa tudi drugod. Organiziral je mnoge razstave fotografij v okviru Turističnega društva Grmada in drugod ter tako veliko prispeval k seznanjanju ljudi s temi kraji. Med drugim je imel tudi samostojno razstavo v Petkovi galeriji v Ribnici. Na svojih fotografijah je za zgodovino Obrambnovzgojna revija Naša obramba si utira pot v vsako slovensko družino Vojaški informator je pred desetimi leti prerasel v Našo obrambo in slednjo po njeni vsebinski zasnovi in nakladi (prva letošnja številka je izšla v 125.000 izvodih) lahko imenujemo kar slovensko družinsko obrambnovzgojno revijo. Vsebina Naše obrambe je prilagojena obrambnemu izobraževanju delavcev in občanov, poljudno pisani prispevki seznanjajo z dosežki in izkušnjami na področju obrambnih priprav, komentirajo notranje in zunanjepolitične razmere, očrtujejo vojaško strateške posameznosti, prikazujejo dosežke naše in tuje vojaške tehnike, temeljni smoter Naše obrambe pa je seznanjanje s konceptom SLO in načinom njegovega izvajanja na raznih področjih. Revija posreduje tudi izkušnje NOB in drugih osvobodilnih gibanj, na njenih straneh pa je moč najti še vrsto zanimivih prispevkov. Gradivo, ki ga iz meseca v mesec posreduje Naša obramba, je sestavni del obrambnovzgoj-nih programov, zato si uredništvo prizadeva, da bi revija res prišla v vsak slovenski dom. Tako bi prišlo še bolj do izraza podružbljanje SLO. Na Dolenjskem ima Našo obrambo trenutno naročeno le okoli 20 odst gospodinjstev, zato so se sveti občinskih skupščin za LO in družbeno samozaščito in tovrstni odbori v krajevnih skupnostih pridružili akciji, ki naj bi Naši obrambi utrla pot v sleherno družino. Glede na vlogo in pomen, ki ga ima ta revija pri posredovanju obrambnovzgojnih smotrov, pri zbiranju novih naročnikov seveda ne gre zgolj za gmotno podpiranje revije, pač pa za dejansko približevanje SLO najširšemu krogu ljudi. Tisti, katerega bo obšla mreža poverjenikov, lahko naroči revijo na naslov: Naša obramba, 61000 Ljubljana, Beethovnova 10. ■3BE3" 3MtallfiH|glB£g| r susm 9K6I amm Bil* □tfir; arars SRK Bttlrl lslii0g .STC3HH lamas v* Sl* iS:il GS^rket g m bimi REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE, ORGANIZACIJO UPRAVE IN PRORAČUN -KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI razglaša dela in naloge DESETIH PAZNIKOV - PENOLOSKIH DELAVCEV Pogoji: - srednja šola penološke ali druge smeri ali poklicna šola, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit (£e kandidat nima 1 leta ustreznih delovnih izkušenj in strokovnega izpita, ga sprejmemo kot pripravnika) - starost do 25 let - odslužen vojaški rok - ustrezne moralnopolitične lastnosti - da ni v kazenskem postopku. Čas opravljanja del in nalog se šteje v zavarovalno dobo s povečanjem (12/16). Kandidatom nudimo stimulativne osebne dohodke od 6.780 do 8.330 dinarjev. Psihofizične sposobnosti za dela in naloge se ugotavljajo s testom. Razglas velja do zasedbe. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 Mirna. FRANCETA MODICA poznajo vsi prebivalci ribniške občine in okolice Velikih Lašč, saj se oborožen s fotoaparati redno udeležuje vseh prireditev na teh območjih; če pa prireditev ni, si da v nahrbtnik skromno malico in kljub invalidnosti prepešači mnoge kilometre, da bi fotografiral kaj zanimivega. Pri tem ga ne ovira nič, niti visok sneg ne. (Foto: Primc) POMOČ LE DELA VOLJNIM ROMOM Ob obravnavi poročila o romskem vprašanju v trebanjski občini so zlasti prizadeto razpravljali delegati, ki živijo v neposredni bližini romskih taborišč. Menili so, da je treba zaostriti podeljevanje pomoči romskim družinam in posameznikom. Poslej do pomoči ne bi smeli biti upravičeni tisti, ki bi se lahko zaposlili in delali, a tega nočejo. Tudi Romi gledajo k drugim: ko tisti redki zaposleni vidijo, da sonarodnjakom še kar gre, čeprav ne delajo, si namreč mislijo, da tudi njim ne kaže delati. Od 22. 1. 1978 dalje se priporoča KEMIČNA ČISTILNICA Jevnikar Marija, TREBNJE, Baragov trg t — čistimo kvalitetno in hitro Odprto vsak dan od 7.30 - 15.30 ob sredah 7.30 — 17. ure ob sobotah 7.30 — 12. ure V Št. 3 (1536) — 18. januarja 1979 pisma in odmevi SIMM MM 9«, tJ^Otlnru>vfcoor 'bofjur^Ja^a/ leda/ ZANIMIV STEN C AS Metliški osnovnošolci imamo Učno urejen stenčas, ki si ga delijo člani gasilskega, likovnega, taborniškega, angleškega, recitatorskega, zemljepisnega, matematičnega, nemškega in novinarskega krožka, šolsko športno društvo, člani RK, tekmovalci za bralno značko, pevski zbor, igralska skupina, uredništvo glasila Bele breze, mladinska organizacija, folklorna skupina in še kdo. V vitrinah pa razstavljajo svoja dela učenci, ki obiskujejo foto krožek, veziljski, modelarski in elektrotehnični krožek. Člani novinarskega krožka menjavamo svoje članke vsak teden. Naš stenčas je zelo zanimiv, zato si ga učenci radi ogledajo. IGOR ZUPANIČ novin. krožek OBČNI ZBOR TABORNIKOV 13. januarja smo imeli taborniki odreda Samotni hrast iz Šentjerneja tedni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih oigani- pnsotm družbenopolitičnih iz krajevne skupnosti. zacij na šoli. Žal niso bili prisotni predstavnil organizacij Občni zbor smo kljub temu" dobro izpeljali, pregledali smo dosedanje delo, sprejeli delovni načrt za naprej ter sklenili, da bomo v najkrajšem času odpravili nekatere slabosti, ki se pojavljajo v odredu. MATEJA CEKUTA OS Šentjernej DELAVCEM PODARI U LIKOVNE IZDELKE Učenci črnomaljske Osnovne šole Mirana Jarca že vrsto let sodelujemo z delovnimi organizacijami v občini, ob pomembnih praznikih delavcem pripravimo krajši kulturni program. Ob tokratnem novem letu smo jim “lodarili likovne izdelke učencev, da odo z njimi popestrili svoje delovne prostore. ALMA GRANIČ novin. krožek Z Dragi tovariš Poštenjak! V želji, da bi postal kulturen, se pogosto srečam tudi s takimi kulturniki, ki se gredo najrajši kulturo tedaj, ko je podprta z denarjem. Njihov vpliv me do danes še ni kaj prida pokulturil. Sploh sem za te stvari vse preveč neokreten, torej močno nekulturen, zlasti za kulturne kroge. Če bi bil, kar nisem, bi se lahko udeleževal večdnevnih kulturnih seminarjev, ki jih ožja družba hočeš-nočeš nekaterim mora pošteno plačati. Kaj potem z znanjem počenjaš, pa sploh ni pomembno. Važno je, da zapreš pisarno, odideš na seminar ali simpozij, se spet vrneš in naprej skrbiš, da se kakšna stvar ne bi premaknila na boljše. Za danes ti, tovariš Poštenjak, dajem v premislek naslednjo dogodivščino: Pred dobrim tednom - je v športni dvorani dolenjskega regijskega središča gostoval profesionalni španski folklorni ansambel iz Madrida. Predstavil se je, če boš kaj upošteval mojo amatersko sodbo, s kvalitetnim sporedom. Da resnična umetnost ne pozna meja, sem se prepričal tudi na tej dve uri trajajoči prireditvi. Več sto navzočih občanov je vsako izvedeno točko sporeda posebej nagradilo s ploskanjem. Lahko rečem, da je španska folklora nekaj posebnega, zato je prava škoda, da te, tov. Poštenjak, tudi tokrat ni bilo med občinstvom. Z vsemi stvarmi pa ta večer v tej dvorani le nisem bil zadovoljen. Bodi potrpežljiv in beri dalje. Dvorana je bila domala enakomerno in kar močno razsvetljena. Nastopajoči so imeli na voljo toliko razsvetljenega prireditvenega prostora, da bi se lahko na njem hkrati pojavilo še kar precej tako številčnih sku- pin. O reflektorskih lučeh in primerni scenski dekoraciji ni bilo ne duha ne sluha. Na plakatih res ni pisalo, da zahteva taka prireditev kaj več kot golo dvorano, pa sem od organizatorja, ki te pred vhodom povpraša za plačano vstopnico, vseeno pričakoval več estetske pozornosti in ne nazadnje več posluha tako do nastopajočih kot do občinstva. Ti, dragi Poštenjak, ki v hudih zagatah vedno poiščeš najbolj primeren izhod, bi me gotovo skušal pomiriti s tem, da so vse to lahko tudi moderne rešitve. Pa pustiva te malenkosti ob strani in pojdiva dalje. Slovenci govorimo slovenski jezik, Španci pa španskega. Prvi sodi med slovanske, drugi pa med romanske jezike. Ti dve jezikovni skupini sta si bili nekoč v tesnem sorodstvu. Kasneje sta se razšli. Da se ne bi v tem trenutku med slovenskim in španskim jezikom spet kaj pomešalo, se je, tako predvidevam, organizator tega folklornega nastopa previdno izognil obema jezikoma in tako ni nihče nič povedal niti za uvod ni*.š za konec. Tudi zahvalna beseda nastopajočim je ostala neizrečena. Odkar smo ugotovili, da z našim jezikom v javni rabi ni vse v redu, smo začeli z njim previdneje ravnati. Menda ga niso zaradi tega zatajili v športni dvorani prav ob tej priložnosti? 1 No, tov. Poštenjak ne boš me spravil na led, čeprav ga letos ni ravno malo. Včasih je namreč le treba na glas povedati, da vse, kar si kdo zamisli, ni vedno brez pridržkov tudi dobro in sprejemljivo. Se ti zdi, tov. Poštenjak, da so te besede napisane zaman? Presodi! J.Š. Novo mesto OH, TA SNEG! Po toplem vremenu nas je ponovno presenetil sneg. Poledica je zagodla voznikom, pa tudi marsikateremu pešcu. Otroci so se bele opojnosti močno razveselili, zato s strahom čakajo na otoplitev. Odrasli pa zmajujejo z glavo; bojijo se, da bodo konec zime dočakali z mavcem na nogi. ALENKA ŠTEFANIC OŠ XV. SNOUB, Belokranjske Metlika NOV KROŽEK Na šoli je pričel delovati nov krožek - ritmični krožek, ki je imel prvo vajo 8. januarja, poslej pa se bodo vrstile vsak ponedeljek in petek. Med učenci zbuja krožek veliko zanimanja. Pod vodstvom Marine Bojane vadi že 26 učencev. KARLA GAČNIK OŠ Bršljin, Novo mesto DODATNO UČENJE ANGLEŠČINE Na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem vodi angleški krožek prof. Kunejeva, sestajamo pa se ob petkih na vsakih 14 dni. Trudimo se, da bi kar najbolj obvladali ta tuji jezik, v sodobno opremljenem fonolabora-toriju pa smo si že ogledali tudi filme o Angliji, ZDA in Kanadi. ROMAN VOGRINC ZA FILATELISTIČNI KROŽEK NOVE ZNAMKE Vatikan je izdal novo serijo znamk, posvečeno spominu umrlega cerkvenega poglavarja Janeza Pavla I. Na znamkah po 70 do 350 lir bo prikazan lik bivšega beneškega kardinala Albina Lucijana, kije bil 26. avgusta izbran za papeža, a je že 28. „NAVAU, NARODE!'4 - Astrina trgovina na novomeškem Glavnem trgu ponuja svojo robo po znižanih cenah; da pa bi jo lahko razumela vesoljna Jugoslavija, si je privoščila javno obvestilo kar v srbohrvaščini. Očitno naši trgovci niso še nič slišali o tem, v kakšnem jeziku morajo biti obvestila na ozemlju SR Slovenije. Pa tudi akcija SZDL o slovenščini v javni rabi je šla mimo njih, kot da je nikoli ni bilo. FiOZE 0L/C4 I m MUZEJSKI PRIMEREK - Napis se je pojavil v novoletni noči, kot da si je nekdo od prebivalcev naselja v Irči vasi pri Novem mestu zaželel v novem letu priti domov po boljši, manj luknjasti cesti. Tabla stoji še ves ta čas, saj ni nikogar, ki bi ga motila, tudi tistega ne, ki je za cesto odgovoren in ki jo obljublja že nekaj let. Se dobro, da je mraz in je voda v luknjah zmrznila, po odjugi pa bo spet po starem ... (Foto: J. Pavlin) Spoznala je rodni kraj „Še bom prišla," je dejala ob slovesu sestrična septembra umrl. Znamka bo torej posvečena najkrajši vladavini nekega papeža. Vneti filatelisti, ki zbirajo znamke Vatikana, so na dan izdaje znamk že zgodaj zjutraj oblegali pošto na trgu Sv. Petra v Rimu, da bi svojo zbirko izpopolnili s to zanimivo serijo in posebnim spominskim žigom. ANDREJ ARKO, KOČEVJE Najbrž ga ni, ki ne bi rad obiskal svojega rodnega kraja, še posebno, če živi na tujem. Ta velika želja se je po 67 letih izpolnila tudi moji sestrični Marici. Sedem mesecev je bila stara, ko je šla z materjo v Novi svet za očetom. 2e v otroških letih je skusila tegobe življenja. Ko ji je zbolela mati, je morala sama skrbeti za mlajše brate, zato je prg ko drugi prihajala iz šole. Starši so jo dobro naučili sloven- POTNIKI KOT RIBE V KONZERVAH Smo dijakinje brežiške gimnazije in se vozimo v šolo iz Podbočja. Jutranja vožnja z avtobusom „Gorjancev“ je zelo neprijetna. Vozilo je zmeraj nabito polno, zato največkrat stojimo, zgodi pa se tudi, da na avtobus sploh ne pridemo. Tedaj se moramo znajti, kakor vemo in znamo, v mrazu „stopamo“ avtomobile. Sprašujemo se, zakaj imamo mesečne vozovnice. Za-kaj odgovorni ne poskrbijo za dodatni avtobus? Tak način prevoza nam precej otežuje šolanje. DIJAKINJE iz Podbočja OBČNI ZBOR V SEMIČU 22. decembra je imelo prosvetno društvo Jože Mihelčič iz Semiča občni zbor, na katerem so predstavniki sekcij poročali o delu in o načrtih za sezono 78/79. Dramska sekcija je zagotovila, da bo pripravila dve igri, kino sekcija je obljubila enak „paket“ slovenskega filma kot v letu 1978. Predstavniki zgodovinske sekcije se zavzemajo, da bi v semiški zgodovinski zbirki razširili spodnje prostore, glasbeniki bodo ohranili tradicijo semiškega okteta in nadaljevali akcijo pri organiziranju godbe na pihala. Na občnem zboru so sc dogovorili tudi za nekatere druge proslave in prireditve. S. K. ščine, žal pa so njeni otroci že izgubili stik z materino domovino. Po vojni nam je pisala, spominjali pa smo se je kot „tiste rožendolske, od katerih imamo omare”. Ko je stari oče razprodal posestvo, smo namreč mi dobili od njih nekaj parcel in pohištva. Dolga leta ni bilo glasu od sestrične, pred leti pa se je oglasil njen sin, vojak na Sinaju. Zatem je prišlo njeno pismo in želje: „Rada bi videla rodni kraj, spoznala sestrične, bratrance.” Prišla je lansko poletje. Odpravili sva se v Rožni dol, kjer je kar srkala besede Trojetove mame, ki ji je govorila o življenju njene matere, o prednikih. Od domačije sta ostala le star skedenj in obnovljena kašča, a za Marico je bilo vseeno nepozabno doživetje spoznati rojstno vas med gozdovi. „Se bom prišla,” so bile njene zadnje besede ob slovesu. ANTONIJA SODJA Celje Brinarja ni več Sklonili smo glave, ko smo izvedeli, da je umrl Jože Stupica-Brinar. Zazrli smo se v hišico v DoL Lazah, ki samuje. Zapustil jo je pred dvema letoma in se z ženo preselil v Kostanjevico na Krki. Zaman je upal, da mu bo novo okolje utrdilo zdravje. Bil je zmeraj vesel, povsod priljubljen, res pravi ..suhorobar”. Mlad je bil, ko ga je oče vzel s seboj na Nemško, in popotna žilica mu ni dala miru vse življenje. Po dolgem in počez ni prepešačil samo Slovenijo, ampak tudi veliko drugih krajev. Kar je videl in doživel, je znal lepo opisati. Na stara leta se je držal doma, delavnico je imel vedno založeno s koši in košarami pa tudi brezovih metel mu ni nikoli zmanjkalo. Na ribniškem sejmu je za svoje izdelke dobil častno diplomo. Bilje strasten gobar in iz gozdov se nikoli ni vračal praznih rok. Priden in delaven je bil Brinar, sosedje smo ga imeli radi, želeli smo mu še veliko srečnih let v novem kraju. Zdaj pa takole: ni ga več in njegova hišica samuje. REZKA PRIJATELJ v imenu sosedov iz Dol. Lazov NOVA OO ZSMS 23. decembra smo imeli ustanovni sestanek OO ZSMS v KS Grm-Kandija. Sprejeli smo delovni program, v katerega so zajeti tudi izleti, rekreacija in mladinski plesi, izvolili predsedstvo in predsednika. Naše delo bo vodil Borut Usenik. IZTOK KAVŠEK DRAGATUŠ: NOVO VODSTVO Na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZSMS Draga tuš so mladi razpravljali o delu v minulem letu. Menili so, da so v primerjavi z letom poprej bolje delali, da pa še vedno ne delajo tako, kot bi lahko. Ko so se pogovorili o bodočem delu so poudarili, da bodo prednostne naloge predvsem družbenopolitično o bodočem delu, so poudarili, da bodo prednostne naloge predvsem družbenopolitično organizacijami. Ob koncu so izvolili novo vodstvo. Predsednik je Miran Perko, sekretar pa Vili Toman. ' NOVO MESTO: SE VEC SMUČARSKIH TEKOV Člani komisije za rekreacijo in šport pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto in Smučarski klub Gozdar iz Novega mesta, ki sta v minulem letu pripravila nekaj uspelih smučarskih tekov, so sporočili, da se bodo podobne prireditve nadaljevale tudi letos. Prvo akcijo so organizirali 7. januarja in navzlic hudemu mrazu se je teka udeležilo precej ljubiteljev bele opojnosti. Zainteresirani, ki bi radi nastopili na prihodnjih rekreacijskih tekih, naj se oglasijo pri občinskem sindikalnem svetu ali pri gozdarjih, kjer bodo dobili podrobne informacije. ŠOLA SMUČANJA Smučarsko društvo Rog Novo mesto prireja 5-dnevni začetni in nadaljevalni tečaj šole smučanja za mladino in odrasle. Tečaj bo v Kranjski gori od 29. januarja do 2. februarja. Prijave zbirajo vsak četrtek od 17. do 18. ure v klubski sobi SD Rog (bivši šahovski klub) na Seidlovi 2 v Novem mestu. ČRNOMELJ: NOVINCI ŽE VADIJO Člani črnomaljskega rokometna kluba so se na drug' ske rokometne lige zač nega kluba so se na drugi del slovenske rokometne lige zaceli pripravljati že v začetku decembra. Zaenkrat sc v telovadnici črnomaljske osnovne šole zberejo dvakrat na teden, terener Milan Matič pa je dal v prvih tednih prednost telesni pripravi. Na trening prihaja redno dvanajst najboljših igralcev, ob torkih pa s &ni prve vrste vadijo tudi mladinci. Kaj je resnica o letečih krožnikih? splošno). Entimolog Phillip S. Callahan ter sodelavec R. W. Mankin sta prišla na misel, da obstaja določena podobnost med gibanjem NLP in rojev insektov; iz vsega tega sklepata, naj bi bili predmeti, opaženi nad Utahom, insekti, povezani z redkim naravnim pojavom, kot je Elijev ogenj. Ta pojav nastopi takrat, kadar so v ozračju velika električna polja, napetost elektrike v ozračju raste do take mere, da povzroči razelektritev (blisk). Da bi to preverila, sta že omenjena znanstvenika delala tudi laboratorijske poizkuse v stanju, ki bi vladalo v takem času pri insektih. Rezultat naj bi bil, da se žuželke v takem vzburjenem stanju lahko raz- Pripombe k našemu članku »Leteči krožniki so žuželke", povzetem po ameriški reviji »Time" — Podcenjevanje v razlagi na filmski trak v Avstraliji posnetih neznanih predmetov Pred nedavnim sem v eni zadnjih številk vašega tednika (21. *|Cem,5>er 1978) opazil članek z naslovom ,Leteči krožniki so žuželke.” Ker je zadeva glede na pisanje zelo sporna, posebno še, ker J® povzeta po ameriški reviji Time (20. XI. 1978) ter se oddaljuje °d tega, kar je bilo tam napisano v znanstvenem kotičku, bi želel zadevo nekoliko komentirati. Revija Time v svojem zapisu uvodoma omenja klasični primer opažanja NLP, povzet po knjigi dr. Fran-*a Salisburyja, svetovalca znane ufološke organizacije APRO. Knjiga nosi naslov ..Razstava NLP nad Utahom” ter je bila izdana leta 1974. V asu od 1965 do 1968 je malo mesto Roosvelt v že omenjeni zvezni državi doživelo številne primere opa-™nj> katere je dr. Salisbury meto-dično dokumentiral v svoji knjigi. Toda sedaj se je pojavila senca dvojca, piše Time ter navaja poročilo, je bilo objavljeno v reviji »Uporabna optika”. Dva znanstvenika, ki sta sicer uslužbenca državnega oddelka za poljedelstvo, dajeta klasično razlago opažanj v Utahu (ne na kazujejo v slepečih barvnih odtenkih, ki so najbolj opazni pri ekstre-mitetah, kot so antene, noge, členki in čeljusti. Oba pa še navajata, da ni dvoma, da v pravih vremenskih razmerah, ko je v zraku dovolj velika napetost, lahko pride do pojava, da začno insekti svetiti. Nato pravita, da potrditev o njuni domnevi prihaja tudi z oddelka za gozdarstvo, ki omenja, da je bilo pred leti v kraju Roosvelt teh žuželk izredno veliko. Tako je na kratko poročala revija Time. V Dolenjskem listu pa je bila zadeva prikazana precej drugače. Prevajalec članka piše, da je avtor te trditve dr. Frank Salisbury, kar ni res; ravno tako dva raziskovalca še nista raziskovalna skupina. Opažanja v Unitahu, zvezna država Utah, ki jih je raziskoval dr. Salisbury, so bila širši javnosti neznana. Trditev, naj bi prišlo do opažanj NLP v času „kebrovega leta”, je preveč enostavna, ker pisec ali prevajalec pozablja na pogoje v ozračju, ki bi lahko povzročili pojav svetenja ali »svetlečo letečo diskoteko”, kot to omenja Time. Mimogrede pa okrcne še naše ufologe, za katere smatra, da niso sposobni rešiti po njegovem mnenju tako nezahtevne naloge. Vsekakor zaradi mnenja dveh »razlagalcev” ne bo prišlo do nikakršnega razočaranja med ufolo-gi, razlaga je preveč bosa. da bi jo lahko resno jemali. Ravno tako ne drži, da bi mnogim navadnim Zemljanom ufologija ali NLP pomenili novo vero. V svojem prispevku avtor omenja tudi Daenikena? Ta pa nima nič skupnega z ufologijo. To je pisec, ki skuša nekatere zgodovinske uganke spraviti v okvir svoje predpostavke o nekdanji intervenciji »vesoljcev” na našem planetu, pri tem pa se distancira od ufologije ali jo celo zavrača. Ufologi pa po drugi strani zavračajo Daenikena, češ da v vsaki praksi vidi že dokaz o prihodu izvenzemeljskih bitij. Očitajo mu tudi pretirano komercialnost in ne- strokovnost. Kako je možno z »žuželčjo predpostavko” razložiti bližnja srečanja I. razreda, bližnja srečanja II. tipa, ko predmet pristane, pusti za seboj vidne sledove prisotnosti ali povzroča motnje na vozilu, kot tudi bližnja srečanja III. vrste, ko predmet pristane ter je priča opažanju potnikov NLP; ter kot poslednje: srečanja IV. vrste, ko potniki NLP očividca ugrabijo in ga v določenem časovnem razdobju znova spuste? Poleg klasične »žuželčje razlage” in razlage, da gre za »novo vero”, obstajajo še vedno tudi druge »pravilne znanstvene razlage” (pojav planeta Venera ali Jupitra v opoziciji z Zemljo, kroglaste strehe, sateliti, vohunski baloni, masovne halucinacije in podobno). To sicer v določenih primerih lahko velja, v drugih pa popolnoma odpove. Pri vsakem opažanju gre za eskalacijo predpostavk, preden je celo opažanje zares znanstveno obdelano. Temu smo bili priča tudi zadnje dni, ko so bili predmeti opaženi in posneti na filmski trak v Avstraliji in Novi Zelandiji. Sprva je bilo to izredna senzacija. Naslednji dan se je že pisalo, da je šlo za potegavščino, pojavil se je »ekspert”, ki je zatrdil, da je reporter avstralske TV posnel Venero (posnetek pa je tako podro- ben, da se skozi astronomski daljnogled srednje jakosti skoraj ne more dobiti toliko podrobnosti, vidnih na »oblačnatem planetu”). Zakaj pa potem proti njemu pošiljamo avtomatske vesoljske sonde, ki naj bi ga fotografirale, če lahko isto delo m znatno ceneje opravi reporter avstralske TV? Pojavilo se je mnenje daje videl ali snemal ,jato ptic”, ki je bila tako hitra, daje več minut letala za letalom, in celo, da gre za roj meteoritov. Toda kaj, ko je opažanje trajalo dalj časa, meteoriti pa niso sposobni manevriranja! V januarju so opazovali NLP na«! Poljsko; tam je pojav spremljal tudi elektromagnetni učinek (avtomobil očividcev se je ustavil); lokalni observatorij je zadevo pojasnil z meteoritom. Ali pa morda kebri letajo nad Poljsko v januarju? Se bi lahko nadaljevali. Zadeve z NLP so tako zamotane, da jih skeptik lahko hitro zavrže, toda res pa ,je, da se bodo samo z resnim in natančnim preiskovanjem zadeve morda v dogledni prihodnosti začele vsaj malo jasniti. Ufologija je izredno zamotana zadeva ter je ni moč tako preprosto spraviti na slepi tir. kljub številnim poizkusom v preteklosti. MILOŠ KRMELJ, član APRO organizacije ZDRU2EN0 KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE -GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE razpisujeta JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjskih hiš. Javna dražba bo v krajih, kjer se nahajajo stanovanjske hiše, po naslednjem razporedu: Dne 5. 2. 1979 Ob 8. uri v Kočevju, Rožna ul. 40 — Marof: hiša brunarica, izklicna cena 80.000 din, zemljišče cca 400 m2 a 28 din/m2; ob 9. uri v Stari cerkvi, hiša št. 2: izklicna cena 80.000 din, zemljišče 708 m2 19.824 din; ob 11. uri v Gornjih Ložinah, hiša št. 14: izklicna cena 90.000 din, zemljišče cca 1200 rr>2 a 20 din/m2; ob 12,30 uri na Smuki, hiša št. 7: izklicna cena 50.000 din, zemljišče 638 m2 6.380 din. Dne 6. 2. 1979 Ob 8. uri v Dolgi vasi, hiša št. 35, izklicna cena 120.000 din, zemljišče 928 m2 din 22.272; ob 10. uri v Mozlju: — hiša št. 13, izklicna cena 60.000 din, zemljišče cca 350 m2 a 20 din/2, — hiša št. 15a, izklicna cena 45.000 din, zemljišče cca 550 m2 a 20 din/m2, — hiša št. 18, izklicna cena 45.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 20 din/m2. Dne 7. 2. 1979 Ob 8. uri v Grčaricah: — hiša št. 7, izklicna cena 130.000 din, zemljišče 748 m2 din 8.976, — hiša št. 11, izklicna cena 130.000 din, zemljišče 924 m 2 din 11.088, — hiša št. 25, izklicna cena 100.000 din, zemljišče cca 1200 m2 a 12 din/m2; ob 10. uri v Grčarskih Ravnah, hiša št. 6, izklicna cena 45.000 din, zemljišče 511 m2 5.110 din. Dne 8. 2. 1979 Ob 8. uri v Mahovniku: — hiša št 24a, izklicna cena 55.000 din, zemljišče cca 250 m2 a 28 din/m2, — hiša št. 25, izklicna cena 75.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 28 din/m2, — hiša št. 25a, izklicna cena 65.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 28 din/m2; ob 10,30. uri Mlaka pri Kočevju: — hiša št. 3, izklicna cena 70.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 5, izklicna cena 91.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 6/ izklicna cena 80.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 16, izklicna cena 79.000, zemljišče cca 300m2 a 24 din/m2, — hiša št. 17, izklicna cena 85.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 29, izklicna cena 74.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 14, izklicna cena 65.000 din, zemljišče 1469 m2 din 35.256, — hiša št. 9, izklicna cena 85.000 din, zemljišče 948 m2 22.752 din. Dne 9. 2. 1979 Ob 8. uri v Slovenski vasi: — hiša št. 37, izklicna cena 73.000 din,'zemljišče cca 1000 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 38, izklicna cena 80.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 24 din/m2; ob 10. uri Gorenje pri Kočevju: — hiša št. 10, izklicna cena 85.000 din, zemljišče cca 900 m2 a 20 din/m2, — hiša št. 12, izklicna cena 90.000 din, zemljišče cca 600 m2 a 20 din/m2, — hiša št. 12a, izklicna cena 87.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 20 din/m2; ob 11,30. uri v Koblarjih, hiša št. 20, izklicna cena 75.000 din, zemljišče 1058 m2 25.392 din; ob 14. uri v Dragi, hiša št. 10, izklicna cena 75.000 din, zemljišče cca 600 m2 a 13 din/m2. Dne 10. 2. 1979 Ob 8. uri v Cvišlerjih, hiša št. 5, izklicna cena 66.000 din, zemljišče cca 700 m2 a 18 din/m2; ob 8,45. uri Onek pri Kočevju: — hiša št. 1, izklicna cena 59.000 din, zemljišče 335 m2 din 4.355, — hiša št. 2, izklicna cena 58.000 din, zemljišče cca 600 m2 a 13 din/m2; ob 11,30. uri v Dolgi vasi hiša št. 65, izklicna cena 50.000 din, zemljišče cca 300 m2 a 24 din/m2; ob 12. uri v Livoldu: — hiša št. 18, izklicna cena 85.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 54, izklicna cena 66.000 din, zemljišče cca 600 m2 a 24 din/m2, — hiša št. 55, izklicna cena 55.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 24 din/m2, — hiša št 60, izklicna cena 70.000 din, zemljišče 1430 m2 34.420 din. Dne 12. 2. 1979 Ob 8. uri v Zajčjem polju: — hiša št. 3, izklicna cena 55.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 17 din/m2, — hiša št. 4, izklicna cena 60.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 17 din/m2, — hiša št 5, izklicna cena 85.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 17 din/m2, — hiša št. 6, izklicna cena 76.000 din, zemljišče cca 1000 m2 a 17 din/m2, — hiša št. 7, izklicna cena 32.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 17 din/m2; ob 11. uri v Rajndolu: — hiša št 1, izklicna cena 58.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 15 din/m2, — hiša št. 6, izklicna cena 55.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 15 din/m2, — hiša št 7, izklicna cena 37.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 15 din/m2, — hiša št. 4 (nedograjena), izklicna cena 100.000 din, zemljišče cca 800 m2 a 15 din/m2; ob 13,30 v Knežji lipi: — hiša št. 1, izklicna cena 110.000 din, zemljišče cca 1000 m2a 12din/m2, — hiša št 5 (nenaseljena), izklicna cena 30.000 din, zemljišče cca 600 m2 a 12 din/m2, — hiša št 6, izklicna cena 58.000 din, zemljišče cca 600 m2 a 12 din/m2; ob 15. uri v Nemški loki: — hiša št 6, izklicna cena 35.000 din, zemljišče 370 m2 3.700 din, — hiša št. 7, izklicna cena 28.000 din, zemljišče 228 m2 2.880 din, — hiša št. 9, izklicna cena 3.000 din, zemljišče 800 m2 8.000 din, — hiša št 15, izklicna cena 18.000 din, zemljišče 654 m2 6.540 din. Javne dražbe se lahko udeležijo kupci, ki pred pričetkom javne dražbe položijo 10-odst. kavcijo od izklicne cene. Kavcija se šteje v kupnino, £e ponudnik uspe, v nasprotnem primeru pa se kavcija vrne. Najnižji znesek, za katerega lahko dražitelj dviga dražbeno ceno, je 1.000 dinarjev. Kupec, ki uspe, mora plačati najmanj 30 odst izlicitirane cene hiše in celotno odškodnino za zemljišče v 30 dneh po javni dražbi oziroma ob sklenitvi kupne pogodbe. Ostanek največ 70 odst kupnine od izlicitirane cene s 3-odst obrestmi mora kupec poravnati v obrokih najkasneje v triletnem odplačilnem roku. Kupec plača stroške cenitve in prodaje, stroške izmere zemljišča, prometni daveK, sodne ter druge takse v zvezi s prodajo nepremičnin in prenosom lastninske pravice. Nosilci stanovanjske pravice imajo prednostno pravico za izlicitirano ceno brez sodelovanja na javni dražbi, s tem da položijo kavcijo. Hše, ki so predmet prodaje, so obremenjene s stanovanjsko pravico (so naseljene), razen hiše na Smuki št 7, v Rajndolu št. 4 (nedograjena) in v Knežji lipi št. 5. Prodajalec prodaja stanovanjske hiše brez obveznosti do kupcev glede reševanja nadomestnih stanovanj. Za nekatere hiše so poleg kupnine še regresni zahtevki za povrnitev stroškov, ki so jih vložili stanovalci in v izklicni ceni niso upoštevani. Zahtevki bodo sporočeni na javni dražbi. Zavarovanje nepremičnin preneha s sklenitvijo kupne pogodbe. Interesenti dobijo dodatna pojasnila pri Delovni skupnosti skupnih služb ZKGP Kočevje — premoženjskopravni službi. NOVI PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom l&errnBtBn J Aluminijasti profil Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi Prikrito kvalitetno enoročno okovje Specialno 4 mm debelo steklo Specialni aluminijasti odkapni profil Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police — vrednost k — vrednost cal/m 2h°C zvočna izolacija 30 dB Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala Permanentni silikonski kit za zasteklitev Sušilno sredstvo Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12% ±2% PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM: Škofja loka tei. (064) 6i—361 __________________________________ ZAGREB - Sesvete tel. (041>) 253-259 © JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361 KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD DOMAČI TURIZEM Pražakova 4, LJUBLJANA tel. (061)327-761 »KOMPASOVA JESEN - ZIMA - POMLAD 1978/79" ZAMENJAJTE MRAZ IN ZIMO ZA BLAGO PODNEBJE, RENOMIRANE HOTELE IN PESTRO PONUDBO, KI SMO VAM JO PRIPRAVILI VZDOL2 JADRANA - OD PORTOROŽA DO IGALA. Tedenske aranžmaje, ki vsebujejo polne penzione, avtobusni prevoz, kopanje v pokritem bazenu in Se marsikatero ugodnost, vam nudimo že Od 1.260 din dalje! Od 8. januarja 1979 vsak ponedeljek redne avtobusne zveze s Portorožem Umagom, Porečem, Rovinjem in Rabom. UPOKOJENCI, INVALIDI, ŠPORTNIKI, MATURANTI ... Za skupine nad 20 oseb si lahko sami izberete datum odhoda in povratka, deležni pa boste še drugih ugodnosti. PROGRAM ,,KOMPASOV A JESEN - ZIMA - POMLAD 1978/79" ZAHTEVAJTE V VSEH KOMPASOVIH POSLOVALNICAH! ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJSNJALETA KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO NOVO MESTO V delovno razmerje sprejmemo SNAŽILKO Delo je do 30. aprila 1979 po 7 ur na dan, po 1. maju 1979 pa po 4 ure na dan. Delo je popoldansko. „LABOD" -TOZD TEMENICA TREBNJE prodaja na licitaciji osebni avto Zastava 125 p, letnik 1978, karamboliran. Začetna cena 35.000,00 din, 10-odstotni polog pred licitacijo. Licitacija bo v ponedeljek, 22. 1. 1979, ob 12. uri v avtomehanični delavnici Milana TRZINA v Trebnjem. CESTA OBETA Albin Schmuck st Rade Djordjevič Marija Schmuck Anton Tessari Alojz Rogelj Marija Hudorovac riusem Hodžič Velika škoda je to, kmetijska zadruga pa spi. V hlevih je le okoli sto petdeset glav živine, kljub zanemarjenosti pa je prostora in krme tolika, da bi lahko z mlekom krili vse potrebe Bele krajine.41 Husein Hodžič je prišel v tukajšnje gozdove iz bosenskega Kozarca že pred šestnajstimi leti. Poudaril je, da ga preseneča skrb, ki je v zadnjem času posvečena delavcem. „Pred desetletjem smo spali v gozdu, nemalokrat kar na prostem, zdaj pa imamo sodoben dom, na delo nas vozijo, pripeljejo nam topli obrok hrane. V domu ne pogrešamo tako rekoč ničesar, celo naše časopise nam priskrbijo. Rad pa bi dočakal, da bi nas pri delu v gozdu kdaj obiskal direktor.44 Manj zadovoljni so delavci s črmošnjičko trgovino. Anton Tessari je dejal, da bi po založenosti prej sodila med malo večje trafike, saj veliko stvari v njej ni moč kupiti. »Včasih so vozili kruh, pa se ni obneslo, obljube, da bo bolje, ko bo zgrajena nova cesta, pa še niso prerasle v kaj otipi ji vejšega. Nujno bi bilo treba obnoviti tudi gostišče, ki je v lasti črnomaljskega Planinskega društva. Zanemaijene sanitarije in sploh gostinska oprema niso v ponos razvijajočemu se turističnemu kraju. Dobra pstrežba še ni vse. Govori se, da bo tovarna zdravil »Krka44 stari župnijski urad preuredila v motel; če bo kaj iz tega, potem bo prihodnost našega kraja še bolj rožnata.44 SLOŽNI KO LE MALOKJE Naši sogovorniki so bili tudi Rade Djoidjevič, Marija Hudorovac, Avgust Križe, Marija Schmuck in Albin Špro-gar. Govorili so o cesti, za katero pravijo, da so jo prej imeli, četudi staro, zdaj pa novo imajo in nimajo. Nihče jim ne ve razložiti, zakaj tako dolgo odlašajo z odstranitvijo posledic plazu. Zanemarjena se jim zdi kulturna in zabavna plat vsakdanjika, saj so deležni le občasnih proslav, pred leti pa so imeli svoj pevski zbor in celo dramsko skupino. Ponekod se otepajo nadležnih vikendaijev, Črmošnjičani pa ne, menijo, da bi z novimi, četudi le občasnimi vaščani, kraj lahko le pridobili. Če bi hodil k njim na oddih kakšen zdravnik, potem se morebiti ne bi več hudovali nad delom zdravnika v sevniški zdravstveni postaji. Pravijo, da dela po umiku, ki si ga vsak dan sproti izmišlja. Črmošnjičani se tudi po trikrat zapored zaman napo- tijo v ambulanto, kajti zdravnika ni ali pa nima časa. S popravilom zob pa tudi v Črnomlju nič ne uspejo, saj jih tamkaj odklanjajo, češ da imajo svojega zobozdravnika v Semiču. V črmošnjiškcm koncu je zaposlenih nekaj deset delavcev iz drugih republik, ki se ob domačinih počutijo ko doma. Domove pa si je v vaseh zgradilo tudi petnajst romskih družin. Biti Rom v Črmošnjicah ni nič manjvrednega, vsi odrasli so zaposleni, otroci pa hodijo v šolo. Marija Hudorovac, ki je zaposlena kot čistilka v Delavskem domu, je povedala, da so nekateri njeni rojaki sicer spremenili priimke, sama pa se ne sramuje svojega porekla. Črmošnjičani niso ostali dolžni nekaj pikrih na račun semiške krajevne skupnosti. Slednja resda razume niihove potrebe in želje, celo pozdravlja njihova prizadevanja in uspehe, dlje od razumevanja in pozdravljanja, denimo do kakšne pomoči, pa nikakor ne pride. Pomagati si morajo sami. REKREACIJA PA TAKA Pohvalneje o krajevni skupnosti tudi Anton Požek s Krvavčjega vrha ni govoril. Na uredništvo v gosteh je prišel iz povsem drugega konca, ker je menil, da bomo pisali o semiški krajevni skupnosti nasploh. Da njegova pot vseeno ne bi bila zaman, si je takole olajšal dušo: .Najbolj me jezi početje semiške Iskre. Avtobus prihaja po delavce vse do vasi, ko pa jih vozi z dela, jih pusti pri Štirih rokah, tako da morajo do doma pešačiti še 7 kilometrov. Z bencinom, ki ga tovarna tako privarčuje, si najbrž ne bo opomogla, zato je na vcdjo le takale razlaga: če hočeš imeti delavca spočitega ob stroju, greš ponj vse do hiše, ko pa se taisti delavec v osmih urah ob stroju utrudi, ga tisti dan več ne potrebuješ, zato mu omogočiš malce rekreacije — 7 km pešačenja, četudi blizu polnoči. Prebivalci štirih vasi smo želeli napeljati tudi telefon. Trudili smo se, vse pa je ostalo le na papirju, saj krajevna skupnost še s prstom ni mignila. Že dolgo je nerešeno vprašanje, kdo naj vzdržuje cesto od Krvavč-jega vrha do Metlike. Občini se ne moreta sporazumeti, zato je cesta pozabljena in razbita, tako da se je izogiba avtobus IMV, ki bi spotoma lahko pobral delavce iz naših vasi. O, pač, ko je bila cesta primerna za obvoznico, so preko mostička, ki uradno zdrži le tri tone obremenitve, vozili tovornjaki, težki tudi po 20 in več ton. Da so cesto uničili, ni treba posebej poudarjati, toda za popravilo in cestarja se nihče ne zmeni.44 Albin DVE SLUŠALKI, DVANAJST UČENCEV Albin Schmuck st. je pri GG zaposlen že od 1957. Sprva je bil kovač, nato pa je postal traktorist in lani prevzel oskrbništvo doma. ,.Slednji je za delavce ogromna pridobitev, čeprav še zmeraj nimajo toliko materialnega blagra kot v mestih. Črmošnjičane tare tudi pomanjkanje telefonskih priključkov, zaman prosimo zanje. Pred časom smo imeli več telefonov, zdaj pa sta na voljo le dve slušalki. Tudi z avtobusnimi zvezami nismo zadovoljni.44 Učiteljica Jožica Fras poučuje letos v sestavljenih razredih le dvanajst otrok. ,JPrvega razreda pa sploh ni, kajti ni naraščanja, zato bodo že prihodnje šolsko leto tukajšnjo šolo ukinili. Višješolci se že zdaj vozijo v Semič pa se bodo še učenci nižjih razredov, saj so tu za marsikaj prikrajšani pri nabiranju učenosti.44 Mladine pa v črmošnjičkem koncu vseeno ni tako malo. Albin Schmuck ml. je predsednik OO ZSMS, ki šteje blizu 30 članov. »Dejavnih nas je res nekoliko manj, toda za to ni kriva lenoba, ampak to, da mladi prihajajo domov samo ob koncu tedna, saj se šolajo ali delajo drugod. Nismo brez delovne vneme, z vaško skupnostjo sodelujemo pri številnih delovnih akcijah. Sele pred nedavnim smo dobili svojo sobo v novem domu, prej pa smo se stiskali v gasilskem domu. Želimo si urediti tudi igrišča, prostor že imamo odobren, pri gradnji pa se je nekaj zataknilo.44 DIREKTORJA ŠE NI BILO K NJIM Petinsedemdesetletni Jože Rauh je edini t.i. čisti kmet. »Košenice je prerasla topolovina. Na njivah rastejo siprekice ali pa ostajajo v ledini. Nekaj sena še nakosijo suhokrajinski kmetje, domačini pa redko primejo za koso. Ernest Haler Jožica Fras uredništvo v gosteh: Crmošnjice V-------------------- ) Le drugo knjigo „Krajevnegu leksikona Slovenije" je treba odpreti na pravi strani, in že je moč o Crmošnji-cah dobiti resda skope, a za ustrezno predstavo o tem koncu dolenjske zemlje dovolj tehtne podatke. Na 27. strani piše, da gručasta vas leži na levem bregu Črmošnjiščice, da so ob potoku ostanki mlinov, z izjemo podolja, kjer je nekaj njiv, pa je okolica gozdnata. Sredi spomeniško zanimivih hiš stoji Marijina Cerkev, ki se prvič omenja 1526, zgrajena pa je bila že v drugi polovici 14. stol. in je zdaj enotna baročna stavba. Začetek vasi sega v 14. stol., prvo redno šolo so odprli 1816, sedanje šolsko poslopje je bilo sezidano devetdeset let pozneje, električno napeljavo je vas dobila 1927, naslednje leto pa še vodovod. Po izselitvi Kočevarjev januarja 1942 so vas zapustili tudi Italijani, v bližini Črmo-šnjic, kjer je deloval tudi glavni štab NOV in POS, pa so se partizani večkrat bili z nasprotniki. BILO JE DALEČ KAMORKOLI Knjigo odpreti je lahko početje, težko pa smo se ob zatonu prvega letošnjega delovnega (in ledeno mrzlega) dne na uredništvo v gosteh prebili Janez Pavlin, Janez Pezelj in Drago Rustja. Pot do Delavskega doma črmošnjičkega tozda novomeškega Gozdnega gospodarstva kaj lahko označimo z malce pouličnim, a še kako pomenljivim izrazom »okoli riti v žep44. Na pot prek Gorjancev in skozi Semič (nazaj pa smo jo morali ubrati celo čez Grade in Metliko) nas je prisilil zemeljski plaz, ki je že sredi lanskega decembra zasul partizansko magistralo na odseku med Črmošnji-cami in Starimi žagami, zato je ta kraj še zmeraj brez cestne povezave z novomeško občino. »Tukajšnji konec semiške krajevne skupnosti sestavljajo Crmošnjice, ki štejejo 40 gospodinjstev, Srednja vas (15 gospodinjstev), Brezovica (3) in Komama vas (1), nekdaj pa je bilo v zavetju 5.700 ha gozdov kar 17 vasi, pa jih je zbrisala roška ofenziva.44 Tako je povedal Ernest Haler, član sveta KS Semič. .Največ Črmošnji-čanov je zaposlenih pri GG, nekaj si jih služi kruh v kmetijski zadrugi pa v Ddenjkini trgovini in šoli, tudi cestar- jev je nekaj, drugi pa se vozijo v se-miško Iskro. Pred otvoritvijo partizanske magistrale je bilo od tu daleč kamorkoli, zdaj pa je životarjenja konec, celo mladina, ki je rodnim vasem obrnila hrbet, se vrača. Vasi gozdarjev in delavcev imajo zaradi sodobne ceste pred sabo lepšo prihodnost, veliko si obetajo od t.i. dolenjskega zimskega turistično-športnega središča. So pa vaščani odločno proti kakršnemukoli industrijskemu obratu, že od nekdaj so doma v ne omadeževani naravi in še naprej bi radi ostali brez onesnaženega okolja.44 SNEG JE, SMUČARJEV PA NE Janez Šebenik, vodja črmošnjičke-ga tozda GG, je opisal lanske delovne uspehe. »Povsem smo obnovili vodovod in električno napeljavo, pri čemer so vaščani pomagali z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom. Tudi pri zemeljskih delih in asfaltiranju nove ceste so se izkazali. Za 600 m ceste skozi vas so se na moč trudili. Gozdarji, ki že od nekdaj podpiramo smučarski šport, smo se novic, da bodo v našem kraju zabrneli motorji voznikov motokrosa, sprva prestrašili. Zdaj se med privrženci obeli športnih vej odvija tih boj, vaščani pa menijo, da je dovolj prostora za ene in druge, le da ne bi bilo prav, če bodo stezo za motokros zgradili na terenih, ki sojih že uredili smučarji.44 Nad zaprto cesto se je hudoval Jože Hudorovac. »Krasna je in - zasuta. Zakaj odgovorni ne poskrbijo za očiščenje, kajti letos je zima zelo ugodna za smučanje, na naših smučiščih pa se zbere le po 50 ljubiteljev smučanja? Ko je bila še stara cesta, je prihajalo k nam na stotine Novomeščanov, imeli smo precej dela, a tudi zaslužka.44 Alojz Rogelj iz Srednje vasi ni zadovoljen z vodovodom. »Samo štiri gospodinjstva v naši vasi imajo vodovodne pipe, ostali pa zajemajo vodo iz studenca, ki služi tudi za napajanje živine. Če je suša, ta izvir usahne, voda iz preostalih dveh studencev, ki nikoli ne presahneta, pa je speljana v brezoviški rezervoar za Belo krajino. Ni mi jasno, zakaj smo domačini prikrajšani za vodo.44 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 19. I. JUGOBANKA 18.35 OBZORNIK 18.45 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE Globinske posebnosti današnjega Jadrana so se izoblikovale že v 9.00 TV V SOLI: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek, Skok v daljavo, Film, Muzej v Kragujevcu 11.00 TV V SOLI: Tehnični muzej, Zanimivosti narave, Vesna Parun 17.20 POROČILA 17.25 ZVERINICE IZ REZIJE: PSI, MAČKE IN MIŠI 17.45 MATHIS 18.05 STAROGRADSKE PESMI geološki preteklosti jadranske kadu-nje. Tokratna oddaja bo najprej govorila o globini posameznih delov morske kotline, zatem bo beseda tekla o obliki morskega bazena in njegovem geološkem poreklu, kar vse vpliva na potek toplotnih procesov v Jadranu. Od slednjih je dokaj odvisno življenje v morju, zanemariti pa prav tako ne gre hranilne snovi v morski vodi. Oddaja bo seznanila tudi z valovanjem, plimovanjem in morskimi tokovi Jadrana, ki slovi po modrini in raznolikosti barvnih odtenkov. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA OD-DAJA 21.00 625 21.20 TV DNEVNIK 21.35 NOČNI KINO: 20. STOLETJE, 2. del Kdor je prejšnji petek ponoči vztrajal pred malim zaslonom vse do najbolj zgodnje sobotne ure, ta najbrž ne bo zamudil poltretjo uro dolgega nadaljevanja Bertoluccijevega filma o „prozi“ in „poeziji“ življenja. 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Magnet - 18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju (kulturna oddaja) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portret igralca Zvonimira Rogoza - 21.50 Zabava vas Benny Hill - 22.40 Glasbeni atelje SOBOTA, 20.1. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 LJUDJE IN ZEMLJA 9.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 9.20 NAŠI TRIJE: CICIBANI RTV 9.35 TAKO SO ŽIVELI: ARIEL, 2. del 10.00 BABIČIN VNUČEK 10.30 PISANI SVET: RITEM 11.10 ZAKAJ SMO USPEŠNE 11.35 625 11.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla 13.50 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI 15.15 POROČILA 15.20 WILLIE WONKA, mladinski film Znani ameriški režiser Mel Stuart je film Willie Wonka ali Tovarna čokolade priredil po eni od pravljic bratov Grimmov. Seveda ne gre zgolj za pravljično pripoved; delo vsebuje vrsto parodičnih osti na zdajšnjost. Glavno vlogo igra Gene Wilder, ob njem pa nastopajo še Roy Kimear, Jack Albertson, Julie Dawn Cole in Leonard Stone. 17.00 BOSNA: CIBONA, prenos košarkarske tekme 18.40 NAŠ KRAJ: SODRAŽICA Televizijci bodo tokrat predstavili Sodražico, krajevno skupnost, ki je s prek 2.400 prebivalci druga največja v ribniški občini. Sodražica in okoliške vasi imajo v zadnjem času čedalje hitrejši gospodarski razvoj, veliko ljudi pa se še zmeraj ukvarja z izdelovanjem suhorobarskih stvari. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PREVOST: MAN ON 21.05 OSLEPARJENI, film Nekje na ameriškem jugu v času secesijske vojne mlado dekle v parku za internatom najde ranjenega vojaka. Da ne bi izkrvavel, ga odvleče v stavbo. Vojak pripada sovražni severnjaški vojski, v internatu pa je veliko osamljenih deklet, zato se hitro pojavijo vsakršni zapleti. Delo je pred devetimi leti zrežiral Don Siegel, znan po tem, da v svojih filmih zvečine raziskuje pojav nasilja, zato se omejuje zgolj na kavbojke, kriminalke in vojne filme. V filmu, ki ga bomo gledali drevi, igrajo Clint Eastvvood, Geraldine Page, Elisabeth Hartman, Jo Ann in drugi. 22.50 TV DNEVNIK 23.05 HANOVRSKA GLASBENA PARADA, 1. del 17.55 Test - 18.10 Poročila -18.15 Narodna glasba - 18.45 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kitarist Julie Brum - 21.05 Poročila - 21.15 Terenci NEDELJA, 21. I. JUGOBANKA 9.05 POROČILA 9.10 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: VESELI PLANŠARJI 9.40 S. Matavulj: BEOGRAJSKE ZGODBE 10.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla 12.00 ČEBELICA MAJA 12.25 TI, FANT IZ BANGKOKA, mladinski film Trinajstletnemu fantu je ime Ti; z materjo ir. osmimi brati in sestrami živi v glavnem mestu Tajske. Da bi družina preživela, mora Ti prodajati časopise in :s«arete. Z ulice se vrača pozno ponoči. 12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla 14.00 POROČILA KAJ VEMO O ... HANOVRSKA GLASBENA PARADA, 2. del OKROGLI SVET ŠPORTNA POROČILA DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1963 FLRJ je 7. aprila 1963 postala SFRJ, predsednik Tito pa je obiskal Južno Ameriko in se zatem udeležil zasedanja generalne skupščine OZN. 26. julija ob 5.17 je Skopje porušil potres, svet pa je bil tisto leto zelo nemiren. Veliko Britanijo sta pretresla afera vojaškega ministra Pro-fuma in napad na poštni vlak, ki je bil poimenovan za rop stoletja, na Francoskem je umrla pevke Edith Piaf, 22. novembra pa so v teksaškem Dallasu ubili Johna F. Kenne-dyja, najmlajšega ameriškega predsednika. POROČILA PRED VOJNO, film Gledali bomo delo Vuka Babiča, ki je za ta film uporabil motive iz nekaterih Nušičevih komedij. Prevarani glavni junak zbeži od doma, da bi napravil samomor, po pogrebu pa vdova in njen ljubimec ponaredita oporoko. Toda pokojnik še zdaleč ni mrzel in zakopan, zato sledi vrsta nepričakovanih zapletov in razpletov, vse v stilu Nušičeve duhovitosti Igrajo Slobodan Perovič, Sonja Hlebš, Bata Živojinovič, Nikola Simič, Milivoje Živanovič, Mija Aleksič idr. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 B. Čopič - A. Diklič: OSMA OFENZIVA Po Branka Čopiča romanih Ne žaluj, bronasta straža in Osma ofenziva so beograjski in sarajevski televizijci posneli nadaljevanko v osmih delih. Scenarij je s pisateljevo pomočjo napisal Arsen Diklič, pripoved pa teče o kolonizaciji vojvodinskih Krajišnikov, srečanju hribovcev in ravnincev ter o njihovem prilagajanju mestnemu življenju. Glavne vloge igrajo Josip Pejakovič, Kruno-' slav Šarič, Djordje Pura, Adem Cej-van, Zaim Muzaferija, Savo Damjanovič in Božidarka Frajt. 21.00 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA 21.30 TV DNEVNIK 21.45 MELODIJE 78 22.05 ŠPORTNI PREGLED 15.25 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Celovečerni film PONEDELJEK, 22.1. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Slikarji in kiparji, Kiparska dela narave 11.10 TV V ŠOLI: Zgodba, Ptice, Risanka, Hiše ob morju 16.25 KMETIJSKA ODDAJA 17.25 POROČILA 17.30 VRTEC NA OBISKU: IGRAJTE SE Z NAMI 17.45 KAJ VEM O... 18.05 SPEKTER Eno najbolj perečih vprašanj prihodnosti je človekova prehrana. S čim nahraniti milijarde lačnih ust? Znanstveniki na vso moč iščejo primerne načine. Eden od teh je zaustavljanje širjenja puščav in razširjanje plodnih površin. O teh prizade- vanjih bo govoril prvi prispevek. Drugi bo prikazal dosežke francoskih strokovnjakov, ki raziskujejo oblike razmnoževanja rastlin, primernih za človekovo prehrano. Za zaključek bomo zvedeli še to, da so ribe vir visoko beljakovinske hrane, zato že nastajajo t.i. ribje farme, ki bodo prišle do pravega izraza najbrž šele v prihodnosti. 18.25 ŠOLA SMUČANJA 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Smoje: ROKO IN CICIBE- LA Po gledališkem delu Miljcnka Smoja, scenarista znanega Malega mista, so zagrebški televizijci posneli dramo, ki govori o življenju dveh splitskih siromakov na začetku tega stoletja. Življenje se kruto poigrava z njima, nenehno se pehata za najosnovnejšim, udarci soju le zbližali, tako da v domišljiji, smehu in vinu pozabljata na trpljenje, Roki, ki ga igra Boris Dvornik, pa si daje duška s preklinjanjem. Cicibelo igra Semka Sokolovič-Bertok. 21.40 KULTURNE DIAGONELE 22.20 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.00 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Dokumentarna oddaja - 21.05 Poročila - 21.15 Kratek film - 21.30 Celovečerni film TOREK, 23. I. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka. Boj za obstanek, Slikarji in kiparji, P.I. Čajkovski: 6. simfonija 11.20 TV V ŠOLI: Dnevnik 10. Obiščimo pošto, Poštna pravljica 16.50 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Stcinbacha 17.30 POROČILA 17.35 CEZ TRI GORE: POJO FRANKOLOVČANI 18.05 MALI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: PRIZNANJE, UGLED IN PONOS Resnica o NOB in Titovi partizanski vojski, ki se je borila proti okupatorju in domačim izdajalcem, je s težavo prodrla v svet, kajti meglili so ' jo nazadnjaški krogi, ki so pobegnili na tuje. Toda člani zavezniških vojska so se kaj kmalu pridružili našemu vrhovnemu štabu, sodelovali v številnih bitkah, zato prava podoba tega, kaj sc je dogajalo v Jugoslaviji, ni ostala dolgo skrita. 19.15 RISANKA 19.30 IV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: ŽIVETI, NE SAMO STANOVATI S pojmom stanovanjsko gospodarstvo (to je že doseglo precej organizacijskih uspehov) si še zmeraj predstavljamo zgolj število potrebnih stanovanjskih enot in samo grad- njo, zanemarjamo pa družbenoekonomske odnose. Zato ostaja' zgolj na ravni gospodarske, ne pa tudi družbene dejavnosti. Vse do nedavnega smo gradili naselja, ki so bila brez najnujnejših infrastrukturnih stvari, pozabljali pa smo, da ljudje v stanovanjskih blokih ne le spijo, ampak tudi preživijo večji del dneva. Oddaja bo skušala prikazati, kaj se je že spremenilo na boljše. 20.45 J. Janicki: POTA POLJSKE 22.15 TV DNEVNIK 22.30 RAZVOJ POPULARNE GLASBE 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Barbieri: Morje (televizijska drama) - 20.30 Včeraj, danes, jutri - 20.50 Znanost - 21.35 Zabavnoglasbena oddaja SREDA, 24.1. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Telefoniraj mi, Moša Pijade 11.10 TV V ŠOLI: Pri telefonu. Obiščimo letališče, Slapovi Krke, Risanka, Dober tek 17.30 POROČILA 17.35 TAKO SO ŽIVELI: ARIEL, 3. del 18.00 LONDONSKA NARODNA GALERIJA 18.25 NE PREZRITE 18.40 OBZORNIK 18.50 ZGODNJI GLASBENI IN- ŠTRUMENTI Angleški televizijci so posneli šest polurnih oddaj o inštrumentih, ki jih je moč najti le še v muzejih. Njihov poznavalec David Munrow jih bo predstavil s pomočjo ansambla Early mušic consort. Spoznali bomo piščali, nenavadne flavte, brenkala, godala, klaviaturne inštrumente, tolkala in trobila. Najprej bo govor o piščalih. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: SAO BERNARDO Paolo Honorio, veleposestnik, se poroči z mlado profesorico Madale-no. Oblastni mož vse okrog sebe gleda zviška, vendar, četudi je poroka zanj denarna pogodba, ne more prikriti ljubosumja. Pogosta so zakonska nesoglasja, ker se žena zavzema za odpravljanje socialne bednosti. Ko umre, Paolo na stara leta životari v osamljenosti. Taka je na kratko vsebina brazilskega filma, ki ga je Leon Hirszman posnel pred sedmimi leti po istonaslovnem romanu Graci-liana Ramosa in zanj dobil več priznanj, tudi mednarodnih. Igrajo Othon Bastos, Isabel Riberio, Nildo Parente, Vanda Lacerda in drugi. 21.50 TV DNEVNIK 22.05 HANOVRSKA GLASBENA PARADA, 4. del. 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Dokumentarni film - 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.30 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik — 22.30 Naš čas ČETRTEK, 25.1. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Muzej v Novem Pazaiju, Človeški glas 11.10 TV V ŠOLI: Iz igre v igro, Obiščimo letališče, Risanka, Pogovor 16.45 POROČILA 16.50 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 17.05 POGLED V PRIHODNOST: NAŠE VSAKDANJE BITKE Med najbolj žgočimi problemi, ki dandanes tarejo človeštvo, so tudi neživljenjski delovni pogoji v in- SP mmmm dustrijskih obratih. Kažejo se v popolni razdrobljenosti dela ob tekočih trakovih, ki so delavce spremenili v odtujene, nezadovoljne robote. Hrup, prah, tresenje, slaba razsvetljava in še kaj povzročajo številne poklicne bolezni, nezgode, preutrujenost in psihične strese. Oddaja bo prikazala, kako pri Olivettiju, Boschu, Volvoju in drugih svetovnih industrijskih velikanih skušajo odpraviti tekoči trak in ga nadomestiti s skupinskim delom, zaščititi delav- ce pred nezgodami in slabimi ekološkimi razmerami ter s premakljivim delovnim časom ustvariti več. možnosti za počitek in podobno. 18.00 TRIMSKA TELEVIZIJA 18.35 OBZORNIK 18.45 BABIČIN VNUČEK 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OČI KRITIKE 20.45 GLASBENI MAGAZIN Oddaja bo prinesla veliko glasbenih zanimivosti in odgovorov na tekoča vprašanja, kot gost oddaje pa se bo predstavil ljubljanski studio za tolkala. 21.30 ŠPORTNA KITAJSKEM 22.10 TV DNEVNIK 16.45 Bosna:Juventud (prenos košarkarske tekme) - 18.30 Filmska Burleska - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko — 23.00 Poročila PETEK, 19.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Deček Tim in njegova čarobna piščalka). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Pleveli, njihove lastnosti in herbicidi). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.21 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 20.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Duo za klarinet in klavir C. M. von Webra. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Škode v kmetijstvu lani). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gr:mo v kino. 14.45 S pevko Zdenko Ko-vačiček. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Kviz srečanje. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30Nočni program. NEDELJA, 21.1. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Janez Stanič: Težave z zmaji). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (J. Camba: Anglež, ki sc za- bava). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Sound Factory inc. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (Željko Kozinc: Ob petih zjutraj). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturo (W. Whitman: Travne bilke). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 22.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetij- ski nasveti (Nadja Engelman: Razvoj kmečkega turizma v Sloveniji). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (V. Pretnar: Vsak dan). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 23.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje (Zavarovana območja in naravne znamenitosti). 9.30 Iz glasbenih šol (Glasbena šola Ribnica). 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jasna Stehar: Najcenejši način konzerviranja trave je siliranje). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Narava in človek (dr. M. Rejic: O onesnaževanju voda z biološkega vidika). 18.05 Obiski naših opernih solistov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. PRVI RADIJSKI PROGRAM) 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (A. Podrimja: Ravnotežja). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 -4.30 N oč ni program. SREDA, 24.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori (Fantje, pridite, jaz plačam). 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mcncelj: V čebelarstvu je zimski čas namenjen za planiranje in odločanje). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (Wagner piše Matildi). 18.05 Kaj radi poslušajo. 18.30 Koncert za besedo (Chopin). 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Glasbeni večeri RTV Zagreb. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (M. Bialoszevvski: Modeme pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 25.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje (K. Gantar: Spartak). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Slavko Mihevc: Premazi za les). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Z opemih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Kvintet za dve violini, dve violi in violončelo L. M. Škerjanca. 23.05 Literarni nokturno (A. K. Mehrotra: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in ples- U0 Nočn; nih ritmov. 0.05-4.: gram. Nočni pro- kultura in izobra- ževanje Z' ------------;---------------- Poskusni „Mentor” Ob rojstvu nove slovenske revije za pesnike in pisatelje začetnike — Poudarek na mentorstvo V Ljubljani je izšla pred kratkim prva, poskusna številka „Mentorja“, nove slovenske revije za vprašanje literature in mentorstva. Revijo, ki bo izhajala kot mesečnik, je začela izdajati ZKO Slovenije. ,,Mentor“ zapolnjuje vrzel, ki je zevala po ukinitvi .Mladih potov“, in tudi po vsebinski zasnovi je novi mesečnik še najbliže tej reviji. Zato lahko zapišemo, da bo ,JMentor“ v mareičem nadaljeval vlogo in poslanstvo svojega predhodnika. Kot kaže poskusna številka, se bo novi mesečnik odprl predvsem neznanim literarnim talentom. Združeval bo pesnike in pisatelje začetnike, objavljal njihove prvence in jim ti sprotni kritiški in mentorski besedi pomagal, da se bodo prebili. Se pravi, da jim bo ,JMentor“ pomagal, da se bodo prej prebili, kot pa bi se, če bi morali skozi pisateljsko ali pesniško šolo popolnoma sami, brez kančka pomoči, brez nasveta. Vrste literarnih začetnikov se nenehno povečujejo in pomlajujejo. Odkar se jaf&a besedno tvornost začela bolj zanimati ZKO, je nastalo pravcato literarno gibanje. Pišoči so začeli odpirati predale z rokopisi in se - sprva sicer sramežljivo, potem pa čedalje pogumneje - uveljavljati. Javnost se lahko z njihovimi imeni in deli srečuje že na osmih območnih in republiški prireditvi. Republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov bo letos 10. in 11. februaija v Gradišču (Slovenske gorice). Tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju jih je več, ki se poskušajo s peresom. Nekatere med njimi smo že slišali ali jih brali, nekateri na svoj nastopni dan še čakajo. Vsem tem in mnogim, ki se bodo šele začeli poskušati s peresom, ,Mentor" na stežaj odpira vrata. Tudi nanje računa uredniški odbor z glavnim urednikom Petrom Božičem, mentorski sosvet in izdajatelj, saj bi bila podoba bodočih številk tega mesečnika brez njihovega sodelovanja nepopolna in vsebinsko okrnjena. 12. Prodoren umetnik Novomeščan Branko Suhy razstavlja v Celju Slikar in grafik Branko Suhy čedalje pogosteje nastopa v središčih, ki so prav gotovo likovno odmevnejša in vplivnejša, kakor je, denimo, Novo mesto, kjer je doma. Opus mu daje pravico, da v likovnem svetu ne hodi po stranskih ulicah in v galerije ne vstopa pri stranskih vhodih. Dela, ki jih razstavlja, stoje tako trdno za njim, da mu ni treba sklanjati glave niti pred najstrožjimi kritiškimi očmi. Na kratko: mladi novomeški umetnik je postal iskan, saj si brez njegovega opusa ne moremo oblikovati celovite predstave o najboljših tokovih v sodobni slovenski likovni tvornosti. Te dni razstavlja Branko Suhy v celjskem Likovnem salonu. Za to razstavo je iz svojih grafičnih in risarskih map odbral motivno in slogovno morda najznačilnejši del svojega tovrstnega opusa. Osrednja značilnost je prav gotovo poudarjena preprostost v oblikovnih prijemih, saj, kot kaže, Suhy na ta način še najlaže izpoveduje svoj mišljenjski svet in odnos do njega. V vsebinskem pogledu pa je ta razstava ubrana na aktualnost nekaterih socialnih (eksistenčnih) vprašanj potrošniškega okolja. Take so grafike s „kavo“, z „whiskyjem“ in druge. Kot bi se hotel umetnik z njimi porogati stiski v potrošniško kolobarjenje ujetega sveta! I.Z. Na vprašanje, ali smo Slovenci dobri „odjemalci“ kulture, smo do zdaj dobivali pritrdilne in zanikovalne odgovore, nikoli pa utemeljenih. Tako se je bilo potrebno le prečesto zadovoljiti z razlagami, oprtimi na mnenja in osebne izkušnje posameznikov, le redko tudi na resnično poznavanje stanja. Drugačnih dokazov ni bilo. Blišč in bedo našega kulturnega uporabništva je zelo nazor- no razkrila raziskava, ki jo je naročila republiška kulturna skupnost. Na vrsto vprašanj je odgovorilo 2.064 ljudi iz vseh RJA NA DEDIŠČINI Ostanki rimskega rečnega pristanišča pri Beli cerkvi čez leto prekriva visoka trava, kamnite stebričke in napisno tablo pa sta neusmiljeno načela zob časa in rja. Pomembno zgodovinsko in arheološko najdišče pa ni zapisano samo propadu, ampak tudi pozabi. Čeprav leži komaj nekaj metrov od magistralne ceste Ljubljana — Zagreb, je popolnoma neopazno, saj ni nikjer ene same opozorilne table, ki bi ustavila popotnika. Ali so organizatorji našega turizma že kaj Pomislili na to, da se vozijo po tej cesti tudi polni žepi? - _______________________________ OBČASNE RAZSTAVE DA, STALNE NE — Podobno, kot je ugotovila republiška raziskava za Slovenijo, bi lahko zapisal za Dolenjsko: občasne likovne razstave so neprimerno bolj obiskane kot stalne. To seveda ne velja za Goijupovo galerijo in Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici, ki nenehno pritegujeta ljubitelje likovne umetnosti od blizu in daleč. JJ- TRIENALE JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE TUM V OLENJSKI GALERIJI - Jutri, 19. januarja, bodo ob 18. uri v olenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo izbranih kolekcij, so bile uvrščene v zaključni del na II. trienalu jugoslovanske fotografije. Prireditev je bila oktobra lani v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, do zdaj pa je obiskala tudi Poreč in Ogulin, Iz Novega mesta bodo razstavo prepeljali v Kranj. — Na sliki: Zoran Vogrinih: POKRAJINA 3. SREČANJE S FILMARJI lju so v nedeljo, 14. januarja, pred predstavo Prireditelji filmskega tedna v Čmom-pred predstavo filn pomladi” pripravili v prostorih knjižnice na Gričku pogovor z reži- ilma .Praznovanje seijem Francetom Štiglicem (na sliki: z očali), igralko Angelco Ulebce (poleg Štiglica) in drugimi ustvarjalci tega filma. (Foto: I. Zoran) Se aplavz ^Praznovanju” V Črnomlju: popoln uspeh prvega tedna domačega filma Raziskava nas razkriva Slovenci se še preveč izogibljemo »Krožnika" kulturnih ponudb - je prva ugotovitev anketnega spraševanja 2.064 ljudi iz vseh slovenskih občin - Bodo ugotovitve krmarile kulturno politiko? slovenskih občin in socialnih sredin. Torej je bil vzorec izbran da bi ugotovitve ankete lahko posplošili na vse Slovence. Če ostanemo samo pri ljudeh, ki jih je zajela raziskava -med njimi so kajpak tudi Dolenjci, Belokranjci in Posavci -bi videli, da jih 32 odstotkov ne bere knjig, 74 odstotkov jih ne prestopi praga knjižnice, 29 odstotkov vprašanih pa niti doma nima nobene knjige. Kot vidimo, gre s knjigo in z branjem slabo, z obiskovanjem gledaliških predstav pa še slabše. Samo 5 odstotkov anketirancev redno zahaja na prireditve poklicnih gledališč, 16 odstotkov jih je priložnostnih obiskovalcev. Kar 41,7 odstotka je takih, ki od septembra 1977 do marca 1978 sploh niso bili v gledališču. Kaj pa obiski glasbenih prireditev? Odgovor je skoraj porazen: solističnih koncertov ni obiskalo 34,6 odstotka, kar 52,5 odstotka vprašanih pa simfonični, komorni in drugi koncerti resne glasbe sploh ne zanimajo. Nekoliko boljšega zanimanja so deležni zborovski, narodnozabavni in zabavnoglasbeni koncerti. Nadalje več kot polovica anketiranih ne obiskuje kina in stalnih galerijskih zbirk, dobre tri četrtine vseh ne vedo, kaj pomeni nakup likovnega dela. To pa ni vse, kar je pokazala raziskava. Dokazi o stopnji naše kulturnosti, torej o potrebah po duhovni hrani Slovencev, so zdaj zbrani in pri roki. Najbrž jih nismo dobili samo „v vednost14, zato bi nujno morali vplivati na načrtovanje kulturne politike in ne nazadnje tudi na oblikovanje našega kultumeg3 vsakdanjika. Tudi na našem območju. I.Z. LUTKARJI NAOKROG Novomeško lutkovno gledališče, ki deluje v okviru Kulturnega društva Dušan Jereb, bo letos pripravilo za uprizoritev dvoje novih del -„Rdcčo kapico" in „Riharda”. Z že naštudiranimi predstavami, kot so „Krikec in Pikec", „Neugnani,Klju-kec”, „Carobna skrinjica" in „Pavli-ha in kurir”, bodo lutkaiji vse leto nastopali po šolah in'vrtcih. Novomeške lutkarje že vrsto let vodi Ljuba Tovšak. Prvi teden slovenskega filma v Črnomlju se je iztekel. V nedeljo, 14. januarja, so obiskovalci s stolov v dvorani kulturnega doma zaploskali še praznovanju pomladi”, po predstavi pa tudi nekaterim glavnim ustvaijalcem tega filma, posnetega po scenariju Frančka Rudolfa: režisetju Francetu Štiglicu, igralcema Angelci Klebce in Radku Poliču - Racu (svojemu rojaku) ter drugim. (Jnomaljsko prireditev (del programa so prenesli v Semič) bi lahko imenovali malo retrospektivo slovenskih igranih celovečercev, saj je spored obsegal dela, ki jim je dosojena trajnejša veljava, pa naj gre za starejše ali mlajše filme. Za ljubitelje sedme umetnosti je bil tako zanimiv sleherni večer v času filmskega tedna, ki se je začel v ponedeljek, 8. januarja, in se iztekel minulo nedeljo. Naj ponovno zapišemo, da so v Črnomlju na tej prireditvi, ki Zvezda Pariza Janez Zorko, doma izpod Lisce, je osrednja „tuja" likovna osebnost v francoski prestolnici Umetnik, ki ta čas spet razvnema likovne sladokusce in zveneča kritiška peresa v svetovni prestolnici umetnosti - v Parizu, je tam naseljeni in ustvarjajoči Slovenec Janez Zorko. Nam vsem pa je tem topleje pri srcu, ker je kipar Zorko naše male gore list, doma iz Podgorja pod Lisco. V Parizu, v znameniti Galeriji 222, ki odpira vrata najsodobnejšim in najprodornejšim umetnikom, so pravkar zaprli razstavo, na kateri je Zorko prikazal v „malem formatu" ustvarjene kipe iz brona, marmorja, ebenovine in pušpanovine. Iz teh del veje po mnenju kritikov taka človeška toplina, da je še celo marmor izgubil svojo hladnost.V galeriji Convergence v Nantesu pa je še vedno na ogled stalna razstava Zorkovnih stvaritev. Na njej je največjo pozornost vzbudila skulptura iz pušpanovine -ženska silhueta, ki bi ji lahko preprosto vzdeli ime .Materinstvo". Razstavljenim delom ,.malega formata" je že sledila obsežna razstava do stropa segajočih Zor-kovih kipov, odprli pa so jo predvčerajšnjim prav tako v središču Pariza - v Galeriji 222. Zorko je tako francoskemu občinstvu v kratkem času pokazal, kako je razpet v umetniških stremljenjih. V domovini, iz katere se je izselil leta 1964, pa je kipar Zorko malone še vedno tako malo znan, kot je odšel, če izvzamemo, da je glas o njegovem prodoru in umetniških dosežkih pa. vendarle vplival na to, da so ga pred nekaj leti povabili v delavnico kostanjeviške Forme vive. Sicer pa se s kiparstvom ukvarja šele dobrih deset let. Na razstavi v Sevnici 1960 so ga obiskovalri spoznali kot slikarja. I.Z. so jo organizirali zavod za kulturno dejavnost, koncertna poslovalnica Bele krajine in občinska kulturna skupnost, vrteli Klopčičevo „Vdovstvo Karoline Žašler”, Duletičevo ljubezen na odoiu”, Čapove »Trenutke odločitve”, Hladnikove „Bele trave”, Pretnarjeve ,Samorastnike”, Bevčev film „To so gadi” in Štigličevo .Praznovanje pomladi.” Vse predstave so bile dobro obiskane, kar prav gotovo potrjuje, da je bila taka prireditev Črnomlju potrebna. I.Z. Zmešnjavam zvoni Dogovor o kulturnih prireditvah v Novem mestu V Novem mestu se je nemalokrat zgodilo, da so bile kulturne prireditve hkrati na več krajih, zato pa nobena zadovoljivo obiskana. Prav tako je bilo v preteklosti značilno kopičenje takih prireditev v posameznih tednih, potem pa dolge tedne in celo mesece ni bilo nič. Poslej naj bi se take reči ne primerile več, tako vsaj zagotavlja besedilo posebnega dogovora o usklajevanju kulturnih prireditev v Novem mestu. Dogovor, ki naj biga podpisali organizatorji kulturnih prireditev v mestu - od kulturne skupnosti, kulturnih društev, ZKO do poklicnih ustanov in koordinacijskega odbora za kulturo pri občinski konferenci SZDL - določa, da je usklajevalno mesto za datiranje prireditev ZKO. Program prireditev v zvezi s proslavljanjem obletnic pomembnih dogodkov iz revolucionarne preteklosti ter ob jubilejih in obletnicah pomembnih posameznikov bodo podpisniki pripravljali skupaj. JAKČEVI OSNUTKI ZA NAŠE ZNAMKE V koprskem Pokrajinskem muzeju bo do 31. januarja na ogled razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal Božidar Jakac. Razstavo so odprli ob 30-letnici koprskega filatelističnega kluba. Kaj bo v Župančičevi rojstni hiši v Vinici? To je vprašanje, ki je postalo ob lanskem praznovanju pesnikove stoletnice posebno aktualno in zanimivo. Dokončnega odgovora še ni, prav pa bi bilo, če bi ga dobili vsaj letos, ob 30-letnici Župančičeve smrti Znani so štirje predlogi za ureditev: Župančičeva hiša naj bi postala muzej slovenske mladinske literature; muzej, ki naj bi predstavil pomembne belokranjske kulturne in znanstvene delavce (pred Belokranjskim muzejem v Metliki že stoje Muzej in „Meka”? doprsja nekaterih teh mož); ^ v pesnikovi hiši naj bi uredili ' zbirko literature iz NOB in naposled še naj bi tam odprli etnološko zbirko. Največ podpore imata prva dva predloga, od njiju zlasti predlog, da bi v Vinici uredili muzej slovenske mladinske literature, kjer bi šlo Otonu Župančiču prav gotovo prvo mesto. Ko je nedavno o tem tekla beseda na republiški konferenci SZDL (s predstavniki odbora za proslavitev 100-letnice Župančičevega rojstva), niso sprejeli ustreznega sklepa, menili so le, naj bi bila muzejska ureditev Župančičevega rojstnega doma tematsko čista in zaokrožena. Odločitev o vsebinski usodi Župančičeve hiše - ki ima v treh urejenih sobah že pesnikovo spominsko zbirko, druge prostore in okolje pa bi dokončali predvidoma letos - so z republiške ravni prenesli na samo Belo krajino, ki je za bodoče poslanstvo rojstne hiše Otona Zupančiča prav gotovo najbolj zainteresirana. Muzej mladinske literature bi bil v Župančičevi hiši nadvse primeren iz več razlogov. Med najpomembnejšimi je prav gotovo ta, da je Vinica že zdaj .Meka" slovenska mladine — šolarjev in študentov, postala pa bi naj tudi zbirališče mladih literarnih ustvarjalcev. Pot do tega cilja je slovenska mladina prvič množično prehodila prav v letu, ko smo častili pesnikovo ime in delo ob 100-letnici njegovega rojstva.Piko na i bodo torej postavili Belokranjcu Kakšen bo njihov odgovor in kdaj bodo prišli z njim na dan? L Z. k I sS 11 i FILM O SOCIALISTU - Beograjska in novosadska televizija snemata televizijski film o socialistu in revolucionarju Svetozarju Markovičiču. To bo film v sedmih nadaljevanjih, režira ga Edvard Galič, scenarij pa je napisal Momčilo Milankov na podlagi arhivskih in drugih dokumentov. Film bodo predvajale vse televizijske hiše v Jugoslaviji. .ALBERTINA” V LJUBLJANI - Razstavo faksimilov risb in akvarelov starih mojstrov iz grafične zbirke dunajske ,,Albertine” so iz Novega mesta (Dolenjske galerije) prepeljali v Ljubljano in je zdaj na ogled v Narodni galeriji. Razstava, ki je začela svojo krožno pot v Kranju, obiskala Celje, Maribor, Ajdovščino, Novo mesto in Ljubljano, bo končala popotovanje po Sloveniji v Piranu. PREMIERA BO MARCA -Novomeški gledališčniki so svojo premiero dela .Komaj do srednjih vej” Petra Ustinova napovedali za prve dni marca. Režijsko delo bo opravil Vladimir Bajc. Krstne predstave ne nameravajo izvesti v Novem mestu, marveč na enem od podeželskih odrov. Z delom namerava gledališka skupina nastopiti po premieri še sedemkrat, od tega dvakrat v okviru abonmajskega sporeda v novomeškem Domu kulture. TUDI MLADINSKO GLEDALIŠČE? - Letos nameravajo pri Kulturnem društvu Dušan Jereb v Novem mestu osnovati mladinsko gledališko sekcijo in tako zagotoviti naraščaj, ki bi postopno prešel v vrste odraslih gledališčnikov. Sekcija bo seveda delovala redno po svojem programu, javnosti pa naj bi se predstavila z uprizoritvijo „Ostržka . JAKAC RAZSTAVLJA V TRSTU - V Slovenskem klubu v Trstu so nedavno odprli razstavo portretov in grafik s tematiko NOB slovenskega slikarja in novomeškega rojaka Božidaija Jakca. Razstava je posvečena umetnikovi 80-letnici rojstva. Olimpijska Moskva že odšteva dneve REGATA V ESTONIJI Pred veliko predstavo v deželi športa, ki se bo začela 19. julija prihodnje leto v Moskvi Na zadnji dan lanskega leta je bilo do začetka 22. olimpijskih iger moderne dobe še 566 dni, kajti dežela, ki bo kot prva socialistična dežela imela v gosteh športnike vsega sveta, odšteva dneve po koledarjih, prirejenih prav za čas pred olimpiado. Začetek, ko naj zagori olimpijski ogenj, je določen za 19. julij 1980, plamen pa bo ugasnil 3. avgusta, potem ko bo športnikom podeljenih 198 kompletov olimpijskih medalj. Da prihaja v deželo olimpijskih iger, opozori potnika že na enem od moskovskih letališč ogromen pano na letališki stavbi Aeroflota: rdeče-beli uradni znak olimpijskih iger, zraven pa nekaj deset metrov visoka maskota medveda Mi3ca. Rjavi medvedek z navihanimi očmi, prepasan s trakom, na katerem je zaponka petih olimpijskih krogov, je delo Viktorja Cijikova, karikaturista, ki že dvajset let riše za satirično revijo Krokodil. Z vsakim dnem, kije bliže 19. juliju 1980, se lušči iz kompleksnega programa zamisel prireditve z vsemi objekti. Ponekod so sicer načrti še na papirju, drugje so stavbe že skoraj nared. Olimpijski potniki bodo leta 1980 pristajali na obnovljenih moskovskih letališčih: novo letališče Šercmctejevo 2 bo sposobno vsako uro sprejeti kar 2100 potnikov, drugo moskovsko letališče Vnukovo bo po obnovi lahko v olimpijskem letu sprejelo namesto sedanjih 4 milijonov potnikov na leto kar trikrat več. Vsa množica turistov, ki se bo tako v olimpijskem letu kot tudi kasneje stekala v Moskvo, bo po načrtih za povečanje hotelskih zmogljivosti imela kje bivati. Vsekakor so večji olimpijski objekti vključeni v splošni plan razvoja Moskve. Zamišljeni so tako, da jih po olimpijskih igrah ne bo prerasla trava, pač pa bodo dovolj veliki za nareščajoče potrebe športa. Kajti Sovjetska zveza je dežela športa, ki se lahko pohvali s 50 milijoni športnikov in športnic. Temu primeren bo tudi novi iportni stadion, ki bo lahko sprejel 45.000 gledalcev, stadion za konjske športe pa 12.000 gledalcev; olimpijski plavalni bazen bo imel sedeže za 10.000 gledalcev, Olimpijska vas pa bo po končanih igrah nudila stanovanje 14.500 Moskvčanom. Ob novih športnih objektih seveda obnavljajo in modernizirajo tudi sedanje stadione, kot so Leninov stadion, stadion Dinama, Pionirski stadion, da omenimo največje. Vsega skupaj bo obnovljenih in pripravljenih okoli 5000 športni!) aren. Vsi večji olimpijski objekti so grajeni v bližini večjih prometnih tokov in podzemske železnice. ŠPORT V ČASOPISU IN NA FILMU Kaj pomeni v nadaljnjem razvoju športa organizacija olimpijskih iger za deželo, ki ima že sedaj 70 fakultet za fizično kulturo, 23 institutov za fizično vzgojo ter 250.000 inštruktorjev in učiteljev telovadne vzgoje ob 220.000 športnih klubih in že omenjenih 50 milijonih Športnikov, je težko reči. Tudi glavni urednik dnevnika ..Sovjetski šport" N ikolaj S. Kiscljov se ob takem vprašanju le nasmehne: „Pri nas gre res vse takoj v milijone. Lejte, naš časopis, ki pa ni edini športni list, se tiska v nakladi skoraj 4 milijonov izvodov. Prav zaradi tega prinaša dnevnik tudi dobiček, kar okoli 8 milijonov rubljev.“ No, ,,Sovjetski šport" je v primerjavi s ponedeljkovim „Delo Šport" sila skromen, pa si ob tem, daje dežela polna športnih dogodkov, tik pred olimpijskimi igrami, tik pred svetovnim hokejskim prvenstvom, drugo leto pač lahko privošči še kaj več kot pičle štiri strani časopisa. Čeprav se urednik Kiscljov strinja s takšnim razmišljanjem, ob koncu doda edini pomislek: „Prav radi bi izhajali na več straneh, toda štiri-milijonska naklada zahteva sto ton papirja na dan; to pa so količine, ki jim ob sedanji proizvodnji papirja nismo povsem kos. Med olimpijskimi igrami bomo seveda imeli dosti več strani, do tedaj pa bodo vsak teden izhajale še naprej športne priloge, kot sta Hokej in pa šahovska priloga ,64‘.“ Že doslej je imel v Sovjetski zvezi športni dokumentarni film posebno mesto, okoli sto jih posnamejo na leto. „Glejte, vstopnica za dokumentarni film velja kar petkrat manj kot za igranega," pravi Ana Zlodere-va, generalna sekretarka za športni film pri komiteju za telesno kulturo sovjetskega ministrstva. Na ta način je res prav vsakomur omogočeno, da vidi te filme, če le hoče. Tudi televizijski program vključuje kar primerno veliko število športnih filmov, in to predvsem v času, ko največ ljudi sedi pred ekrani. Najbolj zanimivi filmi imajo premiero kar na televiziji, tako na primer zadnji film o sloviti drsalki Rodnini. Ne mine pa premiera v kinu, da sc ne bi občinstvu predstavili tudi športniki, o katerih govori film. Filmske ekipe, ki bodo na W-loidni trak zabeležile športne boje poletja 1980, so že določene. Malo armado snemalcev in režiserjev vodi glavni režiser I. Ozerov. Ždaj že vedo, da bodo o olimpijskih igrah posneli celovečerni film, razen tega pa 21 kratkih o vseh športnih panogah posebej ter še štiri filme, ki so jih naročile štiri dežele udeleženke. Posneli so tudi že nekaj filmov o pripravah športnikov na olimpijske igre in s tem vzbujajo zanimanje pri domačem občinstvu. Med temi filmi, od katerih je nekaj povsem standardnih, recimo o zgodovini olimpijskih iger, je tudi nekaj izrednih, ki pa so, kot je vedno z dobrimi ali vsaj po nečem izjemnimi stvaritvami, povzročili nemalo polemike. Ob dokumentarnem filmu o mladi telovadki Marji Filatovi - ljubitelji gimnastike so si j o prav gotovo ogledali na posnetkih s tekmovanja s Strasbourgu - so si kritiki v laseh, ali kaže prikazovati napor mladega dekleta ob preskoku. Kamera je namreč ujela v počasnem posnetku od napora spačeni obraz Filatove, ki se v teku približuje „koui“: otroški obrazek realistično kaže, da je napor, in ta je včasih že v mejah dovoljene obremenitve, sestavni del športa. V koliki meri naj sc tega zaveda tudi gledalec, pa je seveda vprašanje, ki vznemirja ustvarjalce. Tallin bo čez poldrugo leto poleg Moskve drugo olimpijsko mesto, saj bo tu dan kasneje kot v Moskvi zagorel olimpijski ogenj za okolr 600 jadralcev iz 50 dežel, ki se bodo v več razredih pomerili z morjem in vetrom v tallinskem zalivu Baltiškega morja. V Press centru v Tallinu so pač vajeni nenehno dajati pojasnila radovednim novinarjem, ki jih je samo lani nekaj sto prestopilo prag Press centra: Res bo olimpijska regata privabila le okoli 300 novinaijev, kar je desetkrat manj, kofjih bo v Moskvi, in le 10.000 turistov, toda estonski organizacijski komite za olimpijske igre in prebivalci Tallina so igre vzeli kot dogodek desetletja. V regatnem centru v Piriti, dobrih 5 kilometrov od centra mesta, so v novembru delavci dokončali groba dela in na streho privijali zelene valovite plošče. „Vse bo gotovo že v drugem četrtletju 1979. leta," je povedal Aado Slutsk, direktor Press centra, „ko se začne spartakiada, pravzaprav velika generalka pred olimpijskimi igrami." Tallin sije že leta 1970 vroče želel prirediti olimpijsko regato in po desetih letih bo lahko pokazal, kaj zmore. Morda med obiskovalci Moskve Jugoslovane še posebej v teh mesecih pred olimpijskimi igrami zanima prav vse, kar je v zvezi s tem dogodkom: začne se kajpak pri značkah in spominkih, konča pa morda z razmišljanjem, kaj vse nas še čaka, ko se bodo tudi'pri nas zarisali na olimpijskem - resda le zimskem -nebu znameniti krogi. Um XXXII Si-vilk. I Kranj, peu-k. 12. I 1979 Ona: 4 din GLASILO SOCIALISTIČNI: z v k 'L K I) K L O V N K G A LJUDSTVA ZA GORENJSKO $1 KOVINARSKA« KRŠKO OBJA VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. 3 ASISTENTOV GLAVNEGA DIREKTORJA Pogoji: visoka šola tehnične ali ekonomske smeri, 10 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika in strokovni izpit. 2. PROJEKTANTA L, II. ali III. Pogoji: za I. in II. visoka šola strojne ali kemične smeri, 5 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika — prednost: nemščina, in strokovni izpit; za III. visoka oziroma višja šola strojne ali kemične smeri, končano pripravništvo oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, prednost: nemščina. 3. 20 KLJUČAVNIČARJEV I., II. ali III. Pogoji: poklicna šola, KV kovinske smeri, 3, 2 oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 4. 5 STRUGARJEV I., II. ali III. Pogoji: poklicna šola, KV kovinske smeri, 3, 2, oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 5. 2 VOZNIKOV VILIČARJEV I. ali II. Pogoji: za I. poklicna šola za voznike, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, izpit za viličariste; za II. PK, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj in izpit za viličariste. Na vseh delovnih nalogah je delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA" Krško, kadrovsko-organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO organizira letos v mesecu januarju oziroma februarju za kmete-lastnike gozdov naslednje tečaje: — za delo z motorno žago — za delo pri spravilu lesa s traktorjem — za delo pri negi mladovja Tečaji bodo trajali po nekaj dni. Prijave sprejemajo temeljne organizacije kooperantov v sestavi gozdnega gospodarstva v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem. O začetku in kraju tečaja bodo prijavijenci obveščeni. OBVESTILO ODVETNIKOV 0 SPREJEMANJU STRANK ODVETNIKI prilagajajo svoj delovni cas za sprejemanje strank uradnemu dnevu Temeljnega sodišča v Novem mestu in njegovih enot v Črnomlju, Brežicah, Novem mestu, Krškem, Sevnici in Trebnjem. Uradni dan za nenaročene stranke bo od 15. januarja 1979 pri vseh odvetnikih ob sredah in ne več ob ponedeljkih, oziroma četrtkih. ODVETNIKI DOLENJSKE KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO GOSTINSKO PODJETJE »LJUBLJANA" LJUBLJANA, STRELIŠKA 12,N.SOL.O. TOZD »GROSIST-GOSTINSTVO" LJUBLJANA. STRELIŠKA 12,N.SOL.O. objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta delovna opravila: 1.1 N KV DELAVCA za delo v skladišču 2. 1 KV SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1/ l-mesečno poskusno delo, za nedoločen čas pod 2/ KV trgovski ali gostinski delavec s 5 leti delovnih izkušenj, 2—mesečno poskusno delo, za nedoločen čas. Delavcem nudimo možnost bivanja v samskem domu. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gostinsko podjetje ..LJUBLJANA", Ljubljana, Streliška 12, Kadrovska služba. Rok za prijavo je 15 dni oz. do zasedbe delovnih opravil. DELAVSKI OZIROMA ZADRUZNI SVET razpisuje prosta dela in naloge: 1. TOZD »BRAZDA" lastna kmetijska proizvodnja UPRAVNIKA (INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN) Gozdno gospodarstvo Brežice OBRAT ZA GOZDARSKO KOOPERACIJO SEVNICA Obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na območju Obrata za gozdarsko kooperacijo Sevnica in njegovih kooperacijskih enotah KE Sevnica KE Mokronog KE Kostanjevica KE Senovo KE Brežice, naj priglasijo sečnjo za leto 1980 v času od 16. januarja do 15. februarja 1979 na sedežih naštetih kooperacijskih enot Kooperacijske enote pa bodo še na krajevno običajni način razglasile priglasitev sečnje, tako da bodo posestniki lahko priglasili sečnjo po do sedaj vpeljanem načinu. Gozdni posestniki naj prinesejo s seboj posestni list Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti visoko, višjo, najmanj pa srednjo šolsko izobrazbo agronomske smeri s tri-, štiri-, oz. petletnimi izkušnjami. 2. TZO Mirna peč UPRAVNIKA (INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN) Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: — visoko, višjo oziroma najmanj srednješolsko izobrazbo kmetijske ali ekonomske smeri s tri-, štiri- oziroma petletnimi izkušnjami v svoji stroki; — ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti. 3. Delovna skupnost skupne službe VODJA SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: — visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne smeri s tri- oziroma petletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami; — moralnopolitične kvalitete; — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o šolski izobrazbi pošljejo na naslov: Kmetijska zadruga „Krka", splošna služba, s pripisom „Za razpisno komisijo". Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA CENTRA SREDNJIH SOL, ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVODJA - ZA NEDOLOČEN ČAS 2. DELAVCA V ŠOLSKI KUHINJI - ZA DOLOČEN ČAS Pogoji: pod 1: srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih in knjigovodskih delih; pod 2: nekvalificirani delavec, zaželena praksa. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na Center srednjih šol, Črnomelj. Rok prijave: 15 dni po objavi. SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA KRŠKO, SolsKa ul. 1 a razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge RAČUNOVODJA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri; — zaželena praksa. Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sprejema SVET VVZ KRŠKO 15 dni po objavi razpisa. Št. 3 (1536) — 18. januarja 1979 DOLENJSKI LIST ŠPORTNI KOMENTAfi »Pozabljeni” mentorji Pred kratkim je Center šolskih športnih društev Slovenije poslal samoupravnim organom, šolskim športnim društvom, strokovnim aktivom pedagogov telesne vzgoje in občinskim organizacijam telesne kulture razpis za podelitev zlate značke mentorjem SŠD v Sloveniji za letošnje leto. Torej gre za nagrade, za katerimi se ponavadi skriva neizmerno trdo delo mentorjev, mnogo njihovega veselja, telesnokul-turnega in pedagoškega deli ter 'ieliko žrtvovanega prostega časa Ze nekaj let pa se dogaja, da prihajajo v Center oziroma na naslov razpisne komisije prijave vedno iz istih regij. Z dopisi z Dolenjskega člani razpisne komisije še nikoli niso imeli veliko dela. Tako nastaja podoba, da v naših športnih društvih ni delavcev, ki bi zaslužili to lepo priznanje. Nekateri to opravičujejo z lažno skromnostjo Dolenjcev, bolj trezni pa pravijo, da igra veliko vlogo pri predlaganju kandidatov zavist odgovornih članov telesno-kulturnih organizacij, ki si „ne morejo“ vzeti deset minut časa in odgovoriti na vprašanja, ki jih od predlagateljev za posamezne kandidate zahteva prijava. Konec koncev zaradi neodgovornega ravnanja niso prizadeti le mentorji, pač pa tudi šole in kraji, v katerih ti mentorji delujejo. Kandidatov za nagrado namreč ni malo. Ozreti bi se morali samo po vaških šolah (da o mestnih ne govorimo), kjer že desetletja delujejo učitelji in zunanji sodelavci, ki so veliko svojega življenja vtkali v delo in dosežke šolskih športnih društev. Zatorej je zadnji čas, da pri nas presežemo lažno skromnost, da pozabimo na zavist in se spomnimo vseh pozabljenih' mentorjev. Ti sicer nikoli niso delali za nagrado ali priznanja. Zlata značka mentorja SŠD pa bi bila zanje zagotovo primerna zahvala in dokaz, da so s svojim mentorskim delom na dobri poti. J. P. Krški zmajarji nad Dolenjsko Društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih kril ima danes 6 zmajev — Krčani bi radi pripravili ob praznovanju 1. maja republiško prvenstvo 4. februarja bodo člani Društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav iz Krškega simbolično ugasili svečko. Lani so namreč ustanovili društvo, ki so ga odgovorni registrirali kot tretje v Jugoslaviji. Razen v Krškem se ta čas z vse bolj priljubljenimi zmaji uradno ukvarjajo še v Skopju, Ljubljani in Škofji Loki. Veliko zaslug za ustanovitev tovrstnega prvega kluba na Dolenjskem gre delovnim članom pa tudi krški delovni organizaciji SOP, ki je za dejavnost odstopila manjši prostor. Krčani so se v minulem letu na 27. mestu. V njihovem tekmovalnem razredu je nastopilo 50 tekmovalcev. pripravljali na razna tekmovanja, z uspehom pa so nastopili tudi na 1. državnem prvenstvu v letenju z Andrej Sotelšek je bil dvaj-ut Mlakar se je uvrstil takoj Stanko Pompe pa je pristal Predsednik izvršnega odbora Društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav inž. Borut Mlakar: „Za letenje z zmaji se mladi vse bolj navdušujejo.” Letos lov za rešilnimi točkami Novomeške igralke rokometa se bodo začele pripravljati na drugi del prvenstva februarju - V zadnjih petih srečanjih bi morale zbrati vsaj osem točk Igralke nekdanjega RK Krka bodo v drugem delu II. zvezne rokometne lige—zahod igrale pod imenom ŽRK Novo mesto (ženski rokometni klub). Na novo tekmovalno sezono, ki se bo začela konec marca, se ekipa uradno še ni začela pripravljati, dekleta pa se vseeno po enkrat na teden zbirajo v novomeški športni dvorani, kjer igrajo le rekreacijsko igrale z močnimi vrstami, upajo pa, da bodo osvojile vsaj štiri točke. Za obstanek v ligi potrebujejo igralke ŽRK Novo mesto vsaj 10 točk. Po dosedanjih igrah bi jih morale osvojiti. J. P. »Našim igralkam”, je dejal trener in vodja najboljše ženske dolenjske rokometne vrste Janez Štrukelj, »še ne bi bilo potrebno vaditi, vendar se navzlic temu srečujejo. S pripravami bomo začeli v začetku februarja, takrat pa bo šlo zares. Vadili bomo štirikrat na teden, najbrž pa bomo morali delati tudi individualno. Razumljivo je, da bomo odigrali tudi precej trening tekem, ki bodo za vodstvo kluba nekakšen barometer pripravljenosti.” STOL: OB 14. POHODU REKORD? Koordinacijski odbor pit skih društev jeseniBce občir ...................... _ZB J . in _ 4. poh počast ilanin- — ------------ -----------------Sine in občinskega odbora ZZB NOV Jesenice bosta 16. 17. in 18. februarja pripravila že 14. pohod na Stol in z njim počastila spomin na boj jeseniške čete 20. februarja 1942 na Malem Stolu ter na padlega prvoborca Jožeta Kodra. Na prvem pohodu je bilo 51 udeležencev, organizatorji pa pričakujejo, da bo na štirinajstem pohodu sodelovalo blizu 5000 pohodnikov. Vsak pohodnik bo dobil za prvi nastop bronasto značko, za trikratno udeležbo srebrno in za petkratno zlato značko. ZA POSPEŠITEV HOJE IN TEKA Konec minulega tedna so predstavniki športnih, družbenopolitičnih in organizacij združenega dela ter predstavniki JLA v Ljubljani podpisali družbeni dogovor o organizaciji in pospeševanju hoje, teka ter hoje in teka na smučeh. Podpis dogovora naj bi bil le začetek akcije za izdelavo samoupravnega sporazumna, ki bo natančneje opredelil naloge vseh podpisnikov. Novomeške igralke rokometa povrhu vsega sodelujejo tudi na zimskem rokometnem prvenstvu Zagreba. Odigrale so že dve tekmi, o katerih trener Štrukelj pravi: »Pred tekmo se dogovorimo, kaj in kako bomo igrali. Dekleta morajo stoodstotno uresničevati zastavljeni načrt. To se pravi, da sploh ne igramo na rezultat, oziroma zmago, pač pa bomo zagrebški zimski rokometni turnir izkoristili kot odličen trening za taktiziranje.” V drugem delu lige bodo Novo-meščankc igrale z isto postavo. Vrata ZRK Novo mesto bosta branili vratarki Judeževa in Štrukljeva, dres prve ekipe pa so si že zagotovile Frančičeva, Zagorčeva, Bonova, Silvestrova, Danica Štrukelj, Kostanj-škova, Mlinaričeva, Grgičeva, Dmitričeva ter najbrž Brajerjeva, ki se je sicer posvetila študiju, in Mršni-kova, ki ima težave s poškodbami. Poleg naštetih igralk imajo veliko možnosti za uvrstitev v prvo ekipo Uidi najboljše mladinke Dravinčeva, Staniševa, Perše tova in Turkova. Vadstvo novomeške ženske rokometne ekipe pričakuje, da bo igralkam uspelo obstati v ligi. Trener Štrukelj meni, da bo odločilnih pet zadnjih tekem, v katerih bi morale Novomeščanke osvojiti vsaj osem točk. V prvih šestih tekmah b»do OBMOČNA ZIMSKA LIGA Pred kratkim ustanovljena Območna rokometna zveza Dolenjske je organizirala zimsko rokometno prvenstvo, na katerem igra osem moških in osem ženskih vrst Sent-jemejci (člani in mladinci), Črnomaljci (člani in mladinci), Semičani, IMV, Krka (člani in mladinci) igrajo v enotni ligi, dekleta pa so razdeljena v dve kakovostni skupini: v prvi igrajo Šentjernej, Stopiče, Mirna in Novo mesto, v drugi pa Črnomelj, Stopiče, Šentjernej II in Novo mesto II. V SOBOTO IGRAJO PIONIRJI V soboto, 20. januarja, se bo začela območna zimska liga občinskih pionirskih reprezentanc v obeh konkurencah. Prvo kolo bo v Novem mestu, 2. v Metliki, 3. v Trebnjem in 4. v Črnomlju. Prvenstvo bo vodila Območna rokometna zveza za Dolenjsko. KRŠKO: JUBILEJNO PRVENSTVO KK Krško bo organiziral 19., 20. in 21. januarja svoje 10. odprto prvenstvo. Najboljšim trem bodo pripadli pokali. Nastopili bodo v ženski, mladinski in članski konkurenci. Glavni favoriti za najboljša mesta so domačini,. ki najbolj poznajo domače kegljišče. Strupeh je lani zasedel tretje mesto. Goleš (Mercator) je bil drugi, prvi pa Novomeščan Badovinac. Ta čas je v dobri formi Jarc (Krka), saj je na zadnjem večjem tekmovanju v Novem mestu prehitel celo Steržaja, Dragaša in še nekatere bolj znane tekmovalce. N. G. SLAVKO DOKL ENAJSTI Pred letošnjim svetovnim prvenstvom poklicnih novinarjev, ki bo od 7. do 10. marca v Kranjski gori, so se konec minulega tedna v našem smučarskem središču na 12. državnem prvenstvu pomerili tudi jugoslovanski novinarji. .Račke’ so se pomerile v veleslalomu in teku na 6 km, nastopilo pa je okoli 100 novinarjev. Teklo je 26 tekmovalcev, med njimi novinar „Dela”, Novomeščan Slavko Dokl, ki je prišel na cilj enajsti. Ce bi nastopili v dveh konkurencah (tudi veterani), bi bil Dokl tretji. Dolenjec bo nastopil tudi na svetovnem prvenstvu. KRMELJ: 1. ZVAR . Sindikalna podružnica Metalne iz Krmelja je priredila tradicionalno hitropotezno šahovsko prvenstvo za posameznike, na katerem so igrali tudi gostje. Igralo je devet šahistov po dvokrožnem sistemu. Zmagal je Anton Žvar (14 točk), za njim so se uvrstili Blatnik (Novo mesto) 11,5, Božič 11, Zupan 10, Debelak 9,5 itd. RIBNICA: ZBOR ROKOMETAŠEV Vodstvo ribniškega drugoligaša je sporočilo, da bodo igralci začeli s pripravami 22. januarja. Inles je po prvem delu na odličnem drugem mestu v II. zvezni rokometni ligi— zahod. Na nove boje se bodo Ribničani pripravljali doma. odigrali pa bodo tudi vrsto tekem s slovenskimi rokometnimi klubi. Ekipa sc za spomladanske boje ne bo okrepila, najbrž pa bo nekaj igralcev celo izgubila, kajti odšli bodo v JLA. BRE2IČANI ZMAGALI Konec minulega tedna se je v Dražgošah zbralo okoli 7000 tekmovalcev, ki so se udeležili tradicionalne prireditve, s katero počastijo spomin na bitko Cankarjevega bataljona leta 1942. V množičnih rekreativnih pohodih, patruljnem tekmovanju enot teritorialne obrambe, na orientacijskih pohodih ekip ZRVS in ZSMS je nastopilo precej PoMdtega, najboljši pa so bui Brežičani, IU so zmagali v patruljnem tekmovanju ,BLOŠKI SMUČAR’ VABI V nedeljo, 28. januarja, se bodo začeli v Novi vasi tradicionalni smučarski teki Letos bodo že petič zapored, udeleženci pa se bodo pomerili v dveh tekih. Bolj pripravljeni bodo šli na start ob 9.30 in bodo poskušali prevoziti 30 km dolgo stezo, drugi tek na 7 km pa se bo začel pol ure kasneje. Vsi udeleženci bodo dobili bilten in spominsko značko, po prihodu na ci(j pa še startno številko in topel obrok. Najboljši bodo dobili medalje, na katerih bo upodobljen prvi bloški smučar. imajo namrei mačo strokovno Krški zmajarji sc ta čas veliko ukvarjajo s pripravami za gradnjo za-letišča na Opatovi gori nad Kostanjevico, poleg tega imajo v občini precej kategoriziranih terenov, kjer redno vadijo. Se najpogosteje letajo nad Podbočjem, s svojimi letalnimi pripomočki pa so startali tudi na Slivnici, z Račne gore in Dražgoš. Člani društva so ustanovili .Krila klub’. Razum Ijivo, da so v njem predvsem letalci, v okviru kluba pa imajo organizirano šolo letenja z zmaji. Zato vabijo vse zainteresirane, naj se oglasijo pri njih. Krčani ec prav vso tujo in do-literaturo, načrte za zmaje itd. »Čeravno ano skupaj šele leto dni“, je povedal predsednik izvršnega odbora društva Borut Mlakar, „smo dosegli precej lepih uspehov. Bržkone bi jih bilo še več, če bi imeli boljše možnosti za delo. Danes imamo šest zmajev. Rodili so se, če lahko tako rečem, po kosih. Vsak je doma naredil del letalne naprave, nato pa smo jo sestavili. Če bi imeli primeren prostor, bi klub veliko pridobil ... Člani najmlajšega športnega društva v krški občini nameravajo v letošnjem letu poskrbeti za čim boljšo popularizacijo tega novega športa. S spusti z Opatove gore bodo nedvomno pritegnili pozornost mladih, želijo pa pripraviti tudi nekaj tekem in za delavski praznik republiško prvenstvo. Vsekakor jim bodo morale pri uresničevanju njihovih načrtov priskočiti na pomoč tudi odgovorne telesnokulturne organizacije iz njihovega mesta. NAMIZNI TENIS: DVA NOVA PORAZA NOVOMEŠCANK Končno se je končal prvi del prvenstva v ženski republiški ligi. Reprezentanca Dolenjske je odigrala zaostali tekmi z Ljubljano-Birijo in Gorenjsko-Savo ter obe srečanji gladko izgubila s 6:0. Tako so Novomeščanke po 9 kolih na zadnjem mestu brez točke. V devetih srečanjih so zbrale 9 setov, izgubile pa so jih 54. INLESU MLADINSKI TURNIR Ljubljanska rokometna zveza je v športni dvorani na Kodeljevem pripravila zimski mladinski rokometni turnir, na katerem so nastopili igralci Kamnika, Rudarja (Trbovlje), Inlesa (Ribnica), Olimpije (Ljubljana), Prul in Slovana. Najboljši so bili Ribničani; ki so za zmago prejeli prehodni pokal LRZ ter pokal v trajno last. Rezultati: Inles - Prule 14:12, Slovan - Inles 11:11, Kamnik - Inles 12:14; finale: Prule - Inles 9:15. Za najboljšega igralca turnirja je posebna komisija izbrala T mm m a ^ p ^2 j* * j n ?s_ — s Toneta Fajdigo iz Ribnice. M. G. KMALU NAD OPATOVO GORO — Pred slabim letom so v Krškem ustanovili Društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav in kaj kmalu se je v .Krila klub’ vpisalo 30 članov. Ta c as imajo Krčani 6 letalnih naprav (zmajev) in tudi zato se pripravno za gradnjo zaletišča na Opatovi gori nad Kostanjevico. Na rt- lrrZIri MH.i.. I _________ sliki: krški zmajar nad Krko. Bridge namesto šaha Edini tovrstni klub na Dolenjskem vodita v Kočevju Janez Stropnik in Slobodan 2 ega rac kmalu osvojila privržence, ki so Pred dobrimi šestimi leti ko je v Kočevju šah domala umrl, se je pojavila nova zanimiva igra s Kartami: bridge (bridž). Ta igra z velikim številom kombinacij, pri kateri sodelujejo 4 igralci (2 proti 2), vsak s 13 kartami, je v mestu ob Rinži RIBNIŠKO VESELJE - Ce ne bi mrzli januar pokril ribniškega ribnika z debelim ledom, bi v mestu vladalo mrtvilo. Tako pa si otročad pa tudi odrasli kaj radi nataknejo drsalke. Mladina je po-ejske vratnice in najbolj navdušeni pravijo, da bo ur m mili J mK «Im Km m — A x a. _ i__i _ »::4 « skrbela celo zahokej ribniška dolina prav knialu dobila Še eno športno vrsto, hokejiste. Tenisač med plesalci Nekdaj zagrizeni igralec tenisa Boris Hribernik je danes z vsem srcem pri novomeškem Plesnem klubu. V ta mladi novomeški športni kolektiv ga je pred slabima dvema letoma vpeljal Boris Vovk in danes 28-letnemu Novoleso-vemu diplomiranemu ekonomistu ni bilo težko, ko so mu, novincu, takoj zaupali kopico odgovornih nalog. Zakaj novomeški plesalci so namreč videli, da se je Hribernik že od nekdaj rad spoprijemal s podobnim delom: najprej v osnovni šoli pa v žalostno propadlem teniškem klubu, nato kot srednješolec in nazadnje v času študija. „Rcs, od kar so nam tenisačem odvzeli igrišča - nova nam obljubljajo že nekaj let - pravzaprav nisem imel pravega hobija. Zlasti po diplomi. Zato sem se dela v klubu razveselil, zadovoljen pa sem bil potem, ko sem spoznal, med kakšne ljudi sem prišel. Tisto, kar plesalci obljubijo, tudi izpolnijo. Pri njih ni tako kot pri drugih novomeških klubih, kjer vodstvo oziroma posamezni člani za malo dela in veliko govorjenja poberejo kopico denarja, obenem pa so jih polna usta amaterizma in tarnanja. V nekdanjem domu JLA so se zbrali pošteni ljudje, pripravljeni delati. Tudi zato ima klub, ki pa sc še vedno srečuje s prehudimi finančnimi težavami, še lepo prihodnost." Boris se je zaupanega dela lotil takoj in strokovno. Ekonomija mu je prišla še kako prav. Najprej je delal na področju organizacije, ko pa so mu zaupali še podpredsedniško funkcijo in ga izbrali za člana upravnega odbora, je bilo dela še več. Hribernik: »Delo in glasba sta me zares okupirala. Priprava aktov, pravilnikov, pomoč pri organizaciji turnirjev itd. Vendar smo vsi na istem. Ugotavljamo pa, da še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Zato se vodstvo, v katerem so predsednik Alfon Strbcn-c, blagajnik Vida Klobčar, tajnica Janja Hočevar, gospodar T Kovačič in trener Boris Vovk, sestaja tudi po dvakrat na teden. Pravimo, da navzlic temu, da smo že marsikaj uredili, šele sestavljamo ogrodje kluba. Na srečo imamo še vrsto odličnih sodelavcev in delo nam gre dobro od rok.” Nato je Hribernik v skopih besedah orisal dejavnost kluba. Usmerjena je v tri dejavnosti: učno-vzgojno (športni ples, družabni plesi, tečaji, ritmika .. .), kulturno-družabno (organizacija plesov, vodenih zabav in plesov, sodelovanje na prireditvah, revijski plesi itd.) ter tekmovalna in šport-no-rekreativna dejavnost. Klub ima okoli 200 članov in kar 22 foni obetavnih športnih plcsn-h parov. Deset parov nastopa celo v kakovostnejši republiški skupini. Nekako najbolj ponosni pa so novomeški plesalci na podmladek, na člane v ritmičnih skupinah. Najmlajši plesalec šteje komaj tri pomladi in ob tem podpredsednik kluba ponosno pove: »Zares je veselje delati v klubu, čigar člani iz dneva v dan vlagajo v klub toliko ljubezni. Z najmlajšimi sc ukvarjajo gimnazijke, in starši so se prepričali, da so otroci v dobrih rokah. ’ Tako pravi nekdaj v beli šport zaljubljeni Boris Hribernik. Zven strun teniškega loparja še vedno pogreša, vendar če bi še letos postavili stokrat obljubljena tenilta igrišča, bi Boris ne pomišljal veliko. Ostal bi v druščini, ki malo govori, pa veliko in pošteno dela. JANEZ PEZEU jo začeli igrati organizirano. Pobudnik za ustanovitev kočevskega bridge kluba je bil inž. Dušan Oražem in danes privrženci te igre ugotavljajo, da so v tekmi s šahom zmagali. Se več, danes v Kočevju praktično ni več šahovskega kluba in bridge je nekakšen naslednik šaha. N ovi in edini tovrstni klub na Dolenjskem sedaj dobro dela, vodita pa ga Janez Stropnik in Slobodan Zegarac, ki trdita, da Kočevci veliko pomenijo tudi v slovenskem merilu. Močnejša kluba sta le v Ljubljani in Postojni. Člani kluba nameravajo v februarju ali marcu pripraviti večji turnir, na katerem naj bi nastopili najboljši slovenski mojstri igre, ki sicer izvira iz whista. Igralci rodno vadijo v prostorih Hotela Pugled, ki jim ljubeznivo odstopi svoje prostore, kadar jih potrebujejo. Na zadnjem klubskem prvenstvu je nastopilo 14 parov. Turnirje potekal pod pokroviteljstvom kočevskih delovnih organizacij, pri orga- nizaciji oziroma pomoči, pa sc je najbolj izkazala Tekstilana. Vrstni red: Cimer-Stropnik 190 točk, Oražem -Jurnič 188, Trpin-Resinovič 187, Karničnik-Zupančič 182, vl" Pahulje 178, Cokorilo-Kova -). it>4, Dobrič- Rcdžič 163, Goi iik-Kersr.ič 1" itd. . M. GLAVO’ C OBČNI ZBOT PLESNEGA KL JBJ Plesni klub Novo mes ob svoje člane in prijatelje nor kluba, da bo imel 2. U -ua svojih prostorih redni let . zbor. Na njem bo vodstvo k i nanilo člane z delom v -n letu, pogovorili se bodo o dek programu za letošnje leto spremembah statuta. Razpr, bodo tudi o ostalih aktih in r mkih Plesnega kluba. Po ob zboru bodo imeli družabni ve plesom. c® t-'*" ■ L \ * v, Rešitev prejšnje križanke puščavski ris zelišče vriskanje mit. zračni duh avtomobilov pritok donave S! tvorec ari ■Vii.": odličnost dišeče mazilo SVETU OKOLI Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Tobaka ne očarajo ženske oči Sreni infarKti kadilk Čeprav je res, da so ženske nasploh odpornejše od mošKih in da se njihov oi^a-nizem bolje upira najrazličnejšim škodljivim vplivom, pa ne drži, da kadilke tvegajo manj kot kadilci. Tobak je neusmiljen tudi do nežnejšega spola. Znano je, da so med moškimi kadilci poleg drugih bolezni še močno nagnjeni ko srčnemu infarktu. Raziskovalna skupina univerzitetnega medicinskega centra v Bostonu pa je ugotovila, da so ženske enako podvržene temu, če so mlajše od SO let in če pokadijo nad 34 cigaret na dan. Kadilke so dvajsetkrat bolj podvržene srčnemu infarktu od nekadilk. ‘ Raziskovalci so vzeli v poštev le zdrave Ženske, da bi tako odstranilin druge možne vzroke za srčne napade; še posebno so preverili, da ni bilo med kadilkami talcih z visokim krvnim pritiskom ali s sladkorno boleznijo. Stopniaj ogroženosti je, če jo kadilke dobro premislijo, grozljiva. V tolažbo naj bo, da so pri analizi ugotovili tudi, da se ogroženost hitro zmanjša, če ženske prenehajo kaditi. Že po nekaj mesecih nekadilstva se stopnja ogroženosti zniža na normalno. Zdravniška raziskava je zanimiva predvsem zato, ker se število kadilk v vseh deželah sveta veča, izredno naglo pa še posebno v visoko razvitih dižavah. Po cigaretah posegajo tudi še ne povsem dorasla dekleta in prav za prezgodaj kadečo generacijo se obetajo kaj črni časi. Raziskovalna skupina meni, da bo bolezen bogato žela, ko bodo sedanje mlečnozobe kadilke dosegle štirideseto leto življenja. Cigareta v ženskah rokah je prav tako škodljiva. Gacyjev dom, Kjer so izkopali 28 tmpel. Desno: morilec. Smešni klovn - množični morilec 28 trupel pod hišo in garažo občasnega klovna — hujši množični morilec v ZDA — Bil je že obsojen Sosedje Johna Wayna Gacyja so se zgrozili, ko so zvedeli, da je 36—letni možakar, katerega so poznali kot vljudnega, prijetnega, ustrežljivega človeka, v resnici množični morilec. Obtožnica ga bremeni, daje umoril 36 dečkov in fantov. Pred dvema tednoma so izpod njegove hiše in garaže v Norvvood Parku, mestnem delu Chicaga, izkopali posmrtne ostanke 28 ljudi. Grozljiva zgodba o norem ubijalcu se je začela hitro odvijati, še posebno ker Gacy svojih dejanj ni tajil. Psihiatri domnevajo, da si je morda število žrtev celo izmislil, vendar je to malo verjetno. Kot je Gacy povedal, je dečke in mladeniče zvabljal v svojo hišo, se tam igral z njimi, potem pa jih je z zvijačo zaprl v poseben prostor, kjer jim je zadrgnil zanko okoli vratu. Policija je izkopala nekaj tmpel, ki so še imela zanko: morilcu se ni zdelo vredno sneti vrv. Sprva je tmpla metal v reko Des Plaines, potem pa jih je začel pokopavati pod hišo in garažo, ki jo ie gradil. Mati njegove druge žene, ki je živela z njim do hčerkine ločitve, se spominja,daje večkrat zaduhala vonj „kot po crknjenih podganah". Gacy je dajal videz urejenega človeka, dobrega državljana in soseda. Večkrat se je našemil v klovna in zabaval okoliško otro-čad. Kdo bi pomislil, da se pod dobrodušno masko skriva množični morilec! A vendar razplet dogodkov ni tako nepričakovan. Že leta 1968 je bil Gacy zaradi sodomije obsojen na 10 let zapora. Presedel je samo 18 mesecev, potem pa so ga zaradi zglednega vedenja izpustili. Ponovno so ga hoteli obsoditi zaradi spolnega nasilja nad mladoletnikom leta 1971, vendar so tožbo umaknili, ker se fantiček ni pojavil kot priča na sodišču. Tre n um o je Gacy v je miški bolnišnici, kjer ga opazujejo strokovnjaki za duševne bolez- Oh, počutim se veliko bolje, samo hitro se še utrudim. Ali si kaj videl moj rešilni pas? ni. Najhujši množični morilec' zgodovini ZDA jemorebiti du ševni bolnik. Ženski hormoni in kriminal Kaznjenec toži državo Dolenjec, ta naj! Predstavnik slovenskega i I. CANKAR ijimemtneisi česa naroda. Tuja sramota ne more nikogar oboliš poboljšati. J. TRDINA Čeprav so hormonsko tefl' pijo za spodbijanje spolnega nagona pri spolnih obsedencih za' čeli praktično uporabljati ž« J®1**«®"! pred desetimi leti, je vprašanje> | ali pri tem ne gre za poseganje v 8 splošne človekove svoboščine, | šele zdaj razburilo britansko | javnost. Dolgoletni zapornik,ki | je 15 let presedel zaradi spolnih j napadov, je tožil britansko vla- | do. Njegov advokat trdi, da Wil- | liam Pate ni prostovoljno pristal j na hormonsko terapijo, in zah' j teva 2000 funtov (68000 din) | odškodnine za trpljenje. Pri kaznjencu se je namreč pojavila | tromboza, kar je sicer izjemno redek primer stranskih učinkov- I Pri hormonski terapiji zdrav- | niki vsadijo človeku tik pod | kožo poseben vložek z estra S genom, ženskim spolnim h or- | monom, ki preko polprepustne opne počasi prehaja v telo. Po šestih mesecih se vložek izpraz- I ni in ga je potrebno kirurško za' I menjati. Estrogen vpliva tako, 1 da blaži pretirano spolno pože- | lenje. Zal pa povzroča tudi ne-' | ljube stranske pojave, kot sta § rast prsi, izpadanje dlak in v res redkih primerih tudi trombozo. J Doslej so po uradnih podatkih v | Veliki Britaniji na tak način j zdravili okoli 70 spolnih iz tir- | jencev; od tega jih je kar 69 | uspešno prestalo zdravljenje in U so jih lahko izpustili iz zapora ali iz bolnišnic za duševno bol' I ne. Neuradni podatki govore o J stotinah. Tožba proti državi, ki jo je vložil Patejev advokat, utegne javno mnenje spodbuditi celo v g taki meri, da bi prakticiranje -estrogenske terapije morali pre- B povedati. Deli z drugimi srečo in veselje, bridkost pa si zase prihrani. S. MAKAROVIČ nabiralec odjemalcev tr. vladarska dru2ina dodatek k mineral olju Sarajevo zemljevidni knjiga snov v plin stanju vrsta elek tronke domovina kirke vkuhano zmleto sadje ljubitelj llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Čudežne televizijske lutke Uganka se glasi: ,»Majhno je, zeleno in vsak teden navdušuje desetine milijonov ljudi po vsem svetu. Kaj je to? “ Le res zadrt človek bo odvrnil, daje to zeleni dolarski bankovec, medtem ko bodo otroci in odrasli uganko rešili drugače. „To je žabec Ker-mit iz slavnega Muppet Showa.“ Letos stopa slovita televizijska zabavna oddaja Muppet Show, ki je redni gost tudi na slovenskih televizijskih zaslonih, že v tretjo sezono nadvse uspešnega prodora na televizije mnogih dežel sveta. Nedvomno je oddaja trenutno najbolj priljubljena televizijska serija na svetu. V 106 državah sledi Muppet Showu najmanj 235 milijonov gledalcev. Malo živčni, zmedeni žabec Kermit, ki je vedno na trnih, ali bo v redu speljal predstavo, je postal pravi simbol sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Mnogi ga primerjajo kar s slavno Miki Miško Walta Disneya. In vendar je žabec le navadna ročna lutka. Nič posebno spretnega, nič posebno presenetljivega. Vrečica iz zelenega blaga, rdeč gobček in dvoje polo-vičk pingpong žogic - to je na zunaj vse. Toda za preprostim zunanjim videzom se skriva prava pravcata osebnost, značaj, kije do potankosti izdelan, prepričljiv in živ. Prav temu gre, po mnenju vse tistih, ki so se lotili raziskovanja, zakaj so Muppcti tako uspeli, zahvala za tako živo prisotnost v številnih domovih. 1 Muppetki so kot pravi živi ljudje, vsak ima dobre in kakšno slabo lastnost, vsak je občutljiv na kaj, vsak sanja o nečem. Gospodična p>g»y (Pujska) je med vsemi še najbolj vročekrvna. Vroča kri ji dostikrat tako zavre, da sc spozabi in udari s pestjo po neljubih osebah. Njena neprikrita želja je postati zadržana, velika dama, a ji ne uspe nikakor. Podobno se dogaja medvedu Fozzieju, ki nikakor ne zmore povedati dobrega in udarnega vica, ali nadvse posrečenemu Velikemu Gonzoju, ki na začetku vsake oddaje zaman poskuša zatrobiti na fanfaro. Pianist pes Rowlf je izrezan mislec in filozof, ostarela gledalca Statler in Wal-dorf pa sta kar naprej nezadovoljna in se posmehuje ta dogajanju na odru. To so le glavne pojave, ob katerih se vrti pisana množica pošasti, živalskih in človeških likov. Oče slavnih Muppctkov je Jim Henson, Američan, ki je kot najstnik izdelal prve lutke in z njimi nastopal na lokalni televiziji. Posel ga je začel zanimati, zato je začel obiskovati tečsu za lutkarje, v V tem času so se porodili prvi Muppetki. Besedo je skoval Henson sam iz francoske besede marionette in angleške puppet, obe pa pomenita lutko. Henson je vedel, da mora svojim ročnim lutkam, ki so zaradi preprostosti zelo omejene v gibanju, vdahniti življenje na drugačen način. In rodila se je zamisel o za Muppetke tako značilnem govorjenju. S palcem in ostalimi prsti lutkar odpira usta lutk, vendar samo ob značilnih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiii samoglasnikih. To navidez preprosto metodo govorjenja je Henson izdelal izredno skrbno ob pomoči svoje žene Jane, ki je nekakšna mama Muppetkov. Ko je v dvajsetih letih zbral okoli sebe nekaj odličnih lutkaijev, od katerih je vsak sposoben posnemati po več glasov, se je veliki pohod začel. Muppetki so se začeli oblikovati. Uspe&ii seriji Muppet Show se je pridružila serija, imenovana Sezamova ulica, lani pa so Hensono-vi lutkarji posneli že tudi prvi celovečerni film s slavnimi Muppetki. V načrtu so snemanja novih televizijskih nadaljevank in novih celovečernih filmov. Lutkarji izredno trdo delajo. Kot sami pravijo, so ,.prave tunelske podgane". S tem najbrž mislijo na dejstvo, da morajo ves čas ostati skriti. V večini primerov ne morejo videti, kaj počenjo z lutkami na svojih rokah, zato si pomagajo z majhnimi televizijskimi monitorji. Pri snemanju filma je moral Henson, na čjgar roki živi žabec Kermit, celo zlesti v nepropusten zaboj, ki so ga z animatorj«ji vred potopili v ribnik. Scena je namreč zahtevala, da žabec igra na benjo ob robu ribnika. Dandanes je mogoče Muppetke najti vsepovsod: so na nalepkah, natisnjeni na majicah, otroškem perilu, na igralnih kartah, prodajajo jih kot igrače, na tržišču so plošče s posnetki popevk, izhajajo knjige, katerih junaki so Muppetki ali njim podobne nove lutke. Skratka, kolo kupčije se na veliko vrti. Nedvomno kane v žepe družbe Henson Associates ogromno denarja. Vendar Henson denarja ne nalaga na bančne račune ali v delnice, pač pa skoraj vsega pretopi nazaj v Muppetke. Serijo Muppet Show, katero so odkupile skoraj vse televizijske hiše razvitih držav, vodijo v finančnih knjigah kot nepridobitniško, oziroma sploh ne prinaša dobička. Ves denar od nje gre za financiranje novih oddaj. Ne nazadnje stane družbo nekaj denarja tudi obnavljale lutk. Žabec Keimit se zelo hitro obrabi, zato imajo na razpolago nekaj deset žabcev in drugih Muppetkov različnih velikosti, kakršno velikost pač zahteva scena. Kot zanimivost navedimo, da je nemalo težav povzročila privatna tkalnica, ki je prenehala izdelovati zeleno tkanino, iz katere je narejen žabec. Na vsem širšem, ameriškem tržišču niso mogli najti enakovredne zamenjave. Lutkaiji pri snemanju televizijskih oddaj koristno uporabljajo male televizijske moni-toije, da vidijo, kako se njihovi varovanci ,,obnašajo“. 34. Ko je stopil na suho, g8 je Natty obsul z očitki, da se je s strelom Po nepotrebnem izpostavil nevarnosti. Indijanec pa je odgovoril ponosno: »Velika Kaž» je Mohikanec in v boju zmeraj misli sam0 na sovražnika.« Potem se je še enkrat vrnil v vodo in ni odnehal prej, dokler ni kljub divjemu streljanju Mingov vzel skalpa sovražniku, ki ga je bil prej ustrelil. 35. Ko se je vrnil, so se posvetovali in sklenili, da počakajo do teme, se potlej kakor koli polastijo drugega čolna in z vso naglico odplujejo, ne glede na nevarnost. Ko se je stemnilo, sta odšla Jasper in Velika Kača na delo. S seboj sta vzela le nož in sekiro. Preplavala sta globoko vodo, ko pa sta zabredla k čerem, se je z druge strani pojavila temna površna postava. 36. Mingi so imeli očividno isti namen in bilo je jasno, da čolna ne bosta dobila zlepa. »Velika Kača bo pokazal, kaj zmore zvijača,« je šepnil Delavar in pomignil Jasperu, naj ostane zadaj, sam pa se je mirno približal sovražniku. »Hugh,« je zaklical Mingo, »tukaj je čoln; ali ni nikogar, da bi pomagal? Pridi bliže, da ga postaviva na vodo!« je velel prišlecu. Vojska, kuga, lakota nam groze (Države) in narodi so se ugreznili v ve- | like nesreče, vse je nemirno, vse vihanio, narod se vzdiga zoper narod, stan sovraži stan, siro- I maštvo se širi in ž njim obupnost," države se = oborožujejo, vojska, kuga, lakota nam prete:- | zakaj? Ker so države in narodi odpadli od Kri- = stusa, pa je zavladala strast, zavladda sebičnost. 1 zavladalo zatiranje slabejših. Vse je nemirno, | kakor na divje razburkanem moiju. (Dostikrat) smo že omenjali sitnosti, I ki jih je imelo vodstvo bolnice usmiljenih bratov I v Kandiji pri Novem mestu zaradi premajhnega i prostora in pa prevelicega števila bolnikov, ki so I iskali pomoči; razen tega je manjkalo tudi pri- s pravno stanovanje za strežnike—brate in dosti I druzih prostorov, ki so potrebni pri bolnici. | Izmed bolnikov, ki so prosili za sprejem, je bilo i včasih mogoče le najpotrebnejše sprejeti ter jih 1 deva ti v prenapolnjene sobe - dostikrat na tla. | Nedorasli otroci pa so se devali po dva in dva v | eno postelj - celo v veži so stale postelje z bol- | niki. (Grozna) nesreča. Brzovlak New York Central železnice je nedaleč Corfu zavozil mej gostim sneženjem v oddelek delavcev, kateri so na progi sneg odmetavali. Človeška telesa je na vse strani metalo in jih grozno razmesarilo; devet oseb je bilo usmrtenih, več pa poškodovanih. (Iz Budimpešte) se slišijo čudne reči zadnje dni. Zdaj s samokresi, zdaj s sabljami se dvobojujejo poslanci in ministri. Samo v sredo so brli tam trije dvoboji, zjutraj jeden, ob desetih jeden, in ob dvanajstih jeden. Pa naj kdo reče. da ni lepo življenje na Madžarskem! (Čisto) novo prodajalnično opravo za špecerijsko in manufaktumo blago, dalje tri okna za izložbo z okovanimi vratini ima na prodaj Ivan Sitar v Toplicah. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januaija 1899) SONČNA ZVEZDA — Peter Vovk iz Kočevja se je lotil fotografiranja zimskega motiva proti svetlobi. Sicer običajni motiv pešca v mestenem parku je močno poživilo sonce in zvezdasti odsev. Žarki, ki se širijo od sonca, so nastali v optičnem sistemu fotografskega objektiva. Mala skrivnost fotografov je, kako dobiti take žarke na posnetku. Najbolj važno je čim bolj zapreti zaslonko, dobro pa ie, če je pri roki širokokotni objektiv, ker je z objektivi kratke goriščne razdalje mogoče dobiti lepše oblikovane in bolj izrazite zvezdaste oblike, poleg tega pa sonce ne presvetli ostalega dela negativa, kakor se sicer rado zgodi pri fotografiranju proti svetlobi z objektivi daljših goriščnic. TATINSKI DEDEK - V mestecu Venersborg na Švedskem se je pojavil dedek Mraz, ki je v nasprotju s svojimi kolegi po vsem svetu obdaroval kar sam sebe. S pištolo v roki je prisilil poštne uslužbence, da so mu izročili okoli 240.000 dinarjev. S tem novoletnim darilom je izginil. Policija vneto išče tatinskega dedka Mraza. ODVEČNA PLOČEVINA - V Saudovi Arabiji pa se policija ukvarja z nerešljivim problemom, kako vsako leto pobrati okoli 35.000 starih avtomobilov, katere lastniki puščajo kar ob cestah. Morda bi se kako povezali z nami; odvečni avtomobili bi pri nas vozili znova z vso močjo in obdajala bi jih prijaznejša okolica. • KRAP ZA 200 LJUDI - Na Japonskem se je dvema ribičema posrečilo ujeti velikanskega krapa. Riba je bila dolga 146 cm, natehtali pa so ji kar 38,5 kg. Iz krapa so skuhali tradicionalno japonsko ribjo jed sašimi in z njo pogostili okoli 200 ljubiteljev dobre jedače. VEČNI POČITEK - S takim lepim krapom bi se Američan najbrž dal kar pokopati. Zadnje 4se je namreč v tej deželi mogoče pokopavati na nekaterih pokopališčih ljudi in živali skupaj. Seveda gre le za skupen pokop ljudi in njihovih živalskih tovarišev. Doslej so morali ljubljene muce in kužije pokopavati na posebnih živalskih Žalah. ELEKTRONSKA ASTROLOGIJA — Starodavna veda prerokovanja človekove usode in bodočih dogodkov iz položaja zvezd je v Zahodni Nemčiji krenila na sodobna pota. Računalniška družba iz Konstanze je izdelala po naročilu pivi astrološki računalnik, tako da bo zdaj o bodočnosti spregovorilo integrirano vezno in polprevodniki namesto romatičnih zvezd. Trenutno Nemce najbolj zanima, kam bo padel ameriški vesoljski laboratorij Skylab.Nekateri izračuni namreč dopuščajo možnost, da bodo ostanki padli na ozemlje ZR Nemčije. Astrološki računalnik o ,,zvezdi“ take vrste ne ve nič povedati. ^ tisti hip Vse slabosti na dan UGOTOVITI MORAMO, koliko je delo na posameznem delovnem mestu vredno, ker ga bomo šele nato natančno označili. Tukaj nastaja vprašanje meril za ocenjevanje dela. Pogosto je slišati trditve, da se vsa dela ne dajo normirati, akordirati ali kakorkoli meriti. Vendar je skrajni čas, da s tem prekinemo. Vsako delo je mogoče meriti, če ne z enoto, pa izkustveno. Kdor več dela, naj tudi več zasluži. Opaziti pa je, da se gospodarske organizacije boje dela po učinku iz preprostegao razloga, ker tak način meijenja dela takoj pokaže vse slabosti v organizaciji dela, v preskrbi, na kratko - vse slabosti pridejo na dan; tega pa se ponekod bojijo. LETOS JE USPELO prirediteljem dedka Mraza preprečiti pokanje električnih žarnic na okrašenih novoletnih jelkah v Novem mestu. Zato pa so otroci naredili mnoge škode s tem, da so trgali vato in vse okraske na drevesu in drevescih, ki so bili v dosegu njihovih rok. Mnogo tega so otroci naredili v prisotnosti staršev. Dedek Mraz bo prihodnje leto zato revnejši. KMETIJSKA ZADRUGA Žužemberk je na zemljišču splošnega ljudskeganj premoženja pri Budganji vasi zasadila večji nasad jabolk in višenj. Že spomladi so zlobneži delali škodo v tem nasadu, jeseni pa so uničili in izruvali okoli 50 višenj. Kmetijska zadruga že išče škodljivce, ki delajo sramoto kmetovalcem okoliških vasi.r NA KONCU KONFERENCE je bilo poudarjeno, da mora mladina iskati pomoči povsod. Kolikor bo sama pokazala zanimanje in voljo do dela, ji bo vsa pomoč zagotovljena. Ena važnih nalog za bodoče je tudi ta, da mladino naučimoj razpravljati in da na za to odrejenih mestih pove svoje želje in zahteve .oo DENARJA IN PROSTORA za knjižnico v Brežicah ni. Za nove izvode knjig zmanjkuje prostora, polic in omar. Zaradi prenapolnjenosti je delo v knjižnici zelo otQžkočeno.j (Iz DOLENJEKEGA USTA 15.januaija 1959) £ .Zaljubljen je bil pa vendar!“ reče notar, toda zdajci se ^ * ujame njega oko z adjunktovim in, dasi diugi umolknejo in N S radovedno čakajo, kako bo notar nadaljeval zanimivo svojo ^ £ pripoved, vendar ne reče več nego: ,JEj, to je bilo že davno! * s Pozabljene reči, saj veste, zarjavelo železo - pa pustimo, ^ £ pustimo - morda pove Andrej sam kdaj nekoliko več o tem. ^ * Ali to vam rečem” - in pri tem izprazni svoj kozarec - „to * £ bo fin mož, samo nekoliko neroden - pri ženskah!*4 ^ £ .Prijatelj davkar! Nič ne bo!“ vzklikne doktor in pri glas- % £ nem smehu pomaga tudi davkar ob svojih stroških. J Okoli enajste ure se je jela prazniti gosposka soba. Zunaj v J S prvih dveh sobah je še vpilo in ragrajalo nekoliko sejmarjev, ^ J ki so se vračali z mestnega sejma in tukaj sklepali do sedaj še * ^ nedognane kupe in pogodbe, kričali in šepetali, pri vsem pa ^ ^ pili in trkali s kozarci. ^ S Oskrbnika sta se, sedaj ta, sedaj oni, bavila z Ančko, sede- * J čo pri peči v prvi sobi. Mračno je bilo tam in pivci pri mizi ^ * so bili preveč utopljeni v svoje krave in vole, da bi bil kdo J J pogledal tja na klop. Tam pa je sedaj ta, sedaj oni obeh ' £ oskrbnikov hotel imeti poljub od deklice. Dobil ga nocoj ni S £ nobeden. Minče je šel nekolikokrat mimo njih in osorno ^ £ velel: V S „Ti - tam notri nimajo vina!“ s £ Toda ko je Ančka postavila vino tja pred adjunkta in ^ * notarja, je zopet sedla na klop v prvi sobi in eden oskrbnikov ^ £ je bil zopet tukaj. ^ * Naposled je odšlo vse, samo ona dva v gosposki sobi, N £ adiunkt in notar, sta ostala sama v živem razgovoru, ki se je ^ * šele sedaj razvnel med njima in katerega predmet je segal £ £ daleč, daleč nazaj v leta njiju prvega prijateljstva, v tisto ^ J dobo, ko je cvetel v mladeniških srcih „lipov cvet“ prve ^ * ljubezni, poln vonjave, vendar brez sadu. In vse te spomine je ^ J nocoj povzročila le suha tiskana novost v uradnem listu, da ^ 4 je novim sodnikom v Groblje imenovan Andrej Vrbanoj! I " ! J Bilo je petnajst let prej. 5 Pod nizkimi vrati enega tistih gradičev, kijih srečavamo v s J prelepih, z bukovino poraslih dobravah dolenje Kranjske ma- ^ * Ione vsako četrtinko ure, se je zbrala precejšnja družba go- J £ spode s kmetov: tri postame gospe, dva tudi že sivolasa go- ^ * spoda, pet ali šest gospodičen, med njimi tri pod dvajset, ena * £ pod trideset, ena ali dve pa nad trideset let; mimo tega pet ^ £ ali šest gospodičev, ki jih je bilo skoraj vse po dobi uvrščati ^ ^ med dvajseto in petindvajseto leto. ^ J Na Veselki, tako imenujejo ta gradič, je bila že dolgo J S navada, da se je tam zbirala sosednja gosposka mladež v s j prelepem poletnem času, ko je bila prilika uživati zlasti dija- J S ške počitnice. Studiosov je bilo povsod, bodisi v sosednjih J J gradovih ali v kmetskih hišah, in ženska mladina, kolikor je J 4 ni ostajalo že leto in dan v domači hiši in šoli, je prihajala £ £ tudi iz mest k sorodnikom in znancem. Pri Orlovih na Ve- ( J selki šobila vedno gostoljubna vrata odprta na stežaj. J 0 Lahka septembrska megla se je dvigala nad šentrupertsko ^ J dolino in od gosto obrastlih gozdnih robov so odmevali zad- jj * nji zvoki župnega zvona, ki je pel sedmo jutranjo uro. £ „Tine, kje imaš sivčka? “ zavpije bradat gospod, ki je za ^ J drugim, nekoliko sivolasim tovarišem ravnokar stopil iz veže. ^ * \ £ „Je že tukaj!” zakriči širokopleč hlapec, goneč od hleva N 5 sem dolgouha, osedlanega z dvema, na vsako stran pripetima ( £ košarama. > * „Kje je vino? Kje je kruh, kje pečenka? “ nadaljuje oni in s £ nemirno maha z veliko gorjačo po zraku. Bil je, da ga takoj ^ * predstavimo, graščak z Veselke, gospod Orel. j* £ „Vse je pripravljeno, vse je tu, papa!“ hiti ena izmed tistih ^ < gospodičen, o katerih smo dejali, da so bile pod dvajsetimi J 0 leti. Pri tem že nosi steklenico, zavitke in razno drugo robo s ^ J klopi pred gradom ter vse sklada v košari na oslovem sedlu. J £ “Jaz bom pomagal!" se oglasi uslužno eden izmed mladih s £ gospodov. ^ * ,Jaz tudi!“ se odzove nekaj drugih. S J Vesela gneča se napravi okoli osla in klopi, vtem pa ^ ? gospod Orel pozdravlja sedaj tega, sedaj onega. % j ,JCje pa je moja pipa pa moj tobak? “ vzklikne hipoma. „Ah, pipa, tobak! Gori v sobi je še!“ odgovori deklica, £ J očitno najmlajša izmed vseh. Štela je morda komaj trinajst ^ tlet- £ £ „No, glej - ti krempelj!" zakriči graščak na videz ne je- ^ j voljno, toda iz vseh besed mu vendarle zveni očetovska lju- J £ bežen in dobrodušnost. „To je tvoj referat,Maruša, in ti —” ^ J V tem je bila nekoliko dolgopeta deklica že v veži in na ^ £ stopnicah in za malo trenutkov tudi zopet pred gradom z ^ £ očetovo pipo in velikim mehurjem, polnim tobaka. S „Kje pa je Pepe — stric Pepe? “ vikne gospod Orel. £ „Odšel je že! Napove nas gori pri Slamaiju, da bo mogoče ^ S kaj skuhati!” reče tista gospodična, ki je ravnokar spravila ^ J košari v red. ^ S „Tega tudi ni treba! Zakaj mu nisi velela, naj počaka? Ti J J Julka, ti rudi ne misliš in ne veš, česa je treba! Stric bi nam ^ £ lahko vodil Sivčka!“ ^ * „Oh, ne, tega bom jaz!“ zakliče takoj pet ali šest glasov. ^ £ „Jaz ga bom!“ pravi najglasneje Maruša. Držala je osla že ^ 0 za brzdo. £ ,,No - kje pa je — ? “ vzklikne graščak sedaj še enkrat ^ ^ polglasno in pogleda zamišljeno okoli sebe. ,£lo, torej,pa— > S odrinimo!" { ^ Polovica družbe je že korakala vkreber proti obraslim > S brdom, vstajajočim za gradičem. Gospod Cfrel je bil iz stare s 0 svoje navade ponovil tisti „Kje pa je? “ in, ker ni imel v tem ^ * trenutku nobene več želje, je sedaj mirno nastopil z gospemi ^ £ in svojim postarnim tovarišem pot za drugim mladim rodom, ^ ^ ki je hitel z obloženim oslom na čelu. ^ £ Vtem se mi lahko zložno seznanimo še z nekaterniki te ^ £ družbe, katerih si vseh doslej še nismo mogli ogledati. S < Moški spremljevalec graščakov je bU umirovljen stotnik, £ molčeč gospod, ki drugih ni niti kratkočasil niti vznemirjal. £ ^ Stanoval in živel je yeč let pri Orlovih, udeleževal se kot 5 £ ,.pasiven član“ vseh zunanjih nastopov te družine, se kazal ^ * časih tudi za koristnega pri nadziranju hlapcev v hlevu in S £ skednju, sicer pa je bil bolj „samosvoj“ gospod. * MaNuiM pred 20 leti 00. POTA m sm? Blagajničarka ni bila kriva Do denarja IMV-tozd Commerce so lahko prišli tako mehaniki kot kupci - Jasminka Snidarsic je neusposobljena za blagajničarko delala v nemogočih razmerah Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da Jasminka Snidaršič iz Krškega ni dolžna plačati Industriji motornih vozil -tozd Commerce Novo mesto 10.000 din. Nasprotno: sodišče je odločilo, da mora IMV—Commerce povrniti stroške postopka, ki so odmerjeni na blizu 1.500 din. OB LADO — V noči na 9. januar je Adolfu Moškonu iz Krškega nekdo odpeljal osebni avto Lada, ki je bil parkiran pred domačim stanovanjskim blokom. PIL NA DELU - Krški miličniki so 9. januarja pridržali do iztreznit-ve Boža Sofriča s Senovega. Sofrič je že dopoldne malo pogledal v kozarec in razgrajal na delu v Metalni. „Normo“ bosta izračunala skupaj s sodnikom za prekrške. NESREČA MED POUKOM - 9. januarja se je v tovarni Belt v Črnomlju poškodoval pri delu 15-Jetni Mladen Puž iz Gradca. Mladen, ključavničarski učenec PUŽ, je vrtal luknje v jeklenih ploščicah. Ko je eno od ploščic vstavil v primež, je ni dovolj pritrdil, zato jo je med vrtanjem iztrgalo in vrglo v Mladenovo zapestje. Vajenca so morali zaradi zlomljene kosti prepeljati v novomeško bolnišnico. K SODNIKU - V soboto zvečer so krški miličniki pridržali do iztrez-nitve Ilijo Marjanoviča iz Krškega, ker je razgrajal v Hotelu Sremič. Sledila bo tudi običajna pot k sodniku za prekrške. IMV—tozd Commerce je terjal od Šnidaršičeve 10.000 din kot odškodnino za primanjkljaj, ki ga je povzročila kot blagajničarka v prodajnem oddelku. Jasminka Snidaršič pa je menila, da ni dolžna plačati nič. Poudarila je, da na delovno mesto blagajničarke sploh ni bila razporejena, da ni sprejemala temu delu primernega osebnega dohodka, bila je samo referent prodaje. Začasno je morala zaradi potreb prevzeti blagajniško delo. Tega dela pa ni bila vešča niti zanj usposobljena. Delovne razmere, je trdila Žnidaršičeva, so bile nemogoče in do denarja so imeli pristop tako delavci kot stranke. Možno je, da je denar vzel kdo drug ali pa se je ona zmotila pri štetju. V nobenem primeru pa ne gre za naklep ali veliko malomarnost. SNEG PREMAGAL ZAVORE 10. januarja dopoldne je Anton Cimperman iz Iške vasi, voznik avtobusa podjetja Kompas, ustavil v Gotni vasi, da bi potnik vstopil. Za njim je pripeljal prehitro s tovornjakom Maks Krampi iz Maribora, ki na zasneženi cesti ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je v zadnji del avtobusa. Škode je za 60.000 din. Sodišče je dalo prav Jasminki Snidaršič. Da bi bil delavec odškodninsko odgovoren za ško- PO DOLENJSKI DE2ELI • V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v kiosk Dela na Cesti herojev v Novem mestu. Nepridiprav je razbil okence. Odnesel ni nič. Novomeška izdaja Dela ga ne zanima. • V četrtek se je v Prelesje pri Šentrupertu priklatil Anton Brandštater, ki ni nikjer zaposlen in tudi stalnega doma nima, ve pa se, da se že več mesecev potika po trebanjski občini. Brandštater se je popoldne sam povabil h Kocjančičevim in zahteval pijačo. Ko je bil čas za večerjo, je spet prišel in zahteval poln krožnik in žlico. Gostoljubnost ima svoje meje, za potepuhov večerni obrok in mehko zglavje so morali poskrbeti miličniki. • V teh predpustnih dneh so semiški miličniki pridržali do iztreznitve 29-letnega Janeza Rožmana iz Boršta. Fant je kričal in razgrajal v Hotelu Smuk. Nič posebnega, boste rekli. Pa je, poba je roka postave prijela mimogrede, ko je ravno spravljala na hladno nekega drugega, prav tako segretega gosta. Dela čez glavo . ODPADLI Resnične zgodbe ljudi, ki so si vzeli življenje Nedaleč od Trebnjega na malem hribčku nad glavno cesto stoji domačija. Domačija, kakršnih je danes že malo na Dolenjskem. Hiša z gospodarskimi poslopji na vrhu hribčka tvori štirikotnik, katerega notranji del je prostorno dvorišče. Okrog tega štirikotnika je velik in dobro vzdrževan sadovnjak, ki daje poleti krepko senco in skoraj skriva poslopja. Pobočja hribčka so lepo obdelana, prvovrstne njive. K temu lepo zaokroženemu posestvu spada še velik vinograd na prisojni rebri, kako uro od domačije, in precejšen kompleks gozda nedaleč stran. Družina, ki to posestvo obdeluje, je številna. Gospodarje trden kmet srednjih tet, že malo sivkastih las, bolj čokate postave. Obraz oglate oblike, z močnimi obrvmi, ostrimi potezami in razo-ranim čelom kaže odločnost. V malo stisnjenih sivih očeh opaziš nekaj prežečega, nevarnega, nedostopnega. Mati je kot vse kmečke matere pod močnim očetovim vplivom. Zgarana žena, ki dobro pozna materinstvo in delo, bolj majhna kot velika. Otrok je pet; najstarejši je sin Lojze, ostale so hčere. Pri družini žive še stara mati, nekaj tet in poljskih delavcev ter delavk. Oče Lojze je pravi kralj na Betajnovi, kakor ga je opisal Ivan Cankar. Takrat, ko se je začela naša zgodba, je bil sin Lojze star dvajset let. Bilje priden in delaven; vse je kazalo, da bo dober gospodar in da ne bo zapravljal dediščine, ki se je nabrala z rodovi. Bil je mlad in fant od fare, pa se je zaljubil. Ampak ni se zaljubil*prav: izbral si je sosedovo dekle, ki je v vasi služila za deklo. Pepca je bila brhko dekle, lepa, prijazna in delavna. Imela pa je veliko napako - bila je revna. Lojze in Pepca sta se dolgo časa imela rada po tihem, počasi pa sta se skorajžila in pokazala ljudem. Lojze je začel očeta pripravljati na to, da se bo oženil. Očetu je bilo prav. Zakaj ne bi imeli še nekoga pri hiši, delaje dovolj! Nepričakovani očetov pristanek je sprva Lojza zmedel, potem pa je prišel z besedo na dan, da si je izbral nevesto, sosedovo Pepco. Očetu se je pri priči zmračil obraz in udaril je po mizi N ikdar ne bo dovolil, da bi njegov bogati grun-tarski sin vzel bera&o deklo! Njegovi dedje in on že niso delali zato, da bodo na gruntu gospodarili kajžarji in osebenjki. Pri priči naj sin pusti tisto dekle in je bolje, da se nikdar ne oženi, kot da bi jemal kakšno tako. O tem ne bo več razpravljal, zanj je zadeva končana. Očetova trma Lojze je bil pobit. Vendar ljubezen ne pozna meja med grun-tarji in kajžarji. Lojze je hodil k Pepci kot prej. Ob večerih sta se dobivala in ob nedeljah, če je naneslo, včasih tudi čez dan. Očetova trma je morda še bolj podžgala čustva. Cez leto dni je Pepca rodila sina. Lojze je bil srečen. Pomagal je. Pepci in sinu, kjer in kolikor se je dalo, skrbel je zanju kot dober oče. Stari je seveda za to vedel, pa ni niti z besedo omenil. On je prepovedal in zanj je bilo končano. Le če je bil jezen, je Lojza zafrknil. Pepca in Lojze sta se dobro razumela še kar naprej, otrok jima je bil, kljub temu da je bil rojen izven zakona in brez očetove milosti, v veselje in oba sta ga imela rada. Lojze je vedel, zakaj živi. Minili sta še dve leti. Otrok je poznal očeta in mater, ni pa poznal starega očeta. Lojzova mati ni bila slaba ženska, večkrat sije ukradla trenutek, ko je menila, da je mož ne bo zasledil, pa je skočila pogledat svojega vnuka. Rada se je z njim poigrala in mu prinesla kakšno slaščico. Otrok je bil zdrav, razposajen in se je razvijal, daje bilo veselje. Lojze je potihem upal, da se bo oče uklonil, a se ni. Počasi je tako življenje že vsem skupaj začelo presedati. Zakaj se ne bi Lojze in Pepca vzela? Vsa vasje bila zaveznik mladega para, oče pa je trmoglavil dalje. Nekega ponedeljka v maju sta Lojze in mati peljala v Novo mesto vole na sejem. Ko sta jih dobro prodala, sta se vračala z vlakom domov. Lojze je še enkrat razlagal materi svoje težave zaradi očetove nepopustljivosti in jo rotil, naj mu pomaga in poskuša očeta pregovoriti. Sprva mu ni hotela ničesar obljubiti, ker se je bala moža, toda bolj ko sta se bližala domu, bolj je Lojze materi prigovarjal in jo končno pregovoril. Da bi bila bolj korajžna, sta zavila v Trebnjem v gostilno na liter vina in dokončno pripravila načrt za pogovor z očetom. Doma so se najprej pogovarjali o prodanih voleh. Potem se je mati z zadržanim strahom obrnila k očetu in mu dejala: „Lojz, dovolj je tega! Mrada dva se imata rada, Pepca je dobra gospodinja, otroka imata, ki je naše krvi. Lojze bo dober gospodar, naj se vzameta! Vsa vas nas že postrani gleda. Kaj ne vidiš, da se starava in ne bova več dolgo? Naj mlada dva poprimeta za nama!“ Oče je skočil, kot da gaje pičil gad: „Ne in ne! Pa če vse hudič vzame, jaz ostanem pri svojem! Če pa kateremu ni prav, naj se pobere od hiše!“ Lojze se je brez besed dvjgnil. N a njegovem obrazu bi človek lahko razbral razočaranje in obup. Od trpljenja in garanja prezgodaj ostareli moški obraz je postal še starejši. Oči so strmele nekam v prazno. Počasi kakor starec je s trudnimi koraki odšel iz hiše proti seniku. Čez nekaj minut je počilo. Lojze si je s skrito vojaško puško končal življenje... Čez dobro uro je bila na kraju komisjja. Vaščani so stali okrog senika, kjer je ležal Lojze s prestreljeno glavo. Do smrti obupana Pepca jc slonela ob seniku in samo še hlipala, ker jokati ni mogla več. Prijateljice so jo tolažile. V hiši pa je bil otrok njune ljubezni, ki ga je držala v naročju stara mati in jokala, ker so tudi drugi jokali. Po kotih so si brisali solze sorodniki in sestrice. S sklonjeno glavo je sedel za mizo oče Lojz, strmel predse in v očeh je imel solze. Rad je imel sina, a dokler jc bil živ, je imel grunt še rajši. Sedaj jc vzel v družino Pepco in vnuka, sedaj, ko je bilo prepozno. Srečo mladih ljudi je spet enkrat pokopal pohlep po zemlji in denarju. Dr. B.O. (nadaljevanje prihodnjič) do, ki jo podjetju povzroči s svojim delom, sta potrebni dve obliki krivde: naklep ali pa velika malomarnost. Vsako od teh krivd pa je treba dokazati. IMV-Commeice pa tega ni storila, o manku je samo obvestila UJV, ki pa tudi ni ukrepala, ker ni bil podan sum za kaznivo dejanje. Sodišče združenega dela je ugotovilo tudi da Žnidaršičeva za blagajničarska dela ni bila strokovno usposobljena, da je delala v nemogočih razmerah, da so lahko prišli do mize z denarjem ne samo mehaniki, ki so se prišli malo pogret, ampak celo stranke. Poleg tega je Žnidaršičeva na nemogoče delovne pogoje večkrat opozarjala in prosila za zamenjavo. V čem naj bi bila torej njena velika ali groba malomarnost? SPET SMRTNA NESREČA PRI JEZERU V torek, 9. januarja zjutraj, je na magistralni cesti pri Jezeru umrl 42—letni Janez Bobnar iz Zbur, sopotnik v osebnem avtomobilu Staneta Krištofa iz Saje-nic na Mimi. Mladen Mihelj iz Bijenika je vozil osebni avto proti Ljubljani. Pri Jezeru je dohitel tovornjak in ga začel prehitevati, ko je nasproti pripeljal Krištof. Avtomobila sta silovito čelno trčila, Bobnar, ki je sedel na prednjem sedežu je bil takoj mrtev. • Ranjeni so bili še oba voznika in Rosa Žtrbac iz Zagreba, ki se je peljala z Miheljem, ter Nada Jerkovič iz Krmelja, ki je bila v avtu Staneta Krištofa. Ranjence so odpeljali v novomeško bolnišnico, na zdravljenju so obdržali Jerkovičevo. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 I 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 0 \ 0 i! 0 0 0 0 '0 !: 0 \ Naj živita sneg in led! 2e od novega leta sem preklinjamo sneg, poledico, meglo in vse druge mogoče tovrstne nevšečnosti, ki človeku zagnusijo peš hojo, pa tudi vožnjo z avtom. In vendar - tako kaže - so prav ti nemogoči pogoji največje zagotovilo za varnost na cestah. Statistika namreč pripoveduje, da je bilo v minulih petih letih v tednu, ki smo mu priče (od 15. do 21. januarja} vsega skupaj na naših cestah samo 42 smrtnih žrtev. Lansko leto, ki je v statističnem letopisu označeno za najbolj črno, ima na rova- šu v omenjenem tednu vsega tri smrtne žrtve. V Sloveniji torej lahko pričakujemo v naslednjih dneh sorazmerno mimo cestno prometno stanje, saj še prav nič ne kaže na izboljšanje razmer. Ali ni to paradoks? Ali ni žalostno, da smo na cestah po statistiki najbolj vami takrat, ko so pogoji najslabši? Ko se najbolj bojimo za pločevino svojega avta - če nam zjutraj sploh ne vžge! Naj torej v imenu varnosti še dolgo živijo sneg, led, megla, pomanjkanje soli in zaspana cestna podjetja! * 5 ! te te te te te 5 te S ! te I te te te te te te te * S te te te te Jenska, daj 1.000 din!” Mladoletnika pobegnila iz poboljševalnice, ukradla avto, izsilila od samotne ženska denar in oddrvela na potep V petek okoli 9.50 je nekdo izpred dij odpeljal zastavo 101 bele barve, last nei „ doma v Krškem ... , —.....ega Krčana. Slab h 45 minut kasneje pa ie novomeška postaja milice dobila prijavo, da je bila oropana 64- fetna Neža Dagarin iz Grmovelj. Dogodka sta biti VARIL OB POSODI Z NAFTO V petek okoli poldneva se je hudo opekel po rokah 26-letni Franc Bale iz Pavle vasi, ki je v garaži z električnim varilnikom varil snežne verige. Med delom se je z varilnikom dotaknil kosa železa, ki je stal ob posodi z nafto. Močno iskrenje je nafto vnelo, ogenj je zajel Baletov suknjič. Fant je suknjič sicer hitro odvrgel, vendar ga je kljub naglici opeklo po rokah. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. v zvezi. Dagarinova se je tega dne pripeljala z avtobusom do Hriba, kjer je izstopila in zložno nadaljevala peš. Med potjo ji je pripeljala nasproti bela 101, v kateri sta bila mlajša fanta. Avto je ustavil, eden od fantinov je pristopil k Dagarinovi in zahteval, naj mu da 1.000 din. Ženska denarja ni hotela dati kar tako, nakar ji je vzel iz rok torbico, vzel iz nje okoli 800 din, torbico pa Vrgel nazaj. Avto je nato oddrvel proti Otočcu. Akcija delavcev UJV je takoj stekla. Ugotovili so, da sta fantina na otoški črpalki napolnila tank in odpeljala proti Ljubljani. Poizvedovanje se je razširilo na vso Slovenijo. Dan kasneje so najprej enega, nato pa PREHITEVAL V ŠKARJE - V torek, 9. januarja, je Alojz Lekše z Dol. Radulje vozil osebni avtomobil od Rake proti Krškemu. Na Rimšu je dohitel osebni avtomobil in ga začel prehitevati, ko je nasproti pripeljal z avtobusom podjetja „Gor-janci" Darko Kocjan iz Zaboršta pri Škocjanu. Vozili sta trčili, ranjenega Lekšeta so odpeljali v novomeško bolnišnico. Potnikom v avtobusu ni bilo nič, škode je za 30.000 din. NEPRIMERNA HITROST - 10. januarja je Milan Bjelobrk iz Subotice vozil tovornjak po karteljevskem klancu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na zasneženi cesti zaneslo v levo, v tovornjak Ivana Stanojloviča iz Umka, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri. Ranjenega Bjelobrka so odpeljali v -novomeško bolnišnico. Magistrala je bila zaradi nesreče več ur zaprta za tovornjake. TOVORNJAK V TOVORNJAK - 9. januarja dopoldne je Ivan Košak iz Dobruške vasi vozil tovornjak, naložen z zemljo, z gradbišča pri tovarni zdravil v Ločni proti Mač-, kovcu. Pri Kosovi gostilni je pripeljal Košaku nasproti s tovornjakom Marjan Kovač iz Novega mesta. Med srečanjem je Košak zavrl, tovornjak je na poledeneli cesti zaneslo v levo, v Kovačev tovornjak. Škode je bilo za 30.000 din. OBSTAL NA SPODNJI CESTI -10. januarja je Janko Ajtnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu vozil osebni avto iz zagrebške smeri proti Ljubljani. Ko se je pripeljal na most čez Krko pri Čatežu, je avto zaradi neprimerne hitrosti na zasneženem cestišču začelo zanašati. Vzvratno je zdrknil ob robu mostu po nasipu navzdol in obstal na spodnji cesti. Voznik in sopotnik Stanko Ovniček iz Slovenj Gradca sta bila laže ranjena, pokrpali so ju v brežiški bolnišnici. Na avtu je za 50.000 din škode. ZAPRL POT — V nedeljo popoldne je Jurij Grašak iz Črnomlja vozil osebni avto od Novega mesta proti Metliki. Na Jugoiju je s stranske ceste pripeljal z osebnim avtom Ljubljančan Marjan Kočevar in Grašaku zaprl pot. Pri trčenju sta bili ranjeni Gralakovi sopotnici Ana in Ružiča Grašak iz Črnomlja, škode pa je za 26.000 din. PO SREDI CESTE - Jože Tomažin iz Črnomlja je v nedeljo dopoldne vozil osebni avto od Starega trga proti Kotu. Nasproti mu je v ovinku pripeljal z osebnim avtom po sredi ceste Ljubljančan Alojz Vovk. Tomažin se je umikal v desno, vendar nesreče ni mogel preprečiti, škode je za 20.000 din. še drugega nepridiprava izsledili in prijeli miličniki iz Cerkelj na Gorenjskem. Ugotovili so, da gre za 16-letnega Vilija Č. in 18—letnega Milana M., ki sta pobegnila iz vzgojno-popravnega doma v Radečah. Izlet v stilu slabih gangstrskih filmov je trajal samo dva dni, v nedeljo sta bila fantina varno dostavljena v VPD Radeče. SEL PO DENAR, KONČAL V PRIPORU Florjan Baumkirher (35 let) iz Zabukovja pri Sevnici se je v ponedeljek popoldne odpravil na obisk k znancu Milanu Štanglu v Rečico pri Zidanem mostu. Florjan je zaprosil Milana za denarno posojilo — kot že večkrat poprej. Pa Štangel ni bil odprtih rok, predvsem zato, ker mu je Baumkirher menda Š9 od prej dolžan. Štangel je ravno kuhal žganje, Baumkirher je prisedel in se-ga naložil. Beseda je dala besedo, začel se je prepir, ki se je končal tako, da se je Štangel zatekel v hišo. Baumkirher je odšel, malo poprej so ga našli ljudje v snegu brez zavesti. Odpeljali so ga v sevniški zdravstveni dom, kjer so ga nekoliko spravili k sebi, tako da je lahko začel razgrajati. Morali so poklicati miličnike, ki so Florjana Baumkir-herja v dobri veri odpeljali v brežiško bolnišnico. Tudi tam je rogovilil. Končno so ugotovili, da možak ni za v bolnišnico, ampak za v pripor do iztreznitve. NEPREVIDEN UČITELJ KEMIJE 10. januarja ob 13.10 je počilo v osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Učitelj kemije Franc Ocvirk (22 let) je v kemijskem kabinetu pripravljal snovi za pouk naslednjega dne. Ko je rezal kos belega fosfoija, je delček padel v umivalnik. Eksplozija je raznesla lijak in odrinila montažno steno. Ocvirk je dobil poškodbe po obrazu, prsih*in rokah. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, od tam pa na ljubljansko kliniko. četrtkov intervju Kmet ne verjame na besedo Inz. Miha Krhin: „Štirje kmetijski zakoni so stopili v veljavo, kadrovsko pa nanje nismo dovolj pripravljeni" Novomeška Kmetijska zadruga je (kot kmetijstvo na splošno) v precej hudih težavah, ker je precej investirala, naložbe pa še ne dajejo finančnih rezultatov. Trenutni položaj je precej zaskrbljujoče orisal direktor zadruge inž. Miha Krhin: .Zadnja leta na našem področju močno narašča proizvodnja mleka,nazaduje pa ostala kooperacija, kar me zlasti skrbi. Predvsem velja to za pitanje prašičev in govedi. Znani so tudi razlogi: cene reprodukcijskega materiala so šle lani za 20 odst. navzgor, odkupne cene mesa pa so več ali manj na isti ravni. Kmetje enostavno opuščajo rejo živali, ker imajo pri tem izgubo, kot jo imamo mi v družbenem sektorju. Vsi republiški in zvezni organi obljubljamo, da inž. Miha Krhin: „Ce se nam bo načrt posrečil, bomo imeli kmalu spitanih 24.000 pujskov.*4 bodo v letu 1979 cene urejene in razmere na trgu ustaljene, toda kmet ne veijame več nobenim besedam. Prevečkrat je bil že razočaran, da bi ga lahko še potegnili za nos, zato hočejo vse črno na belem, preden bi se znova lotili živinoreje. Trenutno nobeno prepričevanje ne zaleže, čeprav smo poizkusili. Prav bojim se sezone od maja dalje, ker bo očitno nastopilo pomanjkanje mesa. Doslej smo kupovali živino in prašiče na jugu, zadnje čase pa tudi tam ni več dobiti ustreznih količin — Pa vi verjamete tem obljubam, kot ste jih imenovali? prepričan sem, da do sprememb na tem področju mora priti in bo prišlo. Potem bomo v kaši spet mi, organizatoiji kmetijstva, ker nam bodo očitali: Cene so urejene, mesa pa ni! Niste znali organizirati proizvodnjo. Jaz opozarjam, da dogovarjanje predolgo traja in da po novih cenah ne bodo čez noč spitani pujski ne vzrejena živina in da bo prvo obdobje, ,sušno‘.“ — Na kakšen način bi bilo po vašem mogoče v domači občini proizvajati dovolj pujskov, da bi bilo ugodno za kmeta in za potrošnika? „Ukvarjamo se z načrti za tako imenovane mini farme prašičev. To bi bila trdnejša oblika sodelovanja z zadrugo, pogoji pa so za kmeta dokaj ugodni. Zbiramo interesente, da bi pri 30 kmetih ustanovili take famie, potem bi imeli v razmeroma kratkem času na trgu 24.000 pujskov. Denar za naložbe v potrebne objekte in za začetek proizvodnje bi bilo mogoče dobiti." — Letos čaka kmetijstvo tudi vrsta novosti, ki jih prinašajo štirje novi kmetijski zakoni; njih praktična veljava se bo kmalu začela kazati. Kaj si obetate od tega? ,,Organizacijsko smo na te novosti pripravljeni, ker smo nedolgo tega ustanovili 5 tozdov v sklopu zadruge. Prvi zadružni sveti so že zasedali in moram reči, da so zelo odgovorno in zagnano razpravljali. Zaskrbljujoče pa je, ker kadrovsko ne bomo dorasli zahtevam, ki jih prinaša nova zakonodaja. Nova organiziranost je sila zahtevna, uspehi pa bodo le, če bodo zagotovljeni primerni strokovni kadri. Razpisali smo že mesta individualnih poslovodnih organov za, tozde, pa je bilo do zdaj kaj malo odziva.“ RIA BAČ ER SPRAVITI OTROKA V VRTEC . .. Minili so časi, ko smo v občini odpirali vrtce, pa v njih ni bilo dovolj otrok. Tudi v Šentjerneju, od koder je ta posnetek, je bilo sprva skoraj prazno, danes pa je do zadnjega kotička polno. V mestu pa čaka na sprejem v vrtec še nekaj sto otrok. (Foto: R. Bačer) LETOS PRECEJ VODN OGOSPOD ARSK1H DEL V letu 1979 je po občinskem družbenem planu predvidena vrsta del s področja vodnega gospodarstva. Tako je zapisano, da bo končana regulacija potoka SuSee v Dol. Toplicah v dolžini 282 metrov, da bo poskrbljeno za redno vzdrževanje reguliranih potokov Kobila, Brus-ničica, Toplica in zavarovanje na Krki. Sredstva so poleg tega zagotovljena za nadaljevanje študije ,.Kompleksna vodnogospodarska ureditev območja Krke“, pripravili pa bodo tudi dokumentacijo za regulacijo potoka Kamniščka na Mokrem polju in za melioracijo okrog 200 hektarov bližnjih zemljišč. SEMINARJI ZA KOMUNISTE V torek, 16. in v sredo, 17. januarja, so v Novem mestu organizirali seminarje za sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane občinske konference. Po skupinah so predelovali in obravnavah uresničevanje stališč in sklepov 9. seje predsedstva ZK, ki se nanašajo na naloge komunistov pri uresničevanju politike gospodarskega in družbenega razvoja. Prav tako so obravnavali naloge osnovnih organizacij glede nadaljnjega razvoja organiziranosti ZK. Ni takih vrst kot lansko zimo Potrošniki se sicer pritožujejo, da ne dobe vselej plina, kadar ga pridejo iskat v skladišče Novotehne na Cikavi, vendar pa letos ni take krize, kot je bila lansko zimo, ko so ljudje po več ur navsezgodaj v najhujšem mrazu čakali v vrsti in je bila „borba“ za plin še tudi takrat, ko so ga pripeljali. ..Dobivamo tri kamione jeklenk na teden, kar bi v poletnih mesecih zadostovalo, da bi imeli plin stalno v prodaji, pozimi pa je premalo. Večjih količin nam ne dobavijo,“ je rekel poslovodja. Strankam ni potrebno čakati v vrsti, zgodi pa se, da morajo priti dvakrat, preden dobe jeklenko plina. Kakor so povedali v skladišču Novotehne, zaenkrat tudi ni pričakovati, da bi prodaja plina tekla povsem nemoteno, kajti dobivajo 30 odstotkov jeklenk manj, kot jih naročijo. Zgolj zidovje je mrtva naložba Novozgrajeni bršljinski vrtec zaprt čaka na ljudi, da bi v njem delali - Pomanjkanje vzgojiteljic ne bo odpravljeno, dokler ne bo stanovanj in šolanja v domačem kraju Pa se je zgodilo, kar so nekajkrat tudi javno opozorili ljudje, ki se z otroškim varstvom bavijo: zgradili smo krasen nov vrtec v Bršljinu za 180 otrok, stavba pa zaprta čaka, ker ni kadrov. Vrtec, na katerega otvoritev nestrpno čaka več kot 150 družin, je z opremo vred veljal okrog 12 milijonov, ima nad 800 m2 uporabne površine brez zaklonišča — pa je za zdaj še brez koristi. 1 ....... ~ * ~ Pomanjkanje vzgojiteljskega kadra je v zadnjih petih letih prav v novomeški občini čedalje bolj pereče. Medtem ko imajo v Mariboru „poplavo“ vzgojiteljic, saj se jih na eno razpisano mesto javi čez 25, v Novem mestu ni bilo možno pravočasno dobiti niti 6 diplomiranih vzgojiteljic, kolikor jih za odprtje vrtca potrebujejo. Prišle bi, če bi jim nudili lepa stanovanja, teh pa ni, ker jih tudi ni možno kupiti zaradi znanih zastojev v družbeno OCENA JE UGODNA Konec preteklega leta si je komisija občinske izobraževalne skupnosti ogledala celodnevni pouk na štirih šolah v novomeški občini in meni, da so prvi rezultati ugodni glede na to, da nobena šola ni začela s celodnevnim poukom v idealnih razmerah. Pohvalili so zlasti prizadevanja kolektivov šol in krajevnih skupnosti, da bi uredili še tiste stvari, ki so bile pomanjkljive. Po besedah Štefana Galiča, predsednika občinske izobraževalne skupnosti, pa bo potrebno kmalu sprejeti odločitev: ali v letu 1979 preiti na celodnevni pouk za vse učence na šolah, ki imajo to novost uvedeno zdaj le na nižji stopnji. Te šole so Brusnice, „Grm“ v Novem mestu in Dol. Toplice. Glede na učni proces bi bilo najbolj smotrno, da bi to uvedli, glede na ostale težave pa je potreben še premislek. »Začnemo, čim sneg skopni” Prizadevni krajani ždinjsko — trškogorskega območja bodo gradili asfaltno cesto Dol. Kamence — Ždinja vas in s tem omogočili prevoz na delo in razvoj krajev Niso mačje solze v zaostalem predelu zbrati 2,4 milijona dinarjev za gradnjo 2 kilometra dolge ceste, kn prav to so se odločili narediti krajani med Dol. Kamencami in Ždinjo vasjo s sodelovanjem Krajevne skupnosti Otočec in obljubljeno pomočjo komunalne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij. „Poti nazaj ni. Delati bomo začeli izvolili v Zdinji vasi. Modernizacija takoj, ko bo sneg skopnel," izjav- ceste, ob kateri žive ljudje, ki se vo- ljajo v gradbenem odboru, ki so ga zijo v mesto na delo, bo po cenah iz KRITIČNA DRSNA TOČKA - Prav na teh zebrah med študijsko knjižnico in zadružnim bifejem vselej najbolj drsi in je zato nevarno za pešce. Komunalci so pred kratkim sneg povsem očistili, ampak j*j» ko vsakih nekaj dni dobimo novo pošiljko... (Foto: R. Bačer) leta 1979 veljala 3,8 milijona dinarjev. Uporabniki ceste in krajevna skupnost bosta zbrali 2,4 milijona din, preostali znesek pa naj bi dala komunalna skupnost. Vsa dela do asfaltne prevleke bodo izvedena s pomočjo uporabnikov ceste. Zdinjsko-trškogorsko območje z Grčevjem je zaostalo, saj nima ne ceste ne vodovoda in ne telefona. Kmetijstvo je nerazvito, delno tudi po zaslugi slabih poti, ker pridelkov ne morejo voziti na trg. Na delo se vozi iz teh krajev veliko ljudi, morajo pa do avtobusa peš tudi po 2 uri. Prav tako morajo pozimi pešačiti v šolo otroci, ker jih avtobus ne more priti iskat. Vsa začetna omahovanja so minila in sc spremenila v odločno akcijo, da bo cesta čimprej zgrajena. Krajani pospešeno zbirajo sredstva. Velika večina ne odreka sodelovanja in prispevka, nekaj posameznikov pa se še izmika. Najbrž si bodo še premislili, kajti ne bo prijetno živeti ob dejstvu, da se voziš po cesti, na kateri so sosedje puščali žulje. Krajani pa pričakujejo tudi podporo s strani Krajevne skupnosti Bučna vas, ker gre del ceste tudi po njenem terenu.- J.K. SAMO 25 DIN ČLANARINE Članom Zveze borcev za severno mejo je namenjeno obvestilce, naj poravnajo letošnjo članarino, ki znaša 25 dinarjev. Nakažejo naj jo na naslov: Zveza borcev za severno mejo, Novo mesto, Segova 11. Misliti nam je za 75 let naprej Pospešene priprave za prestavitev novomeškega pokopališča Če kdo misli, da je zamisel o prestavitvi ločenskega pokopališča in vrtnarije zaspala, se moti, kajti več služb pospešeno dela pri reševanju teh vprašanj, da bi lahko čimprej prišlo do gradnje. Zdaj ni več vprašanje, če bo novo pokopališče na vrhu Marofa blizu nekdanje Možetove domačije ali ne - to je sklenjeno -pač pa so težave, ker je po dosedanjem zazidalnem načrtu za novo pokopališče predvidenih premalo površin. Zazidalni načrt je bil predviden za potrebe, ki bi zadoščale za naslednjih 30 let, medtem ko zahteva zakon zagotovitev prostora za nadaljnjih 75 let. Ker je potrebno dobiti nekaj več prostora. kot je bilo prvotno predvidenega, je Urbanistični institut iz Ljubljane naredil strokovno presojo. Izdelati bo potrebno še idejne projekte in spremenjeni zazidalni načrt, ki bosta po predpisih v javni razpravi. Kompleksna dokumentacijska ureditev površin, predvidenih za novo pokopališče in vrtnarijo, sc bo najbrf vlekla še več mesecev, ker gre* a zelo zahteven projekt (pokopališče), medtem ko menijo, da bi lahko vse potrebno za gradnjo vrtnarije uredili prej. V zvezi z novim pokopališčem, na katerem bo nekaj sodobnih mrliških vež in veliko parkirišče, je potrebno urediti tudi vprašanje dovoznih poti za pešce in za vozila. Zaenkrat od nobene prizadetih služb ni mogoče dobiti izjave, kdaj sc bo gradnja teh objektov začela, na tiho pa rečuna-jo, da bi vsaj vrtnarijo začeli premeščati že letos. R. B. usmerjeni gradnji. Tako je vse odvisno od apela na zasebnike, ki so jih pozvali, naj (za dobro plačilo) oddajo stanovanja v novih hišah. Povsem drugačen je primer z medicinskimi sestrami, ki jih tudi potrebujejo v vsakem vrtcu. Na razpisana mesta v vrtcih se jih javi precej, vendar so vse že zaposlene,navadno v bolnišnici, kjer sester tudi manjka. Tako vrtec medicinske sestre dobi, bolnišnica pa izgubi. Ni mogoče reči, daje bila v preteklih letih storjena napaka s tem, da mladih deklet niso po osemletki usmerjali v vzgojiteljski poklic. Izrecno so jih nagovarjali v svetovalni službi, veliko jih je kazalo tudi očiten interes, ko pa je bilo potrebno iti v šolo, so si starši premislili in dekle vpisali raje na eno od drugih srednjih šol v domačem kraju. Bilo je razpisanih precej štipendij, pa niti zanje ni bilo dovolj zanimanja prav zato, ker vzgojiteljske šole v Novem mestu ni. Tudi o tem je bilo že veliko govora, pa poleg povsem strokovnih razmišljanj o primernosti te šole nastopa še vprašanje, kje naj bi delovala. Vse srednie šole se namreč že dušijo od pi jstor-ske stiske. Trenutno je položaj tak, da na vse strani pojejo telefoni, da pri belem dnevu z lučjo iščejo vzgojiteljice. Upati je, da bo nova ustanova v februarju le začela poslovati. Upati je . .. R. BAČER ZAPOSTAVLJENO KMETIJSTVO Za novomeško občino je značilno, da v zadnjih letih pridela manj pšenice, koruze, krompirja, sena, kot znaša poprečje v Sloveniji, in da v novomeškem kmetijstvu tudi znatno manj porabijo umetnih gnojil kot poprečen slovenski kmet. Samo primer: na 1 hektar površin v SRS je bilo pridelane čez 25 centov pšenice, pri nas samo 21 stotov. Na 1 hektar površin v Sloveniji so poprečno pridelali 134,8 centov krompirja, v novomeški občini le 121,6 centa. Pri umetnih gnojilih pa je ugotovljeno, da jih je bilo v novomeški občini porabljenih na hektar v poprečju 20 kg manj kot v ostali Sloveniji. Zamisliti pa bi se veljalo tudi ob uradno ugotovljenem podatku, daje bilo v zadnjih še.stih letih v investicije za kmetijstvo v novomeški občini vloženih 1,4 odst. sredstev, kolikor jih je v tem času investiralo gospodarstvo, v celotni Sloveniji pa je kmetijstvo dobilo v poprečju 7 odst. gospodarskih investicij. Novomeška kronika SE KAR NAPREJ SREČNO -Zvezdice, smrečice, okraski in napisi nas ponekod po lokalih še spominjajo na začetek novoletnega vzdušja, pa bi bil najbrž čas za odstranitev. Prav, da so v večini primerov pospravili vsaj smreke na prostem, ker so nekatere stale postrani in se že nevarno nagibale proti mimoidočim. Nekatere pa so ostale ležeče na tleh. Kakor so jih pripeljali, tako so jih odpeljali. ZA POLOVIČNO CENO - Znižanje cen privabi vedno dovolj kupcev, zato imajo v več obutvenih trgovinah po mestu znatno več strank, ker prodajajo s popustom od 20 do 50 odstotkov. S popustom pa kajpak le blago, ki po običajni ceni ni šlo v promet Izbira ni ravno velika. VREME SE POZNA PRI ZDRAVNKU - V preteklih dneh, ko je bilo nekajkrat slabo vreme in poledica na cestah, so imeli tudi v novomeških ambulantah v zadra-vstenem domu manj čakajočih. V četrtek dopoldne na primer nikjer ni bilo gneče. Ce pa je vreme ugodno in posije sonce, komajda odpreš vrata čakalnice ... SKROMNA TRŽNICA - Ponedeljkova tržnica je bila zavoljo mraza tako slabo založena, kot že dolgo ne. Tudi prodajalcev z juga ni več toliko, kajti vztrajati na prostem pri najmanj 10° pod ničlo ni kar tako. Od domačink je bilo morda 8 žensk, ki so imele naprodaj le jajca po 3,8 do 4 din, smetano in sirčke, sicer pa je bilo na stalnih stojnicah dobiti (zmrznjeno) solato po 30 din, pomaranče po 18 din, jabolka po 15 din itd. Ena gospa je rekla, da imajo bližnji stanovalci gostilne na Drski nezaželeno budnico. Kadar začno zavijati, Kokodajsati, kikirikati in gagati živali iz gostilničarjevega mini živalskega vrta, ga ni, ki bi mogel spati... lnterexport § INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY in CRIKVENICA vas vabita na KARNEVAL V CRIKVENICI V tišini in primorskem ambientu mesteca Crikvenica in Selce se vsako leto odvijajo tradicionalni predpustni in pustni karnevali. To je čas, na katerega se domačini vneto in temeljito pripravljajo vse od konca turistične sezone dalje. To je čas, ko zimsko spanje omenjenih turističnih mest prebudijo veseli zvoki zabavnoglasbenih ansamblov iz vse Jugoslavije, ki jih spremljajo znani pevci zabavne glasbe in humoristi. To je čas vsesplošnega rajanja, zabave, plesa v maskah in brez njih, nepozabni trenutki, ko vsi ljudje poznajo vse in nikogar, čas, v katerem se lahko sprostimo in si damo duška, čas, k o nihče ne sme zameriti nikomur, čas splošnega razpoloženj^ jugoslovanski Rio de Janeiro v malem. Za vse, ki si želijo doživeti to vzdušje, smo pripravili kratke programe ob koncu tedna v mesecu februarju. Gostje bodo nameščeni v dvoposteljnih sobah v hotelu VARAŽDIN (A kategorije), z bazenom s toplo morsko vodo, kegljiščem, aperitiv barom, dvema velikima restavracijama in nočnim barom. TERMINI: 9. 2.-11. 2., 16. 2. - 18. 2. in 23. 2.- 25. 2. ODHODI: iz Novega mesta - avtobusna postaja ob 16. uri. CENA POTOVANJA: 770 dinarjev za osebo. PRIJAVE SPREJEMA: INEX Novo mesto, Novi trg 4, tel. 23-773 INEX Ljubljana, Titova 25, tel. 312-995 najkasneje 10 dni pred odhodom, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. POSEBNO UGODNO ZA DELOVNE ORGANIZACIJE! REPUBLIŠKI SEKTRETARIAT ZADEVE SR SLOVENIJE ZA NOTRANJE RAZPISUJE SPREJEM UČENČEV V SOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. KAKO NAJ SE KANDIDATI PRIJAVIJO NA RAZPIS Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 10. MAJA 1979 na pristojni postaji ali oddelku milice: — prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kol kovano s 4T— din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis; — spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. Kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo polletje osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo; — pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri so se zadnje leto šolali. ‘ Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo Rabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 18. junija 1979. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Šolanje se bo začelo 1. septembra 1979 in bo trajalo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom pridobi učenec srednjo strokovno izobrazbo. VSA POJASNILA DAJEJO 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon 327—290 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in 3. vse postaje in oddelki milice REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO OBJAVLJA NASLEDNJA DELA OZIROMA NALOGE: TOZD PAPIR 7 NK DELAVCEV V PROIZVODNJI PAPIRJA IN LESOVINE Pogoji: — lahko nedovršena osemletka, — delo v treh izmenah — dana možnost za priučitev v papirni stroki TOZD CELULOZA 2 NK DELAVCA ZA PRIPRAVO MAGNEZIJEVEGA OKSIDA Pogoji: — lahko nedovršena osemletka, — delo v treh izmenah. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. »DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge 2 ŽIVLJENJSKIH ZASTOPNIKOV ZA ZASTOP NOVO MESTO Pogoji: Za opravljanje del in nalog življenjskega zastopnika morajo imeti kandidati srednješolsko izobrazbo ali poklicno šolo in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. Kandidati za opravljanje del in nalog življenjskega zastopnika morajo imeti veselje za delo z ljudmi. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljejo v 15 dneh na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24. Po poteku petnajstdnevnega roka bodo vsi kandidati o rezultatih objave obveščeni v roku 8 dni po prejemu sklepa o izbiri." BLAGOVNOTRANSPORTNI CENTER LJUBLJANA, TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO objavlja prosta dela in opravila SKLADIŠČNIKA za carinsko skladišče v Krškem. Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusna doba 2 meseca. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi Komisiji za MDR BTC Ljubljana, TOZD Skladišča Novo mesto. Ljubljanska cesta 27. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNE IN CESTNO DEJAVNOST OBČINE KOČEVJE OBJAVLJA pogoje za licitacijo stavbnih zemljišč. Cena razlaščenega zemljišča se določa na podlagi odloka v Skupščinskem Dolenjskem listu št 9/78. Prispevek k stroškom urejanja stavbnih zemljišč in drugih stroškov se določa po pravilniku o plačevanju stroškov za komunalno opremljanje zemljišč. Ostali licitacijski pogoji bedo razvidni na oglasnih deskah pred vsako licitacijo stavbnih zemljišč. SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA TOZD VINSKA KLET RAZPISUJE Javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. vinske kadi (rabljene) v uporabnem stanju; velikost od 7500 do 8500 litrov. Izklicna cena glede na stanje posamezne kadi je od 3.500 do 6.000 din; 2. 2 hidravlični preši v uporabnem stanju. Izklicna cena za prešo je 25.000 din; 3. polavtomatska polnilnica za stekleničenje pijač SEITZ (kompletna). Izklicna cena 360.000 din; 4. odcejevalnik AMBROSI; kapaciteta 15.000 kg grozdja na uro. Izklicna cena 40.000 din; 5. filter SEITZ ORION z dozatorjem za kremenčevo peno. Izklicna cena 20.000 din. LICITACIJA ZA RAZPISANA OSNOVNA SREDSTVA BO V ČETRTEK, 25. JANUARJA 1979,OB 12. URI V VINSKI KLETI V METLIKI. Vsi udeleženci licitacije bodo morali položiti pred pričetkom licitacije 10 odst. kavcijo izklicne cene. Potrebne informacije dobite v Vinski kleti, telefon št. 77-120. DELOVNA SKUPNOST LEKARNE METLIKA razpisuje prosta opravila in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE IN ADMINISTRATORJA Pogoji: 1. končana ESŠ 2. zaželena praksa v finančni službi Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: LEKARNA, Metlika, Mestni trg 26, v 15 dneh po objavi razpisa. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p.o. SEVNICA, GLAVNI TRG 25 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge za 5 PRODAJALCEV Pogoji za zasedbo: končana šola za prodajalce — KV prodajalec z najmanj 1 letom delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe za zasedbo objavljenih prostih del in nalog v 15 dneh po dnevu objave na zgoraj navedeni naslov. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku zadnjega dne za prijavo. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, TOZD TOBAK, n.sub.o. LJUBLJANA, TOBAČNA UL. 5 vabi k sodelovanju za organizacijsko enoto v KRŠKEM PRODAJALKO za določen čas (za nadomeščanje prodajalke v času porodniškega dopusta) Pogoj: KV delavka trgovske stroke z ustreznimi delovnimi izkušnjami Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe upravi organizacijske enote v Krškem, Cesta krških žrtev 20, v 15 dneh po objavi. Tu bodo dobili tudi vse ostale informacije. O izidu izbire bomo kandidate obvestili najpozneje v roku 30 dni po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Tobak. ISKRA, INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ, DE INDUSTRIJSKA. ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA, objavlja prosta dela in naloge — ORODJARJA Pogoji: — poklicna šola za orodjarje — 3 leta prakse Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo kadrovskemu oddelku TOZD 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 60 dneh po poteku objavljenega roka. ZIV TAM Maribor DO BELT, Črnomelj Heroja Starihe 17 Delavski svet TOZD Livarna razpisuje naslednja prosta dela in naloge: VODENJE PROIZVODNJE TOZD LIVARNA (2 DELAVCA) Pogoji: Visoka izobrazba metalurške smeri in 5 let delovnih izkušenj. Za navedena dela in naloge morajo imeti kandidati organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Krompir je zadržalo tudi vreme Trebanjska zadruga zagotavlja Kolinski še do 2.000 ton krompirja Poročali smo že o ustavitvi predelave krompirja v pire v mirenski Kolinski - tozd Tovarna za predelavo krompirja pred krajem minulega leta. Ob precejšnjih zalogah tako predelanega pireja še iz predlanske letine in sorazmernem pomanjkanju svežega krompirja na trgu se nasploh postavlja vprašanje, ali nadaljevati s predelavo lanske letine. Kakorkoli že, delavcem je treba zagotoviti delo. Po razgovorih konec decembra, kot so povedali v trebanjski Kmetijski zadrugi, so se predstavniki zadruge in tovarne dogovorili, da bo le-ta tovarni zagotovila od svojih kooperantov še 1.500 do 2.000 ton krompirja, kar bi pomenilo tudi izpolnitev pogodbe. Od drugih zadrug računa Kolinska še na okrog 1.000 ton krompirja. Krompir trebanjskih kmetov in drugih naj bi nekako zaposloval mirenski tozd do naslednje krompirjeve letine. Kot je bilo govora sedaj, naj bi krompir letnika 1979 predelovali normalno, po vsej verjetnosti že malo bolj zgodaj, takoj septembra. Poudariti velja, da so vožnjo krompirja iz zasipnic v mirensko tovarno koncev minulega leta in v začetku novega onemogočili vreme in slabe prometne razmere-Pri 15 stopinjah mraza se namreč ne da tovoriti niti krompir, saj je v nevarnosti, da bi zmrznil. Še v sredo, 10. januarja, niso mogli pripeljati iz hribov predvidenih 50 ton, saj so tudi vaške poti neprevozne za tak tovor. Kmetje, ki še imajo krompir, ga želijo oddati, pteden bodo gomolji pognali kali, saj jim to navrže obilo dodatnega obiranja. Poleg tega tak krompir tudi precej zgubi na teži. A. 2. 5 Na Mirni vedo, kaj hočejo; ŽE OBiSKANO - Čeprav je nova Mercatorjeva trgovina v nekdanjem , Cekinčku" na Mirni odprta šele od novega leta sem, kupci kar redno zahajajo vanjo. Poslej je mogoče blago, posebno pohištvo, ustrezneje razstaviti v lokalu. (Foto: Železnik) Marles še kar naprej zamuja V negotovosti, če bodo vsaj do 8. februarja dokončali gabrško telovadnico — Gradnja v Šentrupertu, priprave za novogradnjo v Trebnjem in dela na Mirni Poročali smo že, kako neresno se obnaša mariborski Marles pri gradnji telovadnice v Velikem Gabru. Kot trdi Janez Kranjc, tajnik občinske izobraževalne skupnosti, se je rok pogodbe glasil za 2. november. Prvotno so menili, da bo kaj do 29. novembra, zatem ni bilo nič s ključi do novega leta. Vse kaže, da Marles ne bo postoril vsega niti do 8. februarja. Domačini so se morali tako glasji za gradnjo razširjene, že vnaprej odpovedati predvide- prvotno imenovane gradnje II. nim proslavam. Če ne bodo opravili vseh preostalih obrtniških del, po vsej verjetnosti ne bo nič s predvidenim koncertom znanega Tria Lorene. Pregled pogodb je pokazal, da Tre-grad kot graditelj temeljev ni bil v zamudi. O pravem času so imeli namreč nared osnovne temelje, da bi nanje Marlesovi monterji lahko pričeli postavljati osnovno konstrukcijo. Tehnični prevzem podobne nove telovadnice v Šentrupertu je predviden že za letošnji maj. Nared so tudi že načrti za sanacijo sedanje šolske stavbe. V nadstropju naj bi v tej zgradbi vlili namesto sedanjih majavih stropov novo betonsko ploščo. Pred tem naj bi tam porušili vse vmesne stene in tako prišli do Popravili dodatke VSI NA SMUČI! Tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami bodo v trebanjski občini Pripravili za učence petih razredov osnovne šole šolo v naravi na snegu. Podobno, kot so jih v poletnem času učili plavanja, naj bi se tokrat naučili smučanja. Pravcate tečaje oaj bi za te učence izvedli v Bohinjski Bistrici S tem smučanjem pridobijo vsako leto lepo število novih članov smučarskega kluba. Poskrbljeno bo tudi za ostale šolarje, posebno najmlajše, ki ostanejo doma. Ce bo, seveda na voljo primeren sneg. TIIEMNJSEE NOTICE nove, bolj funkcionalne razporeditve. Sola naj bi tako precej pridobila. Pri izobraževalni skupnosti tudi sicer pogumno načrtujejo gradbeno aktivnost. Do konca februarja naj bi bili pripravljeni načrti za tako rekoč sočasen začetek gradenj: poleg omenjenega Šentruperta še v Trebnjem in na Mimi. Za Mirno je pri roki lokacijska dokumentacija z vsemi so- Spominski gozd Kraj, kjer je bila ustanovljena II. grupa odredov na Kremen jeku Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je bilo povsem iz formalnih razlogov odloženo sprejetje odločbe o razglasitvi gozda s posebnim namenom, ker bodo to uredili z odlokom. Znano je, da so gozdovi na Kremenjeku kraj, kjer so se že ob začetku NOB zbirale partizanske enote. Na posebno slovesnem zboru med 4. in 5. aprilom 1942 je bila v tem gozdu ustanovljena prva partizanska brigada, II. grupa odredtjv pod vodstvom slavnega komandanta Franca Rozmana-Staneta. Trebanjski tozd novomeškega Gozdnega gospodarstva je že pridobil soglasja gozdnih posestnikov, kolikor gre za zasebne gozdove, za razglasitev spominskega gozda. Obstoječi gozd je precej izčrpan. Predvidevajo posebno gospodarjenje, tako da bo dobil takšno sestavo, kot je bila v času ustanovitve brigade. Za ta dela naj bi bil sklenjen poseben samoupravni spora- Za poučevanje na jelšev-sKi šoli na voljo lep mesečni dohodek: star milijon — še nič zanimanja? Poročali smo že o nejevolji staršev na Trebelnem zaradi okrnjenega števila učnih ur na tamkajšnji šoli. Občinska izobraževalna skupnost se zaveda teže problema, zato skuša pomagati, kolikor se da. Ozadje vsega zapleta je nedvomno kadrovsko vprašanje. Doslej ni bilo mogoče pridobiti zadosti učiteljev za jelševsko in trebeljan-sko šolo. Ob tem so po vsej verjetnosti premalo znana nekatera dejstva, ki bi vsekakor morala pritegniti učitelje tudi v te kraje. Na novi šoli na Jelševcu sta na voljo družinsko stanovanje in garsonjera. Tudi na trebeljanski šoli je prosto enosobno stanovanje. V občinski izobraževalni skupnosti pravijo, da bo treba po polletnih šolskih počitnicah na Trebelnem ljudem na sestanku jasno povedati, kako zagotoviti normalen pouk tudi tem otrokom. Za začetek so pri izobraževalni skupnosti občutno popravili terenske dodatke učiteljem, ki bi poučevali na obeh šolah. Ta dodatek naj bi se za poučevanje na trebeljanski šoli dvignil od sedanjih 1.500 dinarejv na 2.000 dinarjev, na Jelševcu pa od sedanjih 2.200 na 3.000 dinarjev. Za učitelja na podružnični šoli Jelševec bi to pomenilo okrog stari milijon mesečnega dohodka, kot rečeno, z lepim stanovanjem. Zagotoviti učitelje tem krajem je do neke mere solidarnostna naloga vseh šol v občini. Otroci teh krajev ne smejo biti deležni slabšega pouka. Zagotoviti učitelje je seveda tudi v prvi vrsti naloga mokronoške matične šole. A. ŽELEZNIK faze tamkajšnje šole. Posebna osnovna šola naj bi prišla do novih prostorov s kar šestimi učilnicami, delavnico, jedilnico in zbornico na proštom v smer proti Kolencu. V smeri proti vodi od sedanje šole naj bi zgradili devet učilnic z večnamenskim prostorom - hodnikom; vse bo namenjeno predmetnemu pouku. Ravni del strehe nad sedanjo šolo naj bi pokrili z Marlesovo konstrukcijo, kjer nameravajo razporediti pisarne. Telovadnica naj bi dobila poseben vhod s tuši in garderobami. Sedanje učilnice naj bi bile namenjene kabinetnemu pouku. Na novo naj bi mirenska šola pridobila kar 1.600 kvadratnih metrov pokritih površin. Nared je tudi lokacijska dokumentacija za novo šolo v Trebnjem. Pridobljena je večina soglasij za gradnjo te šole nasproti sedanje, na tako imenovanem „Farovškem hribu.“ Pridobljena so tudi že soglasja lastnikov za odkup zemljišča. Načrti so naročeni, tako da tudi glede tega ne bi smelo biti nikakršnih težav. Upravni organ za gradbene zadeve pri občini je šel izredno na roke. ALFRED ŽELEZNIK Novo vodstvo KS že sredi dela — Družno z družbenopolitičnimi organizacijami, kolektivi in krajani Za Mirenčanc je znano: česar se lotijo, to po najkrajši poti tudi izpeljejo. V trebanjski občini so med prvimi izpeljali volitve v krajevni organizaciji SZDL, ravno tako so na novo zastavili tudi v krajevni skupnosti. Za predsednika sveta krajevne skupnosti je bil izvoljen direktor mirenskega tozda IMV Maks Kurent. Do te izvolitve je bil poleg številnih drugih obveznosti predsednik krajevne konference SZDL. Predsednik Kurent seveda nemudoma naveže besedo na širino, ki jo zagotavlja nova organiziranost krajevne skupnosti. „Svet kot izvršni organ skupščine krajevne skupnosti, ki je doslej nismo poznali, je sestavljen iz vrste mladih delavoljnih ljudi. Moram reči, da je kadrovsko izredno močno sestavljen: večina članov sveta ima višjo, če že ne kar visoko izobrazbo. V skupščini so dobro zastopani delegati s terena. Zastopana so vsa društva, združeno delo. Po njenju nekaterih smo se vsega lotili že s kar predolgim postopkom, vsekakor pa nikomur ni žal truda. Na vseh zborih občanov je prišlo do izraza, da smo že v preteklosti dosegli lepe uspehe pri vseh akcijah, kjer smo se dela lotili tvorno in enotno.” Večinoma izredno uspešno izpeljani zbori občanov so bili dobra prilika za dogovor o novih nalogah. .Naloga novih organov je, da sedaj pripravimo temeljit program, ki bo, razumljivo, šel v ponovno razpravo med delovne ljudi in občane,” poudari predsednik Kurent. V mislih ima namreč kot večina družbenopolitičnih dejavnikov v mirenski krajevni skupnosti poseben samoprispevek. Navsezadnje za tak- šen uspešen pristop pri posodabljanju cest zgleda ni treba iskati daleč: v minulem letu so tako npr. asfaltirali nemalo cest v sosednji šentruperški krajevni skupnosti. „Naša krajevna skupnost je ena iz kroga tistih, ki je v državi dobila posebno zvezno priznanje. Vse te krajevne skupnosti iz vseh naših republik in avtonomnih pokrajin so med seboj pobratene. Vsako leto poteka srečanje v eni izmed njih. Mi naj bi bili gostitelji leta 1980. Koder smo bili doslej, smo lahko občudovali urejenost kraja. Glede slednjega še v marsičem zaostajamo. Kot vedno doslej, moramo tudi akcijo za predviden referendum v krajevni skupnosti izpeljati povsem samoupravno. Že sedaj se zavzemamo za načelo, da se bodo pričela dela prej tam in za tisto, kjer se bodo preje dogovorili in tudi ponudili višjo lastno udeležbo. Po ugodnih odmevih za razpis takega referenduma na zadnjih zborih občanov sodeč, bi ta referendum lahko bil maja.” Predsednik Kurent se zavzema tudi za sodelovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. „S sosednjo Gabrovko, kljub temu daje v litijski občini, lahko najdemo skupni jezik za modernizacijo ceste od Mirne, skozi Selo do tega kraja. Skupno lahko še uspešneje rešujemo vprašanje cest s KS Šentrupert, ravno tako z Mokronogom. Navsezadnje delajo v naših tovarnah z ramo ob rami delavci iz vseh teh krajev. Če je treba že reči, kateri nalogi velja ta trenutek vsa pozornost, je to nedvomno: dokončanje razširitve pokopališča in dokončna ureditev in oprema novih prostorov v TVD Partizan.” A.ŽELEZNIK ^ Vsebina, ne le seja zaradi seje Volilne konference SZDL naj bi povsod speljali še v tem mesecu - Ponovno v Šentrupertu in Velikem Gabru — Preobrazba krajevnih skupnosti Izvedba volilnih konferenc organizacij SZDL poteka tudi v trebanjski občini sočasno z volitvami v organe krajevnih skupnosti. V slednjih je, vsaj v organizacijski sestavi, tudi največja novost: namesto presplošnih zborov delegatov bodo poslej skupščine krajevnih skupnosti. Vseeno v vseh 16 krajevnih skupnostih na območju trebanjske občine ne bodo izvolili še skupščin krajevnih skupnosti. V krajevnih skupnostih Štefan, Račje selo, Knežja vas, Svetinje in Šela-Šumberk naj bi namreč tudi vnaprej imeli le svete KS. V teh razmeroma majhnih krajevnih skupnostih je malo prebivalcev, poleg tega praviloma razen SZDL ni drugih organizacij, društev, kaj šele delovnih organizacij, ki bi lahko delegatsko napajale takšno skupščino. Kot meni predsednik občinske konference SZDL Tomaž Pla-zar, je v teh krajih bistveno, da zagotovijo ustrezno teritorialno zastopanost. Med prvimi so volitve v krajevnih organizacijah izvedli poleg Mirne v Račjem selu, Štefanu in Selih-Šumberku. Predsedstvo občinske konference bo na kraju ocenilo delo. „V pripravah smo povsod podčrtovali vsebino, zato naj bi v sleherni organizaciji in krajevni skupnosti podali tudi poročilo o minulem delu, spregovorili pa tudi o bodočih nalogah. V Šentrupertu in Velikem Gabru so to zastavili preveč po domače, zato morajo vse skupaj ponavljati. Dogovarjanje tudi o nalogah krajevne skupnosti naj bi potekalo v SZDL, in ne le ozko v svetih KS, kjer je osredotočen tudi denar,“ meni predsednik Plazar. A £ Tomaž Plazar, predsednik občinske konference SZDL: „Ob volitvah v SZDL težo vsebini!” Letos večje naložbe kot lani V tem letu vrednost vseh naložb v občini predvidena na 240 milijonov dinarjev V trebanjski občini poteka ta čas javna razprava o predvidenem Jresničevanju srednjeročnega načrta razvoja občine v tem letu, ali s°t to nekateri po starem imenujejo, občinski resoluciji o gospo-kijenju. Z osnutkom so se seznanili delegati občinske skupščine 113 zadnjem lanskem zasedanju. V petek, 12. januarja, so o tem =fadivu občinskega izvršnega sveta spregovorili tudi na seji občin-iKe konference ZK. Dokument je predviden za sprejem na februarjem zasedanju občinske skupščine. Planska predvidevanja trebanjske pospešeni razvoj vseh dejavnosti. I"unj razvite občine morajo biti kaj-naslonjena na ustrezno republiko resolucijo. V občini menijo, da 50 republiška izhodišča začrtana realno. Če bodo v občini storili vse potrebno, bodo lahko nadaljevali Pred nedavnim izglasovani samoprispevek za šolstvo je med drugim pokazal tudi solidarnostni čut občanov in delovnih ljudi za gradnjo šolskih objektov in komunalnih naprav v občini. V tem letu predvidevajo v gospodarstvu občine občutno znatnejše naložbe kot v pravkar minulem letu. Celotna vsota predvidenih naložb v tem letu bo znašala 240 milijonov dinarjev. TRIMO bo tako že spomladi zaključil naložbo v proizvodnjo jeklenih konstrukcij, proizvodnjo fasadnih in strešnih plošč in opremo montažnih skupin v skupni vrednosti 130 milijonov dinarjev. Kot je znano, naj bi v tem letu mokro-noška Iskra gradila nove proizvodne prostore v vrednosti 100 milijonov dinarjev. To bo v prihodnje temu tozdu Elektroliti omogočilo pod- vojitev proizvodnje. Novo tovarno bodo gradili tudi na Čatežu: Elma bo vložila v gradnjo novih proizvodnih prostorov in opremo 32 milijonov dinarjev. Tudi tu bodo predvidoma podvojili proizvodnjo. Tozd Tovarna akrila Straškega Novolcsa v Trebnjem načrtuje gradnjo dodatnih proizvodnih prostorov v vrednosti 22 milijonov dinarjev. Tudi mirenska Kolinska bo vložila pet milijonov v strojno opremo in povečanje proizvodnje otroške hrane. „Dana“ se pripravlja na večji naložbeni zalogaj v prihodnjem letu: zaenkrat nameravajo pridobiti tehnično dokumentacijo za posodobitev predelave sadja. Znatna vlaganja so predvidena v sanacijski program Industrije gradbene keramike v Račjem selu. Z 41 milijoni dinarjev naložb nameravajo uskladiti celotno zmogljivost izdelave keramičnih ploščic. Precej novega se obeta na vrsti drugih področij. Mirenska Kolinska, ,,Dana“ in komunalna skupnost naj bi se lotili gradnje čistilne naprave. Na trebanjskem delu naj bi se lotili regulacije Temenice v dolžini 1.200 metrov, česar bi se morali že lotiti. Sestavljalci tega načrta ponovno apelirajo na vse nosilce trgovine v občini, da s samoupravnim sporazumom opredelijo razvoj trgovske dejavnosti na območju vse občine. Slednjič naj bi nekaj premaknili tudi v turizmu in gostinstvu. Tako naj bi v tem letu pripravili dokumentacijo za gradnjo hotela v Trebnjem, končno naj bi ukrenili kaj, da bi povečali Putnikov motel. Nemajhni so načrti vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Obsežne naloge čakajo tudi kme-tijce. V govedoreji naj bi spitali 2.400 pitancev, kar naj bi dalo 650 ton mesa. V proizvodnji krompirja naj bi pridelali 6.000 ton, poleg tega še 4.000 ton semenskega. V tem letu naj bi namolzli že 5.5 milijonov litrov mleka. Samo v tem letu naj bi vložili v kmetijske proizvodne objekte in posodobljanjc kooperacijske proizvodnje okrog 19,60 milijona dinarjev. Steber gospodarskega razvoja je še naprej industrija, ki naj bi tudi letos prispevala največ k družbenoekonomskemu razvoju občine. Samo vrednost industrijske proizvodnje naj bi se povečala za 16,9 odst. 3 (1536) * - 18. januarja 1979 DOLENJSKI UST PRIČAKOVANJE - Če BRESTANICA - Krajani Brestanice so i začeli voziti iz Krškega'po novem savskem še ni bilo. Združili jo bodo s slovesnostjo < Z OVCAMi NA HRVAŠKO — V Sloveniji je nomadska paša prepovedana, toda bosenski ovčaiji se ne ozirajo na to. Vsako zimo pripeljejo svoje črede tudi v Posavje. Minuli teden je inšpekcija prvič ostro ukrepala, in odredila, da ovce na dobovski postaji nalo-že na vlak, še prej pa so čredo oskrbeli s hrano. T«da ovčarji se niso dali. Sredi noči so jo nenapovedano s čredo vred ubrali čez mejo in poizkusili srečo na poljih onstran Sotle. (Foto: Jožica Teppey) ▼ ui i_, a PONOČI IN V NEDELJO Ukinitev stalne dežurne službe v brežiški Lekarni je že od vsega začetka vzbudila veliko nezadovoljstva in sprožila več delegatskih vprašanj v zborih občinske skupščine. Občani se niso zadovoljili z odgovori in so vedno znova zahtevali, da bi se njena vrata v nujnih primerih odpirala strankam tudi ponoči ter ob nedeljah in praznikih. Sodeč po zahtevi izvršnega sveta občinske skupščine,je pričakovati to najkasneje s prvim februarjam. Takrat bo namreč potekel rok, ko naj bi Lekarna spet uvedla stalno dežurno službo. Starost ne sme biti ovira Izobraževanje komunistov postaja krog brez konca - Trajna naloga organizacij Z K Odkar je idejnopolitično usposabljanje komunistov sestavni del trajnih nalog občinskih in osnovnih organizacij ZK, se veča tudi odgovornost do vključevanja članov v najrazličnejše oblike izpopolnjevanja. seminarjev, ki so jih njihovi člani obiskovali. V pedagoško in strokovno usposabljanje pri politični šoli Temeljni programi, kijih morajo izoblikovati osnovne organizacije ZK, morajo po sklepu zadnje seje občinske konference ZKS v Brežicah vsebovati ŠOLA NA SNEGU Za 92 dijakov pedagoške gimnazije v Brežicah je od 15. do 20. januarja organizirano smučanje na Lisci, če medtem ne bo zmanjkalo snega. Smučanje imajo v programu dijaki drugega letnika. Tudi Smučarski klub ne drži rok križem. Od 22. do 27. januarja vabi predšolsko, šolsko in drugo mladino ter odrasle v tečaje na Čatežu in v Pečicah. Zanimanja za obvladovanje smučarskih veščin je veliko in računajo, da bo letos obiskovalo šolo na snegu okoli 200 tečajnikov, če jim bo zima nasula dovolj snega. med drugim točen načrt usposabljanja posameznih članov, zlasti tistih, ki že opravljajo pomembne dolžnosti v samoupravnih organih ali družbenopolitičnih organizacijah. Pri tem so mišljene predvsem šole oz. tečaji, ki jih prireja medobčinsko študijsko središče. Upoštevati seveda kaže potrebe osnovnih organizacij, pa tudi želje posameznikov po vključevanju v možne izobraževalne oblike. Predvsem pa morajo v osnovnih organizacijah doseči odgovornejši odnos komunistov do nepretrganega idejnopolitičnega usposabljanja ne glede na izobrazbo in starost, zlasti kadar je to pogojeno s fukcijami v samoupravnem oz. družbenopolitičnem življenju. V osnovnih organizacijah so dolžni izobraževanje članov spremljati in poskrbeti za natančen pregled tečajev, šol in CK ZKS bodo tako v brežiški občini kot drugod v Posavju postopoma vključili ves predava- VESELO PRIČAKOVANJE — Če bo sneg, potem bo med počitnicami spet vse živo na smučiščih v Pečicah. Domačini komaj čakajo, da bi se uresničili načrti smučaijev in da bi vas ponovno doživela obisk radostnih šolarjev, pa tudi številnih drugih ljubiteljev oddiha na belih pobočjih (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH DELAVSKA PROGA BO - Prizadevanja občinskega sveta Zveze sindikatov so doživela vsesplošno podporo, torej se bo le uredničila zelja delavcev po avtobusni zvezi do Laduča na Hrvaškem. Izvršni svet občinske skupščine je priporočil tozdu Brebus, naj progo Brežice -Dobova - Laduč uvede tudi v primeru, če avtobus ne bo čisto zaseden. PREVIDNOST NI ODVEČ - Povsod po mestu, kjer niso o pravem času očistili pločnikov, je hoja po zaledenelih grebenastih tleh nevarna, zato bi v takih primerih prišel prav tudi pesek, zlasti na avtobusni postaji. PO POCENI ČEVLJE IN PLAŠČE? - Začenja se čas zimskih razprodaj. Pri Peku ponujajo čevlje vseh vrst, od poletnih do zimskih, vendar ne tistih po zadnji modi. Kupcev pa imajo kljub temu dovolj. Precej se jih je v ponedeljek nabralo tudi v trgovini „Moda“, kjer so začeli sezonsko razprodajo plaščev in druge konfekcije. Reklama za prodajo po znižanih cenah vedno pritegne. VODA V ZAKLONIŠČE - V Brežicah je malo zaklonišč, pa še tista so kot „odvečno“ breme. Tako bi lahko sodili po tem, da vsi mimo gledajo, kako vsako zimo, ko se tali sneg, voda neovirano zaliva vhod v javno zaklonišče na pločniku pred trgovino „Preskrba“. Snežni plugi namreč ob vsakem oranju potisnejo sneg na pločnik, od koder ga potem nihče ne odstrani, češ saj mora za to skrbeti občina. Potemtakem bi morala občina poskrbeti tudi za čiščenje snega pred trgovinami in javnimi zgradbami. „Nacelno“ že, kaj več pa doslej ni bilo v navadi. BREŽIŠKE VESTI teljski aktiv in ga po možnosti še razširili. V ta krog sodijo seveda tudi mentorji. Gre namreč za to, da bi postale oblike izobraževanja čimbolj zanimive, privlačne in dostopne slušateljem. Da bi bilo idejnopolitično šiijenje obzorja čim kvalitetnejše, se je občinska konferenca izrekla tudi za kadrovsko okrepitev Delavske univerze v Brežicah. V sklepe so zapisali, da je nujno potrebno stalno preverjati učinke usposabljanja in stalno spodubjati udeležence za aktivno poseganje v samoupravno prakso po končanem usposabljanju. J.T. Za varnost gre Gasilske enote bodo bolje opremljene Da bi do konca petletnega obdobja usposobili gasilske enote za uspešnejši boj z ognjem, v brežiški občini vsako leto načrtno nabavljajo novo opremo, hkrati pa strokovno usposabljajo člane gasilskih vrst. Denar za uresničevanje vsakoletnega programa je občinska skupščina letos že drugič zagotovil z odlokom, ker je samoupravna skupnost za varstvo pred požarom zamudila rok, v katerem naj bi si sredstva zagotovila s samoupravnim sporazumom. V občini je 32 gasilskih društev. Zanje so lani kupili pet gasilskih avtocistem in nekaj druge opreme. Pravijo, da so prihranili kar čedno vsoto, ker so to naredili na začetku leta in tako ušli podražitvam. Za letos ima Gasilska zveza v programu nabavo novih motornih brizgaln gasilskih tlačnih cevi, orodnega vozila in UKV zvez, razen tega pa želi zbrati denar za zemljišče, na katerem bo gradila gasilski dom v Brežicah. Del sredstev, ki se bodo zbrala iz prispevka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, bo uporabila za organizacijsko delo zveze in društev, za strokovno izobraževanje pio-niijev, mladincev, žensk in vseh drugih članov. Nobenega razmetavanja ne bo, saj so gasilci že od nekdaj vajeni skromnosti, razen tega pa veliko dela opravijo prostovoljno. Zavedajo se, da ob sedanji opremljenosti niso kos vsem nevarnostim, ki so iz leta v leto večje. Povečujeta jih razvoj industrije, razvoj stanovanjske izgradnje, razen tega pa je treba računati še z bližino avtomobilske ceste, vojaškega letališča in železniške proge. Cisterne za prevoz vode nujno potrebujejo vse teritorialne enote tudi zaradi tega, ker mnogi vodovodi nimajo hidrantov, ker ljudje opuščajo vodnjake in tako je vedno več krajev ogroženih. J.T. st vtt L\ 1Z.VUZ, - Delovni kolektiv tozda lmperial Krško bo letos podvojil količine izdelkov za prodajo na zahodno tržišče. Delavkam bo kmalu spet pretesno, ker obenem povečujejo proizvodnjo. Do leta 1980 jo bodo pomnožili za štiri petine, zato nameravajo graditi tudi nove tovarni3te prostore. Izdatnejša pomoč kmetovalcem Nova interesna skupnost bo financirala predvsem pospeševanje zasebnega kemtijstva Med zadnjimi samoupravnimi sporazumi, ki sojih v krški občini podpisali še v minulem letu, je bil tudi tisti, s katerim bodo podpisniki zagotovili redno financiranje nove kmetijske samoupravne interesne skupnosti. Njeno delo bo usmerjeno v pospeševanje kmetijstva, ker je ta gospodarska panoga za občino še kako pomembna in bi morala biti v prihodnje deležna večje družbene pozornosti. Hitrejši napredek kmetijstva bodo lahko dosegli samo z izdatnejšo denarno pomočjo, saj uresničevanje načrtov, ki bi res lahko pospešeno spreminjali obstoječe razmere, drugače ni možno. Seveda je omembe vredno tudi to, da bodo finančna sredstva nove interesne skupnosti namenjena prav pospeševanju zasebne proizvodnje, ki še ved- HITRO NAVZGOR Tovarna industrijske opreme in konstrukcij Kovinarska v Krškem zelo hitro stopnjuje vrednost leme proizvodnje. Tako je na primer leta 1976 ta znašala še 170 milijonov dinarjev, leto dni kasneje 260 milijonov in lani že 360 milijonov dinarjev. Če bo uresničila zdaj še nove programe in svojo proizvodnjo po predhodnem dogovoru s SOP razširila na izdelovanje opreme za varstvo okolja, se bo njen delež pri ustvarjanju dohodka tudi vnaprej skokovito povečeval. Če bo le sneg Počitnic ne bodo prela - V tečaje 200 otrok Zadnje zime tistim, ki bi se radi smučali na območju domače občine, nikakor niso bile naklonjene, saj je bila snežna odeja res skromna in kratkotrajna. Navkljub vsemu načrtujejo člani krškega Smučarskega kluba skupaj z nekaterimi osnovnimi šolam nekaj tečajev za njihove člane in učence. Povedali so nam, da naj bi vanje vključili okoli 200 otrok. Če bo tokrat dovolj snega, bi ga izkoristili tako na krškem Strgarjevem bregu, kjer je manjša vlečnica, kot na Bohorju in na Gorjancih. Deset inštruktorjev smučanja je zato pred dnevi že imelo na Kobli poseben seminar, na katerem so predelali šolo smučanja in tako osvežili svoje teoretično in praktično znanje. O tem, da bi začetek polletnih šolskih počitnic prilagodili snežnim razmeram, pa ne razmišljajo več, saj se prestavitve v preteklih letih niso obnesle. Tudi o odhodu na višja slovenska smučišča ta čas ne razmišljajo, četuddi bi radi slej ko prej organizirali „šolo v naravi". Prav zaradi nje stopa v zadnjem času znova v ospredje planinski dom na Polomu v Gorjancih z okoliškimi tereni, kjer se sneg zadrži še najdlje, je pa zaenkrat v lasti delovne organizacije, ki nima sedeža v krški občini. Ž.ŠEBEK no združuje največ kmetijskih površin in za katero ugotavljajo, da ni dovolj donosna. Zaradi poenostavitve in pocenitve tehnično-administra-tivnih del bo skupnost delovala v okviru „Temeljne organizacije kooperantov11 domačega »Agrokombinata**. Da bi naloge, ki jih je s tem prevzela, zadovoljivo opravljala, načrtuje zaposlitev novih strokovnih delavcev: tehnologa za živinorejo s prašičerejo (doktorja veterine) in tehnologa za vinogradništvo in trsničarstvo (kmetijskega inženiija). S tako družbeno podporo nameravajo poseči še na področje, za katero jim doslej ni uspelo zagotoviti načrtnejšega dela, zlasti pri organiziranosti kmečkih žensk in mladine ter pri uveljavljanju pospeševalnih odborov. Več možnosti bo poslej tudi za druge pospeševalne ukrepe, za regresiranje reprodukcijskega materiala, za soudeležbo pri naložbah, za pomoč proizvodnim skupnostim ipd. Če ugotavljamo, da v svetu štejejo za visoko razvito družbo le tisto, ki ima razvito kmetijstvo, potem je nova samoupravna interesna skupnost najboljše zagotovilo, da se tega tudi pri nas vedno bolj zavedamo. ZA NJIMI OSTAJA SAHARA Nad ravnanjem Kremena — obrat Ravne se temkajšnji občani močno pritožujejo. Kmete boli predvsem to, da uničujejo najboljša zemljišča in da sploh ne kopljejo v globljih plasteh. Za seboj prav nič ne izravnajo jalovine, ampak puščajo uničene površine, puščavo. Po pogodbi bi to morali delati, a kaj, ko nihče ne ukrepa!'Prizadeti vaščani menijo, da bi bilo obrat bolje ukiniti, kot pa pustiti, da delajo tako škodo. V Novem mestu jim za to ni mar. se že pred Novim letom Uradne otvoritve ob zaključku rekonstrukcije ceste skozi naselje. Most je veljal 30 milijonov dinarjev, financirala pa sta ga Elektrogospodarstvo Slovenije in republiška skupnost za ceste. Svečana otvoritev bo veijetno v mesecu maju! (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE NEZADOVOLJNI KRČANI -Seveda so bili samo tisti, ki so ugotavljali, da so „odgovorni“ podaljšali novoletne počitnice še do pretelde-ga tedna. Polni smetnjaki so namreč vendarle predolgo ostali neizpraznjeni, samo nekateri seveda, kar pa nikakor ne more biti opravičilo za ..pozabljivost**. Se sreča, da je bolj hladno vreme. KOLIKO RAZSTAV? - Valvasorjeva knjižnica in čitalnica bo v tem letu v galeriji v Krškem znova pripravila vrsto likovnih razstav. Njihovo dokončno število so določili minuli petek. Med desetimi avtorji iz širšega izbora so v ožjega vključili štiri do pet umetnikov, to pa jc že običajno število. DANES O IZOBRAŽEVANJU -Popoldanska (druga) problemska konferenca, ki jo organizira svet za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo pri občinski konferenci SZDL, obravnava sedanje stanje v občinskem izobraževalnem sistemu in nalopah. ki jih bo treba slej ko prej uresničiti. Po plenarnem zasedanju bodo delegati razpravljali še po komisijah in ob koncu razpravo strnili v končne sklepe. DVOJE IMENOVANJ - Delegati zborov občinske skupščine so na zadnji seji ob koncu minulega leta soglašali, da se določi za vodjo krške enote pri novomeškem temeljnem sodišču Marjan Žibert. Za vršilca dolžnosti vodje Vzgojno-varstvenega zavoda Krško pa so na isti seji imenovali Polonco Urek. KORISTNA POMOČ - Denar, ki ga je občinska kulturna skupnost namenila za dokončno obnovo in ureditev dvorane kostanjeviškega kulturnega doma, je res koristno naložen. v kratkem času po uradni otvoritvi - bila je za krajevni praznik - smo v dvorani do konca minulega leta zabeležili že dvoje gostovanj slovenskih poklicnih gledališč, ki sta vzbudili med meščani izredno zanimanje. Neprostovoljni premor v gledaliških predstavah krajanov ni odvadil tovrstne duševne hrane. DOLENJSKI LIST Št. 3 (1536) ★ — 18. januarja 1979 SNEG ZATAJiL — V torek so na sevniški osnovni šoli izvedli športni dan na snegu, kolikor ga je pač še preostalo, na Hrastih. Dan popreje, ko so dogodek napovedali, nihče ni pričakoval tolikšne odjuge. Veselju vseeno ni bilo ne konca ne kraja. Predvideni smučarski tečaji med počitnicami obetajo še nemalo veselja. (Foto: Železnik) S kadri ne le iz rok v usta Usmerjeno izobraževanje, kot ga potrebuje združeno delo, vendar s takšnim predznanjem, da se bodo delavci lahko izobraževali ob delu in iz dela — Drugačne DU Ni še tako odmaknjen čas, ko ni po osnovnih šolah sevni&e občine priromalo do osnega razreda od vsakih sto učencev vsaj trideset. Zloglasni osip se je ob koncu minulega šolskega leta zmanjšal na b aih 7,2 odst. V celoti je bilo ponavljalcev le 1,4 odst., število uspešnih učencev se približuje že 99 odst. Ne zgolj zapoznelemu pregle- dosegli z ustanavljanjem enot du učnih rezultatov je bilo v Sevnici namenjeno posebno posvetovanje odgovornih za izobraževanje v ponedeljek, 8. januarja. Pozornost so posvetili predvidenim spremembam v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ni se mogoče znebiti občutka, da v občini v marsičem zaostajajo pri reformi vzgoje in izobraževanja zaradi stisk za Šolski prostor. Šolnikom marsikje manjka zunanjih sodelavcev. Povezovanje izobraževanja in Vzgoje s proizvodnjo in drugimi dejavnostmi tako ne sme biti le fraza. Večje premike pri uveljavljanju menjave dela bi nedvomno ŠMARJE: POSTOPNO POSODABLJANJE Gostota prometa skozi Šmarje vzbuja skrb krajanov, posebno pešcev. Ni namreč pločnika, talnih oznak ravno tako ne, oziroma niso na pravem mestu. Na zboru občanov je bilo rečeno, da pričakujejo še v tem tednu predstavnike trboveljskega IBT, ki pripravljajo načrte za Posodobitev. Del naj bi se lotili postopoma; letos bi prišel v poštev edinole odsek med železniškim nadvozom in mestom čez Sevnično. V bodoče je predvidena gradnja novega mostiča. ' pri šolah, kjer bi povezovali izvajalce in uporabnike okrog povsem določnih načrtov. Kot poudaija prof. Jože Bogovič, ravnatelj sevniške osnovne šole, bi morali v šolah nujno več storiti za bolj zmožne učence. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju nalaga večjo KRMELJ: DELAVNA MLADINA Člani osnovne organizacije ZSMS v Krmelju imajo vsak petek sestanke. Ob novoletni obdaritvi otrok -pripravilo jo je krajevno Društvo prijateljev mladine ob sodelovanju prosvetnih delavcev - so člani mladinske organizacije uprizorili igrico Cesarjeva nova oblačila. Mladi so lani uspešno nastopili tudi na proslavi krajevnega praznika. B. D. SPET PREDRAČUN V petek, 12. januarja, je bil pri predsedniku občinske skupščine Janku Reberniku sestanek predstavnikov sevniške in boštanjske krajevne skupnosti. Obravnavali so med drugim zadeve, kijih je pred nedavnim na zahtevo zbora občanov v Bo-štanju posredovala predsedniku posebna delegacija. Dogovorjeno je bilo, da je treba od Elektra dobiti nov predračun za električni priključek da bi končno zagorele luči na sevniškem mostu. SEVNIŠKI PABERKI VESELI TEGA, KAR DOBIJO -•renekateri smučar, ki si ogleda Jhuči in opremo v trgovini sevni-j*ega Trgovskega podjetja, ne more »•ti posebno zadovoljen s ponudbo, ‘tgovci bi vsekakor radi ponudili Vec, vendar Elan, znani izdelovalec ®huči, doma ne dohaja potreb bŽišča. Navsezadnje si je mogoče lepiti potrpljenje ob kavi. Le-te pa l.e bilo v Sevnici tudi v času največ-j*ga pomanjkanja vsaj za prvo silo. £*dnje čase jo je na voljo tudi po *st vrst. NIHČE NE SME ZAŽIGATI -^vniSko Komunalno stanovanjsko Podjetje je imelo v minulem letu ??kaj sitnosti z inšpektorji zaradi zaganja smeti na gmajni. Poslej so skopali jamo, kjer nesnago za-•hbtjajo: " - premajhno skrb pri urejanju glavne ulice. Po ozkem pločniku čez nadvoz v Šmarju ni mogoče hoditi, ker ni očiščen snega in ledu. Nič manj nevšečen ni pravcati „bajar“ ob cesti blizu Gostilne na križišču. PLES PRITEGUJE - Boštanjska mladina je že lep čas pobudnik plesnih v^j pod strokovnim vodstvom. To sezono so poskrbeli za tiste, ki J™ prvi koraki niso več uganka. Sedaj so pričeli s plesnimi vajami še na Blanci v organizaciji tamkajšnje mladine. »vn I1CIJ UU MIUuU) AUlIlUiini ?trjujejo, da jim smeti zažigajo •»ntalini. Le-teh po vsej verjetnosti **® bi zadržala niti ograja. Navsezad-bi si nekaj sitnosti z nevšečnim ^hetiščem prihranili, če bi starši po-?učili svoje otroke, da tudi sicer ne a*e hoditi na smetišče. . Malo VEČJA SKRB - Smarča-Jf' so, kar je vredno vse pohvale, *?vzeti za svoj kraj. Ob sedanjih •niških razmerah, ki so še posebej ločljive na cestah, so tudi na zboiu “čanov minuli petek opozorili na - , Zakaj so se sevniški ko-munalci lotili rekonstrukcije mestnega vodovoda sredi najhujše zime in ne v kakšnem toplejšem letnem času? “ - „Ker se takrat ne bi mogli izgovarjati na zimo, ko bi luknje ostale tako dolgo nezasute, kot so sedaj!" usmeritev na združeno delo v občini. Na sevniškem posvetovanju tudi ni bilo dilem glede mesta sedanjih delavskih univerz. Le-te naj bi se usmerile bolj v družbenoekonomsko izobraževanje delavcev, ne pa na njihovo prekvalifikacijo. To nalogo lahko zadovoljiveje opravljajo centri in šole same. Podobno kot že večkrat je bilo tudi tokrat omenjeno bolj življenjsko povezovanje kadrovskega in socialnega štipendiranja. Tako pri usmeijenem izobraževanju kot tudi štipendiranju lahko pridejo do premikov, če bodo v združenem delu jasno povedali, kakšne profile kadrov potrebuje bolj na dolgi rok, ne le dobesedno iz rok v usta. Občinsko gospodarstvo prednjači v slovenskem merilu z izredno neugodno kvalifikacijsko sestavo delovne sile. A.ŽELEZNIK KOLESAR PADEL NA LEDU Minuli četrtek se je 114etni Viktor Cunk iz Vasi Kalce-Naklo peljal na kolesu od Podloga proti Kostanjevici. Malo iz domače vasi ga je na poledeneli cesti spodneslo. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Pred razpravo V Boštanju na 11, v sevniški KS na 15 krajih Posebno razgibanost družbenopolitičnemu življenju boštanjske in sevniške krajevne skupnosti bodo v naslednjih lednih prinesle javne razprave pred predvidenim referendumom za bazen in večnamensko dvorano. Na seji posebne podkomisije za obveščanje in vodenje javne razprave je bil 8. januarja določen rok: javno razpravo v obeh krajevnih skupnostih naj bi opravili v času od 28. januarja do najkasneje 4. februarja. Cernu naj bi bil namenjen ta samoprispevek, ne bi smelo biti več nejasnosti S samoprispevkom naj bi predvidoma za bazen in večnamesko dvorano zbrali le okrog 12 milijonov dinarjev ali okrog 20 odst. od potrebnih 60 milijonov. Združeno delo bo zato z zvišano stopnjo za prispevke občinski telesnokultumi in kulturni skupnosti dalo 28 milijonov dinarjev ali levji delež vsote — kar 48 odst. od predvidene vsote. Obe samoupravni interesni skupnosti skupaj z republiškima naj bi zagotovili nadaljnjih 20 milijonov dinarjev. C bo pri celotni naložbi udeležen denar, zbran s samoprispevkom, se bodo investitorji izognili nekaterim pologom, ki samo vežejo denar, od njega pa ni haska. Vrsta krajevnih skrbnosti -v sevniški občini zbira denar za razne akcije s samoprispevkom. Eden takšnih ^lednih uspehov je bil pred nedavnim izglasovani samoprispevek za cesto na območju krajevne skupnosti Za-bukoyje. Brez posebni) zastojev so tamkaj vse skupaj uspešno izpeljali v pičlem mesecu in pol. A. 2. Soli doslej vedno za sproti Delovodstvo novomeškega Cestnega podjetja v Trebnjem ima pod streho vsaj stroje Kos zimi in njenim pastem Trebanjsko delovišče novomeške g) Cestnega podjetja ima na skrbi precej cest: avtomobilsko cesto od Poljan do Biča, in druge republiške ceste po vsej dolini. V zimskem času ima nedvomno prednost avtomobilska cesta. Trebanjsko delovodstvo zaposluje ta čas poleg delovodje še 16 delavcev. V minulem letu so dobili lične bivalne prostore za dežurno službo, v podaljšku pa ravno tako lepe garaže za tovornjake in druge stroje, vse v Trimovi montažni izvedbi. Še po novem letu jim je manjkalo nekaj občinskih papirjev, da bi se delavci lahko umestili v novih prostorih. ,Največ je vredno, da so pod streho tovornjaki in posipalniki. Če je treba, lahko brž zapeljejo na posipavanje. Ko teh garaž, še nismo imeli, so stali na prostem. Od zmrzali so se v posipalnikih delale grude, Smučanje je vse bolj množično V SK TRIMO članov 240 Tudi tokratne zime trebanjski smučarski klub Trimo ni dočakal nepripravljen. Še pred sezono so postorili vse potrebno okrog smučarske proge in vlečnice v Trebnjem. Z vso vnemo je obiskovalo tako imenovane suhe treninge v trebanjski šolski telovadnici redno nad sto otrok. S plačano članarino je trenutno že 240 članov. Poleg rekreacijskega smučanja so že minulo zimo gojili skrbno tudi tekmovalni duh. Nace Sila, prizadevni delavec v klubu, z zadovoljstvom ugotavlja, da so se lani v dolenjski regiji udeleževali vseh tekmovanj, kjer so člani trebanjskega kluba pri-neseli domov 56 raznih medalj, med drugim tudi vrsto pokalov za ekipne zmage. Prvo letošnje sneženje je bio dokaj zgodaj. Doslej smo razpoložljivi sneg dobro izkoristili, pravi Sila. .Nedavnega tekmovanja se je udeležilo kar 98 tekmovalcev. Če nam bo vreme neklonjeno, bomo v soboto popeljali v Kranjsko goro (pogovarjali smo se v času priprav na ta izlet) okrog 150 članov. Ob tolikšnem porastu članstva ni nikoli dovolj vaditeljev. Zato bomo poslali na področni tečaj predvidoma kar 16 ljudi.“ Novost te sezone je tudi novoustanovljena tekaška sekcija pod vodstvom Pavleta Šterka. To bo samo še razširilo vrste rekreacijskih prijateljev smučanja. Zanimanje za teke je veliko, že sedaj so med tekači ljudje različne starosti. Člani kluba so tudi dokaj dobro preskrbljeni z opremo. Kot je znano, članstvo v klubu prinaša popust pri nakupu. Tudi letos je klub pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Odobravanje je požela udeležba tovarne Alpina, zato pa ni bilo nič manjše razočaranje, ko ni bilo znane tovarne smučarske opreme Elan. - At £-1 m Nace Sila: „Dobro izkoristimo vsak sneg.“ zaradi česar so se, razumljivo, še bolj kvarili," govori o pridobitvi delovodja Slavko Juvančič. K njihovemu delu, čeprav je zima dokaj pokazala zobe, doslej ni bilo bistvenih pripomb. Dva tovornjaka redno dežurata s pripravljenimi plugi na nosu, dva sta na odpoklic, kot pravijo cestarji. To pomeni, da ravno tako ne smeta posebno daleč tako, da lahko čimprej priskočita na pomoč drugima dvema. Pomanjkanje soli za posipavanje je težava, s katero se to zimo vspepovsod srečuje zimska služba. Trebanjski cestarji z njo razumljivo varčujejo, doslej pa so imeli tudi nekaj sreče. Ni se jim namreč primerilo, da bi jim jo zmanjkalo. Vsakič je prispela nova pošiljka, preden je bila zaloga do kraja postrgana. Tako so spet dobili 90 ton tuzlanske soli, je povedal delovodja Juvančič, v sredo, 10. ianuaija, vendar je njena kako- VSAKDO NAJ VE, ZA KAJ GRE Ob obravnavi uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja trebanjske občine v tem letu so na seji občinske konference ZK 12. januarja menili, da je treba razpravo o tem pomembnem dokumentu prenesti v sleherno sredino. Pri vseh nosilcih načrtovanja morajo oceniti, če so delavci lahko zadovoljivo sodelovali pri nastajanju teh načrtov. Razumljivo, da pri tem ne gre le za kimanje, temveč za vsebinsko sodelovanje. Vsak delavec mora skratka vedeti, za kaj gre, saj bodo le-tako lahko bdeli nad izvajanjem načrta. vost izredno slaba . Vsebuje vsaj polovico peščenega prahu, ki seveda ne tali ledu, zato jo je treba posipavati brez primesi peska. A. 2. 1MV: MIREN ČANI ŠE OPOZARJAJO Na seji osrednjega delavskega sveta novomeškega IM V 8. januarja je delegacija mirenskega tozda — Tovarne opreme prebrala posebno pismo, ki so ga doma podpisali predsednik osnovne sindikalne organizacije, osnovne organizacije ZK in ZSMS. Pismo se nanaša na vrsto še vedno nerešenih bistvenih vprašanj mirenskega tozda: uresničevanje razvojnega načrta, odnosov med novomeškim matičnim podjetjem in tozdom ipd., skratka, podobna vsebina, kot je bila predstavljena na predzadnji seji občinske konference ZK v Trebnjem. Mirenčani so zahtevali, naj se vprašanja, kijih postavlja njihovo pismo, obravnavajo v posebni točki dnevnega reda prihodnjega zasedanja centralnega delavskega sveta IM V. ŠTEVILO STROJNIH SKUPNOSTI RASTE Na območju trebanjske Kmetijske zadruge deluje že 21 popolnih in sedem nepopolnih linij za pridelovanje krompirja. Razen tega je že 19 skupnosti za spravilo silaže in kar 25 skupnosti za gnojenje. Poleg eko-nomičnejše izrabe dragih strojev je bil precejšnja spodbuda tudi način kreditiranja. MOČNA JATA — V minulem letu mirenski lovci niso imeli ravno sreče s Sedanji sreče s precej številno jato divjih rac. Izginjale so ena za drugo. Sedanji pogled v strugo in na obalo j reki in ob njej je znanilec čistejšega ol ie spet spodbuden. Življenje v IZ KRAJA V KRAJ ski CENA JE ISTA - Člani trebanj-smučarskega kluba Trimo so, ko je bil čas za to, štorih vse potrebno okrog svoje vlečnice. Cena za vožnjo je od lanske sezone ostala ista: dva dinarja za vožnio. Za člane velja dnevna karta 20 dinarjev. Kadar je tanka snežna odeja, ni navala smučarjev. VODA JE IN NI - Seveda je večkrat ni, v Trebnjem kajpak. Tako je ni bilo ves dan v torek, 9. januarja, nekaj je je priteklo šele ob 23. uri zvečer. Ljudje ponavadi pustijo pipe kar odprte, ko v njih ni vode. Ko pa pride, je zaradi tega izteče nemalo v kanal. Do ponedeljka se je iztekel spet en rok za dobavo črpalk na zajetju. Do zaključka redakcije nismo mogli preveriti, če so jih resnično tudi dobili. PRESELIL RTV SERVIS - znani trebanjski popravljalec radijskih, televizijskih in drugih elektroaku-stičnih aparatov Stricelj je preselil svojo delavnico v večji prostor v stavbo stare šole pri cerkvi. Za stranke je v njej na voljo vsak dan od 7,30. do 14,30. ure, ob sobotah pa do 8. do 12. ure. MAJHNO ZAVETIŠČE - Borni nadstrešek, ki se imenuje tudi trebanjska avtobusna postaja, komajda zasluži to ime. Ce se ob slabšem vremenu nabere malo več potnikov, vsi težko najdejo toliko prostora, da lahko vsaj stojijo. Se dobro, če avtobusi pripeljejo pravočasno, da se lahko zatečejo vanje. Se najbolje je z lokalnimi, kjer vozniki širokogrudno prej odpro vrata. TREBANJSKE NOVICE1 DOLENJSKI LIST Skoraj vsak vsaj v enem krožku Zelo razvejena izvenšolska dejavnost učencev osnovne šole Kočevje Vsak izmed 1357 učencev mora biti vključen vsaj v eno izven-šolsko dejavnost. Tako so sklenili v osnovni šoli Kočevje in ta sklep že skoraj uresničili. Izjema so le nekateri izmed vozačev. PRIZADEVNI ZGODOVINARJI - Med krožki v osnovni šoli Kočevje, ki zelo uspešno delajo, je tudi zgodovinski. Vodita ga Anka Žgajnar in Božena Vesel. Ta krožek pripravlja v vitrini ob vhodu v šolo tudi razstave, posvečene raznim spominskim datumom, zgodovinskim dogodkom in osebnostim. (Foto: F. Brus) Izvenšolska dejavnost na osnovni šoli je zelo razvejena. Predvsem uspešnejšim učencem so namenjeni krožki v okviru posameznih učnili predmetov, kot so zgodovina, fizika, kemija, biologija, matematika, nemščina in francoščina. Nato pa imajo še vrsto drugih krožkov, v katere sc učenci vključujejo v skladu s svojimi nagnjenji oziroma interesi. Razen tega delujejo šolarji še v okviru pionirske in mladinske organizacije ter Rdečega križa. V svojih razrednih in šolskih skupnostih pa tudi praktično izvajajo samoupravo. Nekateri krožki so že v tem šolskem letu dosegli lepe uspehe. Tako se je lutkarski predstavil malčkom pred novim letom v okviru prireditev dedka Mraza. Literarno-dopisni-ški pošilja najboljše prispevke revijam, časopisom in RTV. Na magnetofonski trak snemajo razgovore. Zdaj so v svoje vrste povabili še ri-saije in fotografe, da bodo svoje prispevke tudi ilustrirali. Člani zgodovinskega krožka se pripravljajo na srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov, ki bo v Novem mestu. Raziskujejo zanimivo temo ..Partizansko zdravstvo". Pripravljajo razstave v šoli; udeležili pa se bodo tudi tekmovanja „Tito, revolucija, mir", ki bo potekalo letos na temo ..Razvoj in delo SKOJ“. Pri biološkem krožku delajo člani z mikroskopom, opravljajo poizkuse in opazujejo živo naravo. Posebno zanimanje je za kemijski krožek, ki ga obiskuje kar 70 učencev sedmih in osmih razredov. J. P. Precej prošenj za varstvo nerešenih Več za otroško varstvo v Kočevju pa tudi na podeželju — Kaj načrtujejo za mesto in kaj za podeželje? V kočevski občini je trenutno v vrtcih 448 otrok, varuške jih po Pogodbi z vrtcem vamjejo 30, kar 134 otrok pa čaka na sprejem v vrtec. Ta številka, skupno 612 otrok, predstavlja skupaj slabo Četrtino (natančno 24 odstotkov) vseh predšolskih otrok v občini. Poročali smo že, da je vasi in na Mlaki. vzgojnovarstveni zavod skupaj s skupnostjo otroškega varstva razpisal prosta mesta za 10 varušk, ki naj bi varovale do 6 otrok po pogodbi z vrtcem. Doslej so dobili na razpis le 5 varušk, vse z območja mesta Kočevje, ki varujejo 30 otrok. Imajo tudi že varuško za območje vasi Cvišleiji, kjer bodo v poslovni stavbi Združenega KGP uredili prostor za varstvo. Spomladi pa bosta začeli varovati otroke še varuški v Klinji V Osilnici in Fari bodo reševali probleme otroškega varstva v sodelovanju s proizvodnimi obrati. Tudi v Mozlju že zahtevajo varstvo. Poročali smo že, da v Kočevju grade drugo fazo vrtca, ki bo znatno omilila potrebe po varstvu. Žal se zaradi težavnega terena obeta občutna podražitev te gradnje. Po najnovejšem predlogu naj bi začeli leta 1980 graditi na območju za Turjaško ulico še en vtrec za 120 otrok. Denar zanj naj bi zbrali s samoprispevkom, del pa naj bi ga namenili iz združenih sredstev pri skupnosti otroškega varstva. Vendar je ta gradnja vprašljiva, oziroma se lahko odmakne na kasnejši čas, če ne bi izglasovali samoprispevka za to gradnjo. Skupnost otroškega varstva zbira tudi dokumentacijo za gradnjo novega montažnega vrtca v Stari cerkvi, v katerem bo prostora za 60 otrok. Če bo vse potekalo po načrtih, bo gotov že letos. Dodatno zbiranje sredstev za gradnjo vrtca, s katerim naj bi l in odbor za informativno-pro-pagandno dejavnost (predsednik Danilo Škulj), ki naj bi med drugim izvedel med občani anketo, za gradnjo katerih objektov so pripravljeni prispevati denar v obliki samoprispevka. Po podatkih, ki pa niso povsem popolni, a so kljub te- Osilnica: novo vodstvo KS Program dela KS za letos je že v javni razpravi Na nedavni volilni konferenci skupščine krajevne skupnosti Osilnica, ki sc je izmed 19 izvoljenih delegatov udeležilo 15, so za predsednika skupščine KS ponovno izvolili Antona Kovača. V izvršni svet skupščine KS so izvolili 9 članov, in sicer za predsednika Emila Erenta, za njegovega namestnika, ki je hkrati vod- K0CEUSKE novice ja gospodarskih dejavnosti v KS, dr. Stanka Nikoliča, za blagajnika Cvetka Vesela, za člane pa Jožeta Janeža, Antona Šercerja, Janeza Pojeta, Antona Žagarja, Blaža Mikliča in Genico Muhvič. Na konferenci so ocenili dosedanje delo KS kot uspešno. V javno razpravo so dali sprejem programa dela KS za letos, ki je del srednjeročnega programa KS. O njem bomo podrobneje poročali po končani razpravi. Nadalje so izvolili nekatere druge komisije in 10-članski poravnalni svet KS, za njegovega predsednika pa Slavka Fcrbežerja. J. P. zbrali okoli 5 milijonov dinarjev, poteka razmeroma uspešno. Doslej so zbrali 3,557.605,50 din in še 108.400 din v obliki obveznic posojila za ceste. Še vedno pa nekatere OZD niso nakazale svojega deleža, kar bodo veijetno nadoknadile ob sprejemu letnih zaključnih računov. Ta denar bodo uporabili AVTOBUS SE JE OBRNIL Avtobus ni pripeljal iz Kočevja v Novo mesto. Prvič v tej zimi se je to zgodilo v sredo, 10. januarja. Zaradi ostankov ledu na cesti in na novo zapadlega snega je bila vožnja nevarna, zato se je avtobus vrnil v Kočevje že iz Male gore, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Kočevja. Šoferji ocenjujejo kot posebno nevaren odsek ostri ovinek med Jamo in Dvorom, kjer grozi večna nevarnost, da bo avtobus s potniki zgrmel v globino. Takih nevarnih pasti pa je na tej cesti še več. za gradnjo vrtca v Stari cerkvi in za gradnjo druge faze vrtca v Kočevju. j p Streljali v snežnem metežu Prvi spet Itas, med posamezniki pa Pugelj Čeprav je močno snežilo, se je nedavnega tekmovanja v streljanju z vojašKo puško, ki ga je organizirala občinska strelska zveza Kočevje udeležilo kar 15 ekip, od tega 13 iz občine Kočevje ter še ekipi Lovskih družin Ribnica in Velike Lašče. Vsaka ekipa je imela 4 strelce. Zaradi slabe vidljivosti niso tekmovali na 200, ampak na 100 m. Tokrat so prvič uvedli tudi novost, da niso prišle vse ekipe hkrati na strelišče, ampak po vnaprej pripravljenem razporedu, tako da je odpadlo nepotrebno dolgo čakanje. Rezultati: 1. SD Itas 350 krogov, 2. Invalidi 332, 3. sekcija ZKGP 320, 4. KS Kočevje-mesto 318, 5. SD Salka vas 317, 6. LD Banjaloka 310, 7. SD Tekstilana 296, 8. Teri- torialna obramba 295, 9. SD Rog, 10. Kočevski tisk itd. Rezultati posamezno: 1. Jože Pugelj (ZKGP) 94 krogov, 2. Trpin (Itas) 94, 3. Markovič (Invalidi) 91, 4. Peterlin (KS Kočevje), 90, 5. Safar (Invalidi) 89, 6. Lavrič (LD Banjaloka) 89, 7. Gričar (TO) 85, 8. Klun (Itas) 87, 9. Rački (TO) 85, 10. Kump (Tekstilana) 85, 11. Pahulje (Itas) 85 itd. Omenimo nai še, da je zelo prizadevna občinska 'strelska zveza tik pred novim' letom prvič izdala tudi serijo značk. Osnutek zanje je izdelal domačin Dušan Dežman. Na značkah je borec (s spomenika Svobode v Kočevju) in tarča. Tako značka domiselno ponazarja strelstvo, NOB in Kočevje. Zato je občinska strelska zveza sklenila, da bo ta simbol odslej tudi njen znak, ki ga bo uporabljala na diplomah, priznanjih, dopisih in drugod, j, p. Zapravili 100 stanarin Poročali smo o sporu med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo (SSS) in stanovalci v Kidričevi ulici v Kočevju zaradi plačevanja ogrevanja. Spor se je vlekel okoli dve leti in pol. Sodišče je zdaj dokončno odločilo, sodba pa je tudi že pravnomočna, da je spor zgubila Samoupravna stanovanjska skupnost, ki je dolžna plačati tudi stroške postopka. Ti stroški znašajo samo za odvetnika stanovalcev 16.704,60 din. Dosti manj ne bodo znašali stroški odvetnika SSS in ostali stroški SSS. Tako lahko upravičeno sklepamo, da bo stroškov preko 30.000 din ali za okoli 100 do 200 povprečnih stanarin, ki so veljale v letih spora. Toliko denarja oz. stanarin je torej SSS po nepotrebnem zapravila. Sola je bila torej druga, zato je iz nje treba potegniti tudi poduk, da naj bi take in podobne spore reševali na samoupravni osnovi, se pravi predvsem z dogovarjanjem ali pa preko poravnalnih svetov. Tako reševanje bi bilo tudi brezplačno. Zal pa moramo takoj ugotoviti, da je reševanje možno le, če je SSS res samoupravno organizirana, kar kočevska žal ni, čeprav bi nekateri radi prikazali, da je. Samouprava na stanovanjskem področju bo uresničena takrat, ko bodo uresničeni sklepi in priporočila predsedstva CK ZKS, ki pravijo med drugim, da morajo o celotni stanarini odločati stanovalci oziroma hišni sveti in da morajo biti stanovalci oziroma hišni sveti preko delegatov zastopani v samoupravnih organih SSS. JOŽE PRIMC OGLAŠUJTE V DL! Od bifeja do računskega centra Leto dni do družbenega objekta, ki bo v Turjaški ulici - Kaj bo na 2.000 kv. m? ZALEDENELO JEZERO liud mraz v začetku januarja je prvič popolnoma zamrznil tudi novo Ezero na bivšem dnevnem kopu kočevskega rudnika. V nedeljo, 7. januarja, je bil led debel kar 15 cm ir so ugotovili z vrtanjem. Na ledu so si mladinci očistili dvoje večjih površin in si uredili drsališče in igrišče za hokej. Na ledu seje zbirala mladina iz okolice pa tudi iz Kočevja. (Foto: J. Primc) Sola, vrtec ali dom za ostarele? Občani naj povedo, če so pripravljeni prispevati za gradnjo teh ali pa še drugih objektov O predlogu za uvedbo novega samoprispevka so razpravljali na prvi seji odbora za programiranje razvoja družbenih in komunalnih dejavnosti občine Kočevje, ki je bila 11. januarja. Z 31. majem ktos bo namreč sedanji 1-odstotni samoprispevek za financiranje komunalnih potreb, ki je bil izglasovan leta 1974 Nekateri že predlagajo, naj bi takoj po preteku sedanjega izglasovali nov prispevek. Kaže, naj bi ta samoprispevek uvedli sPet za sofinanciranje programov komunalnih del po krajevnih skupnostih, razen tega pa še *a sofinanciranje enega ali dveh Naslednjih objektov: nove osnovne šole v Kočevju (da bi °niogočili celodnevno šolo) ali ^ enega otroškega vrtca (da bi ^ približali republiškemu Povprečju vključenih otrok v otroško varstvo) za 120 otrok aU za gradnjo doma za ostarele občane. Na seji so izvolili odbor za oceno programov KS in SIS (predsednik je Stane Potisek), ki bo do prihodnjega sestanka Pripravil predlog, kaj naj bi s samoprispevkom sofinancirali mu v glavnem blizu resnici, naj bi gradnja nove osnovne šole — stala naj bi zadaj za tiskamo — veljala 30 do 45 milijonov; gradnja novega vrtca za 120 otrok 14 do 15 milijonov in gradnja doma za ostarele 40 milijonov dinarjev. Seveda bi šlo iz samoprispevka za enega ali dva izmed teh objektov le del potrebnega denarja, ostalo pa bi prispevale SIS, oz. bi zbrali iz drugih viiov. J. PRIMC Tako imenovani družbeni objekt bodo zgradili v Turjaški ulici v Kočevju. Veljal bo okoli 30 milijonov, v njem pa bo 2.000 kv. m površin. Za gradnjo tega objekta so se odločili zato, da ne bi gradili le „spalnih naselij", ampak še vse drugo, kar stanovalci ob tem potrebujejo. Zato naj bi bila investitorica samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje. Iniciativni odbor za gradnjo tega centra se je že odločil za projektanta in naročil načrte za gradnjo, ki naj bi bila končana v letu dni. V družbenem objektu bodo res nekateri prostori, ki jih občani nujno potrebujejo, in sicer samopostrežna trgovina, katere gradnjo bo financiral Mercator, prodajalna mesa Združenega KGP in prostori za krajevni odbor KS Kočevje, ki deluje za to območje mesta. Razen tega bodo tu prostori, ki sicer niso neposredno potrebni stanovalcem tega območja mesta, so pa gotovo potrebni mestu kot celoti oz. občini. Tako bodo v tem družbenem objektu prostori Zavarovalne skupnosti Triglav, Medobčinskega računalniškega centra (za katerega zdaj OZD združujejo sredstva) in večja dvorana, ki sc bo dala pregraditi v tri manjše, da bodo imeli vsi trije zbori NA SMUKO V DOLGO VAS Šolske počitnice bodo od 20. januarja do 4. februarja. Med počitnicami bo za šolaijc iz Kočevja in drugod smučarski tečaj na smučišču v Dolgi vasi. Zanj se je prijavilo okoli 100 učencev. Učitelji med počitnicami ne bodo preveč prosti, ker bo zanje več seminarjev, predavanj, aktivov itd. občinske skupščine primerne prostore zaseje. ,JDružbeni center" bo priključen na toplarno, ki ogreva to stanovanjsko sosesko. Ta sta- novanjska soseska bo tako zaključena celota — tako meni iniciativni odbor za gradnjo — res pa bi tu lahko zgradili še vrtec ali jasli. J. P. r VELiKO DELA, MALO DELAVCEV — Že lani bi moral biti do-Končan novi blok v Kidričevi ulici, v katerem bo 64 stanovanj in okoli 400 kv. m raznih lokalov; med njimi bo največji za trgovino z avto deli. Gradnja se je zavlekla že zaradi zamude pri pripravi načrtov pa tudi zato, ker je SGP Zidar primanjkovalo delavcev. Po najnovejšm zagotovilih bo blok dokončan marca letos. (Foto-Primc) 17 št. 3 (1536) — 18. januarja 1979 DOLENJSKI LIST POZABLJENA LOKA - Novo stanovanjsko naselje v Loki je bilo ob zadnjem močnem sneženju skoraj neprehodno. Stanovalci so potarnali, da jih pripadniki zimske službe niso kaj redno obiskovali, zato so si motali pomagati kar sami. Na sliki: zasneženo naselje. (Foto: Pezelj) ZBOR ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Črnomelj in Metlika bodo imeli 20. januarja ob 18. uri v dvorani črnomaljskega Gasilskega doma 15. volilni občni zbor. Udeleženci bodo poslušali poročila predsednika in blagajnika, seznanili pa sc bodo tudi z uspehi na področju rckreacijc. Nato bodo izvolili novo vodstvo. PESTER ,INFORMATOR1 Zadnje glasilo delovnega kolektiva Iskre, .Informator’, ki izhaja dvakrat na mesec v nakladi 500 izvodov, prinaša precej zanimivega branja, na zadnji strani pa ima kar celo stran humorja. Uredniški odbor, ki ga vodi Branko Ptčjak, je začel svojo nalogo bolje opravljati, bralci pa v listu pogrešajo več pogovorov z delavci in delavkami Delalo šest tisoč parov rok Vpogled v oceno o izvajanju družbenega plana črnomaljske občine za obdobje 1976—1980 v letu 1978 opozarja na napredek v gospodarjenju Medtem ko je bilo v proces samoupravnega družbenega planiranja v črnomaljski občini v letu 1975 vključenih razen občine še 49 nosilcev planiranja, se je z načrtovanjem v minulem letu ukvarjalo 64 osnovnih nosilcev načrtovanja. Površen pogjed v zadnjo oceno o izvajanju družbenega plana dokazuje, da so ga, čeravno ni bil skromen, dobro uresničevali. Rast zaposlenih v združenem delu se je v letu 1978 zzvečala za 6,9 odstotka. To pomeni, da se je v primerjavi z letom 1977 na novo zaposlilo 391 občanov. Resolucijsko načrtovana 11 -odstotna rast tako ni bila dosežena, predvsem zaradi ka-snitve pri odpiranju novih obratov. Konec minulega leta je bilo v občini v združenem delu zaposlenih okoli 6000 delavcev, od tega 5450 v gospodarstvu. Na področju zunanje trgovine so lani v primeijavi s 1977. letom izvozili za okoli 16 odstotkov več. Od načrtovanega so zaostali za 7 odstotkov. Največji izvoznik in uvoznik je Iskra Semič, ki je v minulem le- O INVESTICIJAH 10. januarja so imeli člani izvr&ie-ga sveta črnomaljske občine 21. sejo, na kateri so bili tudi direktorji nekaterih delovnih organizacij. Prisotni so obdelali štiri točke: gopo-govorili so se o sedanjih in najavljenih investicijah v letošnjem letu, razpravljali o dopolnitvah osnutka resolucije o izvajanju družbenega pla-Tia občine Črnomelj za obdobje 1976-1980 v letu 1979 ter razpravljali o reorganizaciji Gospodarske zbomic^SR Slovenije. ZA SPOMENIK NA GORNJIH LAZAH Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV Črnomelj so borci razpravljali tudi o akciji, s pomočjo katere bodo zbrali denar za postavitev novega spomenika na Gornjih Lazah. Vsak član ZZB NOV naj bi v dveh letih prispeval najmanj 100 din. Spomenik naj bi odkrili v letu 1981, ko bodo proslavili 40-letnico tragičnega dogodka iz NOV, prispevke za spomenik pa bodo najbrž zbrali že do konca leto&ijega leta. tu izvozila za okoli 100 milijonov din izdelkov in uvozila za okoli 105 milijonov din vrednosti repromateriala. Prav tako je zanimiv podatek, da so znašali poprečni mesečni izplačani čisti osebni dohodki (podatek dobljen na podlagi statistike o poslovanju TOZD gospodarstva v devetih mesecih minulega leta) na zaposlenega v občini 4.339 din in so bili za 14 odstotkov večji kot v lanskem poprečju. Statistika tudi pove, da so bili čisti osebni dohodki v občini za 1.095 din oz. za 25 odstotkov manjši kot je bilo slovensko poprečje v devetih mesecih minulega leta. V občini so dosegli napredek tudi v preskrbi z vodo. Zgradili so 7,9 km vodovodnega omrežja, posodobili so 4 km nizkonapetostnega omrežja itd. Postavili so 2 transformatorski postaji in okoli 1 km prosto-zračnega daljnovoda. Kmetijska proizvodnja se je povečala pri mleku in nekaterih vrtninah. V minulem letu so le za malo zaostali za tržno proizvodnjo mleka, ki so jo načrtovali za 11980. leto. Nekoliko se je zataknilo na področju stanovanjske dejavnosti. Družbeno usmerjena gradnja in združevanje sredstev delovnih organizacij sta v minulem letu napredovala. Začeli so graditi 22 družbenih stanovanj, priprave za gradnjo novih 44 stanovanj pa so že v teku. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o družbeni usmerjeni gradnji v črnomaljski občini in sporazum o medsebojnih razmerjih pri grad- ČRNOMALJSKI DROBIR NBSLANI HUMORISTI - Ob .Tednu domačega filma’ v Črnomlju in Semiču so bile prav vse predstave dobro obiskane. Slovenski film so si ogledali tudi občani, ki so že po prvih stotih metrih zavrtenega filma ugotovili, da za sedmo umetnost še VINICA: NOVOGRADNJA IN NE OBNOVITEV Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj je konec minulega leta sklenila, da bo, ob vsem potrebnih soglasjih seveda, delno spremenila investicijski program. Tako Viničanom kaže, da bodo 1980. leta dobili nov zdravstveni objekt, ki bi po cenah iz leta 1978 veljal 7.000,000 din. Za novi objekt bodo denar zbrali s pomočjo republiške in regijske solidarnosti in iz namensko združenih sredstev tozda ter drugih virov. nji stanovanjskih blokov na Cardaku. Skratka, ocena o izvajanju družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1976-1980 v letu 1978 dokazuje, da je bilo gospodarjenje v 1978. letu v primerjavi z letom poprej dokaj uspešno. niso dovolj zreli. Zato so se začeli zabavati po svoje, pri tem pa so pozabili, da so v Kinodvorani. Organizatorji kulturnih prireditev upajo, da se bodo neslani humoristi poslej vsak kinodvoran izogibali v čim večjem loku. KMALU PISMENI POZDRAVI -Kaže da so prometni znaki v Črnomlju za nekatere najbolj priljubljeni predmeti, s pomočjo katerih sproščajo svojo odvečno energijo, ki sojo pridobili z zaužitim alkoholom. Bržkone pa bodo imeli znaki pred pijanimi razgrajači kmalu mir, kajti nekaj junakov bo prav kmalu dobilo pismen pozdrav od odgovornih služb. O SPOMENIKU NA GRIČKU -Člani ZZB NOV Črnomelj so do letošnjega leta precej pozornosti posvečali spominskim ploščam in obeležjem. Sedaj menijo, da jih je v občini že dovolj, zato bodo posvetili več pozornosti ureditvi spomenika na Gričku v Črnomlju. Poslej bo spomenik glavna skrb članov predsedstva občinskega odbora. Prvi med krvodajalci Za Črnomaljca Antona Pavliho je obisk na transfuzijski postaji skoraj tako navadna reč kot za ostale Belokranjce skok v gostilno. Krvodajalec Anton, ki se bo letos srečal z Abrahamom, je namreč v Beli krajini krvodajalski rekorder. Prvič se je »za humano dejanje odločil pri enaindvajsetih letih, lanskega lč. novembra pa so mu sporočili -pa tudi sam je predobro vedel -da so mu kri odvzeli petdesetič. Hiter izračun dokaže, da je prvi med belokranjskimi krvodajalci podaril že 15 litrov krvi. „Seveda sem dosežka vesel,” je povedal Anton, „reči pa moram, da bom še naprej obiskoval transfuzijsko postajo.” Pavliha je postal krvodajalec skoraj slučajno. Teta Anica, strastna krvodajalka, ga je bolj v šali nagovorila, mladi Anton pa je sklenil, da bo njihova družina d«bila še enega krvodajalca. ..Bolelo ni nič, počutil sem se dobro in začelo se je," je dejal čili možak. ,Morda zveni kot fraza, vendar moram povedati, da mi je v ponos, ker lahko darujem kri. Petnajst litrov te najdražje tekočine ni malo. 2e otroci v šoli vedo, koliko se je pretaka po naših žilah. Kaj vem, koliko življenj sem rešil, in priznati moram, da sem tako kot pred desetletji teta tudi sam postal krvodajalski agitator. Začel sem kar doma in kaj kmalu sem prepričal ženo in sina. Poskušam tudi v podjetju, kjer sem zaposlen, in kaže, da tudi tam ne bom brez uspeha.” In kakšne želje ima Anton? „Kaže, da bom še precej časa reden gost transfuzijskih postaj. Nekako potihem upam, da bom kri oddal vsaj še dvajsetkrat. Priznam, da je želja precej drzna, toda uresničiva je in to je zame najvažnejše.” J. P. OB PRAZNIKU PET PLAKET Člani koordinacijskega odbora za proslave pri OK SZDL Črnomelj so pred meseci razpravljali o organizaciji proslave ob letošnjem občinskem prazniku. Republiški konferenci SZDL in republiški skupščini so poslali dopis, v katerem so predlagali, da bi poenotili praznovanje ob 35-lctnici II. zasedanja SNOS. Vendar bodo morali Črnomaljci praznik in obletnico pripraviti sami. Žirija za podelitev plaket je že pozvala predlagatelje, naj razmislijo o kandidatih za plakete, kajti letos bodo podelili pet priznanj. Še letos borčevski dispanzer V minulem letu opravili metliški borci domala vse naloge — Uspešno na področju spomeniške dejavnosti — Desetine izmišljenih sodelavcev Člani predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Metlika in komisije za priznanje posebne dobe so potem, ko so pregledali svoje minulo delo, z zadovoljstvom ugotovili, da so v 1978. letu dobro opravili kopico zastavljenih nalog. Vsekakor so imeli najbolj težko in odgovorno delo s proučevanjem prošenj občanov za priznanje posebne dobe zaradi sodelovanja in aktivnega dela v narodnoosvobodilnem gibanju. Na naslov komisije je prišlo kar 178 vlog. Člani so po pretehtanem delu zavrnili 87 prošenj. Med prosilci so bili namreč tudi občani, ki so bili rojeni 1932. leta in celo ljudje, za katere še marsikdo ve, da so bili med vojno simpatizerji sovražnikov. Nekateri so želeli do priznanja priti celo z grožnjami in kmalu bi se zgodilo, da bi komisija odstopila. Nič lažjega dela niso imeli drugi člani ZZB NOV in člani predsedstva. V minulem letu so veliko pozornosti posvetili uresničevanju sprejetih osemindvajsetih nalog. S pomočjo prizadevnih odborov krajevnih združenj ZB ter drugih organov so do danes uresničili domala vse sklepe, kaže pa, da se prah ne bo nabiral niti na tistih, ki na uresničitev še čakajo. Danes imajo prav vse borčevske organizacije v krajevnih skupnostih svoje prapore, letos pa bodo zamenjali občinski prapor, ki so ga najpogosteje uporabljali. Lep uspeh so dosegli metliški borci tudi na področju spomeniške dejavnosti, zanj pa so zaslužni vodstvo in člani, ki so z razumevanjem finančno in s prostovoljnim delom podprli zastavljeno delo. Izkazali so se tudi člani komisije za zadeve invalidov in borcev. V skladu z Čebelarji podpirajo zvezo Na občnem zboru podelili osem odlikovanj družbenim dogovorom o reguliranju družbene pomoči so pomagali 325 članom borčevske organizacije, za kar so porabili 2.840.000 din. V letošnjem letu bo za rešvanje podobnih težav potrebno zagotoviti okoli 4.800.000 din. ZA KAKOVOSTNEJŠE PRIREDITVE Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL Metlika se je sestal konec minulega tedna in ocenil prireditve v 1978. letu. Člani odbora so menili, da so bile proslave dobro pripravljene, da pa je bilo še marsikje preveč dvojnosti. Zato so sklenili, da bodo vsa kulturna društva in organizacije združenega dela poslale odboru do 25. januaija programe proslav za letošnje leto, in sicer predvsem zaradi usklajenega dela, s katerim bodo poskrbeli za kak vostnejše prireditve. S PRETEPOM DO KRUHA? Na koledarjih smo komaj obrnili nekaj listov ali prečrtali dneve, že je življenje začelo pisati težave. V metliški občini se vlečejo še iz minulega leta. Potrošniki namreč tarnajo, da se tudi sedaj dogaja, da zmanjka najpotrebnejših živil. Nasploh predlagajo, da se na primer trgovina Žita, kjer prodajajo kruh, raje preimenuje v ,Bife‘, kajti ni se še zgodilo, da bi zmanjkalo te ali one pijače, medtem ko bi se bilo včasih za kilogram kruha potrebno tudi stepsti. V minulem letu je bilo veliko narejenega okoli priprav za delovanje dispanzerja za borce pri metliškem Zdravstvenem domu. Glavna ovira je bil stanovanjski problem; s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Zdravstvenim domom pa bodo to težavo odpravili v nekaj mesecih, tako da bodo končno prišli do svojega dispanzerja. NA DAN 2000 MALIC V metliški občini je v okviru organizirane družbene prehrane poskrbljeno za topli obrok med delom samo z malicami. V obratih družbene prehrane v delovnih organizacijah in gostinskem podjetju Viator pripravi 40 zaposlenih delavcev na dan okoli 2000 malic, kar pomeni, da mora en kuhar poskrbeti za 50 obrokov. V občini so izračunali, da za tople obroke med delom v celem letu prispevajo skoraj milijardo starih dinarjev. IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV t Metliške družbenopolitične organizacije in občinska skupščina so pripravile družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje članov vseh delegacij. Izobraževanje, ki se je začelo minuli petek, poteka po enotnem programu, zajema pa osem tem. Na predavanjih, ki bodo ob petkih in sobotah do konca novega mandata, predavajo člani domačega predavateljskega aktiva. SKUPNA SEJA Danes popoldan imajo člani komiteja OK ZKS Metlika in predsedstva OK ZSMS Metlika skupno sejo. Družbenopolitični delavci se bodo pogovarjali predvsem o aktivnosti mladih po obeh kongresih, govorili bodo o težavah, s katerimi se srečujejo mladi, kritično pa bodo Ocenili tudi uresničevanje sklepov, ki sta jih obe organizaciji sprejeli na zadnji podobni skupni seji. iViinulo nedeljo so imeli člani metliškega čebelarskega društva redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 34 metliških čebelarjev, ki so poslušali poročilo o delu v minulem letu. Ugotovili so, da je društvo dokaj dobro delalo, o njihovem delu pa najbolje govori 727 A2 panjev. Razpravljali so tudi o ustanovitvi Zveze čebelarjev za Belo krajino in podprli akcijo za ustanovitev takšne zveze. Ob koncu občnega zbora so dobili Jože Nemanič, Jože Slane, Anton Oberman, Janez Stefanič, Milan Vajda, Stanko Vraničar, Janez Nemanič in Anton Ogulin st. odlikovanja z redom Antona Janše II. stopnje, in sicer za posebne zasluge za razvoj čebelarstva v metliški občini. Metliški čebelarji so razpravljali tudi o sprejemu novih članov, zakaj v občini je še nekaj občanov, ki so jim panji pri srcu. Nato so govorili tudi o najvažnejših nalogah društva, vodstvo pa je udeležence zbora seznanilo z akcijo društva, ki bo za člane preskrbelo sladkor za čebele. SiNDIKAT: ZA ENAKO DELO ENAK DOHODEK Občinski svet Zveze sindikatov Metlika je na eni izmed sej med drugim sklenil, da bo poslej pozornost sindikalnih delavcev usmerjena predvsem v to, da bodo delavci in delavke za enako delo na območju metliške občine dobivali tudi enak osebni dohodke. Zaradi tega bodo do konca meseca izdelali primerjalno analizo vrednotenja sorodnih delovnih nalog, primerjali bodo uresničevanje stališč sindikatov glede dodatkov iz naslova podaljšanega dela in ostalih posebnih pogojev, ki jih določa sindikalna lista itd. PESTRA ,Z VITA NIT‘ V začetku januarja je izšla 2. številka Zvite niti, glasila učencev PTŠ Metlika, tozd izobraževalni center Beti. Številka, ki je izšla v nakladi 120 izvodov, je precej pestra, saj je1 uredniški odbor tokrat poleg člankov, predstavitev posameznih krajevnih skupnosti in vesti o delu mladih v šoli precej strani namenil literatom, ugankarjem, risarjem, reševalcem križank, glasilo pa ima tudi modni kotiček itd. < ' S- ' , ' ' ' * > NOVA PRIDOBITEV — Metliška Kmetijska zadruga se je pred časom odločila, da bo namesto zastarele mehanične delavnice in skladišča v Logu postavila nova objekta. Sedaj sta že pod streho, dela pa navzlic neugodnim vremenskim razmeram dobro napredujejo. Na sliki: nova mehanična delavnica za popravilo kmetijskih strojev in priključkov ter skladišče za repromaterial. SPREHOD PO METLIKI OKRNJENA REKREACIJA -Sneg je, na splošno veselje šoloobveznih otrok in lastnikov smučarske opreme, dodobra zasul tudi metliška, pobočja. Minule dni je bilo zlasti živahno na „Štuparjevem“ travniku. Smučarji najrazličnejših starosti pa so se tiste ure veselja na snegu najbolj jezili na vodstvo metliške osnovne šole, ki ima menda priročno vlečnico, pa jo ljubosumno čuva. „Ce je vlečnica pokvarjena," so na glas razmišljali ljubitelji bele opojnosti, „jo naj da vodstvo šole nam. Denar za popravilo bomo prispevali PROTI DOLGOČASJU - Člani metliškega mladinskega kluba so se dogovorili, da bodo poskrbeli za zdravilo proti običajnemu dolgočasju med šolskimi počitnicami. Tisti, ki se bodo zmazali brez negativnih ocen, bodo v klubski sobi lahko poslušali predavanja, popestrena z diapozitivi, sodelovali bodo na tradicionalnih literarnih večerih ali pa se udeleževali sobotnih plesov. Člani kluba bodo pripravili tudi .smučarski avtobus1, ki b < dobre smuke željne mladince odpeljal na Stari vrh, Krvavec ali Veliko planino. STARA PESEM - Metliški ko-munalci so te dni slišali toliko kritik na svoj račun, da so nanje zagotovo neobčutljivi, da pa je to res, dokazujejo metliške ulice. Ob zadnjem snegu so bile ceste ponovno skoraj neprevozne, komunalci pa se izgovarjajo na nekakšne železne odlitke, ki kukajo nekaj centimetrov nad cestiščem. Občani se sprašujejo, ali so taki odlitki tudi po pločnikih, ki so bili v minulih dneh tudi neočiščeni. V TOPLICE ZASTONJ Ena od nalog krajevnih odborov ZZB NOV Metlika je tudi seznanjanje članstva s podatkom, da je vsak borec, ki potrebuje zdravljenje v toplicah ali drugih zdraviliščih, upravičen do brezplačne nege. Prav tako morajo krajevni odbori v zdravljenje usmerjati vse, ki so potrebni zdravniške nege. metliški tednik Spet ples na ledu Tudi zadnji sneg je povzročil precej nevšečnosti, čeprav so nekateri odgovorni ob spodrsljajih pri prvem snegu zagotuvljali, da bo v bodoče bolje. Ne bi ponovno omenjali magistralne ceste proti Ljubljani, saj je bilo tudi ob zadnjem snegu enako kot prvič. Tokrat si oglejmo regionalno cesto proti Dvoru. Ne le da je bila slabo splužena, ampak je plug del snega zrinil na sredo ceste, da je bila prevozna komaj polovica te ceste, ki je že sicer ozka. Voznike je čudilo tudi dejstvo, da je bila cesta po ravnini v glavnem dobra in celo popeskana. Slabše je bilo v klancih, kjer je bilo kljub poledici malo peska. Najslabše pa je bilo na strminah in ovinkih. Kljub počasni vožnji in zimski opremi je zato marsikaterega voznika zaneslo s ceste v sneg, da se je rešil le s pomočjo drugi voznikov. Taki nevarni ovinki in strmine, ki bi jih morala cestna služba bolje očistiti snega in ledu ali pa bolj na debelo posipati vsaj s peskom, če že ni soli, so pri Starem Logu in od Lašč proti Jami. Se posebno neljubo presenečenje pa so doživeli vozniki na tej cesti tam, kjer so ga najmanj pričakovali, to je" na asfaltu skozi Stari Log in Dvor. Medtem ko je bila drugod cesta vsaj slabo splužena, pa tu sploh nihče ni plužil. Ceste so bile polne snega. Kje je vzrok, ni znano. Kaže pa, kot da so se šle cestna služba in krajevna skupnost „kdo bo koga", oz. kdo je dolžan plačati pluženje ceste skozi naselja. Seveda gredo taki spori na škodo občanov in voznikov. J. PRIMC SOLIDARNOST S SKOPJEM - Pred 15 leti je odpotovala na pomoč porušenemu Skopju tudi ta skupina kočevskega koletkiva ,,Zidar“. Kar precej udeležencev te človekoljubne akcije ni več pri ,.Zidarju", ker so upokojeni ali pa so se zaposlili drugod, pa tudi smrt je posegla v njihove vrste. (Foto: J. Primc) Pozabljene obletnice Pred 15 leti smo dobili pošto, dom telesne kulture in televizijski pretvornik — Združila sta se časopis Novice in Dolenjski list »Dolenjski list« v vsako družino Lani smo v Kočevju mnogo praznovali, kljub temu pa smo na nekatere dogodke pozabili, čeprav so bili za razvoj Kočevja in Kočevske dolin velikega pomena. Spomnimo naj se le nekaterih. Pred 15 leti (4. oktobra 1963) je bila odprta nova stavba kočevske pošte. Nekateri so tedaj trdili, da je objekt prevelik, a že zdaj ugotavljamo, da bi potrebovali veliko večjega. To bo treba sedaj nadoknaditi. Takrat smo pričeli graditi tudi zdravstveni dom. Bil je dograjen Dom telesne kulture. Ob njegovi otvoritvi je bila v njem pestra gospodarska razstava izdelkov domačih podjetij, kije, kakor kaže, bila tudi zadnja. Kasneje takih razstav /li bilo več. Ker je bil sprejem TV zelo slab, posebno v dolini proti Kolpi, je pričel pred 15 leti obratovati nov pretvornik, postavljen na hribu pri Mozlju. Še danes oddaja na osmem kanalu. Skupina 20 delavcev SGP Zidar se je pridružila okoli štiridesetim gradbenim podjetjem Slovenije, ki so poslala na pomoč od potresa poručenemu Skopju skupaj nad 1060 delavcev. Kolektiva uredništva in uprave Novic iz Kočevja in Dolenjskega lista iz Novega mesta sta predlagala, da bi se časopisa združila, kar je bilo tudi sprejeto. Zadnja številka Novic je izšla 31. decembra 1963. Že januarja 1964 smo vsi nekdanji naročniki Novic začeli dobivati Dolenjski list. ANDREJ ARKO Ni v opisu del Kočevske ceste in ulice so še vedno nevarne zaradi snega in ledu. Občani opozaija-jo, da kljub jasnim predpisom pred marsikatero trgovino pločnik ni očiščen. Menda se trgovci izgovarjajo, da kidanje snega oz. čiščenje pločnikov ni vneseno v opis njihovih del in da zato pločnikov niso dolžni čistiti. Občani opozarjajo, da je posebno nevaren pločnik pri samopostrežni trgovini na Roški cesti. Tu kaplja voda iz žlebov na pločnik, kjer zaradi mraza zaledeni. Ta pločnik, ki že sicer ni raven, postane tako še bolj strm in občani morajo hoditi po cesti, kar je zanje zelo nevarno, saj vozniki na zasneženi in zaledeneli cesti ne morejo varno krmariti vozil. Tudi ploščad avtobusne postaje doslej še ni bila splužena, čeprav je sneg že večkrat zapadel. Ob mrazu potniki tu drsajo, ob odjugi pa plavajo. Tako se vsak po svoje „samoupravno“ izogne delu in odgovornosti. Tudi tisti, ki bi morali ukrepati, če pločniki niso očiščeni. NAJBOLJŠI FARANI Na nedavnem turnirju v malem nogometu, ki ga je organiziral Nogometni klub Kočevje, so nastopile le ^ _______ Pomlajeno vodstvo SZDL golov, prejeia pa je enega. Tudi najboljši strelec je bil iz te ekipe, in sicer S. Jurjevič, ki je zabil 8 golov. Razen njega so nasopili za Faro še Žagar, Mrle, Grgorič, Mihelič, Primožič, Bauer, Marinč, Bizjak, Knavs, Nikolič in S. Žagar. Nova predsednika KK SZDL je Genica Muhvič Na decembrskih konferencah šestih vaških odborov SZDL na območju KS Osilnica so izvolili DROBNE IZ KOČEVJA PRAZNE KRMILNICE - Zima je letos izredno muhasta, kar povzroča veliko nevšečnosti. Vse premalo skrbimo za krmljenje sestradanih ptic. Naj ne bodo ptičje krmilnice Po zelenicah in parkih samo okras mesta! HVALA MESARJEM - Mesnice kočevskega podjetja so si omislile za kavijanje mesa in mesnih izdelkov občan Vprašuje medved odgovarja — Zakaj si, oče medved, ku-P“ sinku motorno kolo? ~ Obljubil je, da bo potem tedno hodil v medvedjo šolo, ždaj pa sem dobil še od sodnika prekrške „blagoslov“ za L500 din, ker mulec kljub vsemu noče v šolo. tanek polivinitni papir. Tako dobi potro&iik lepo in higiensko zavito, kar je nakupil. Zavitek je za maščobo in vlago nepropusten, da ostane zdaj ostali nakup, ki je že v torbi, nepoškodovan. PREMOG ZAMUJA - Naročniki dobivajo v Kočevje premog tako počasi, da bo verjetno prišel prav za drugo zimo. Ne bo povsem držalo, kar pišejo v časopisih, da so za to krive same stranke, ker naročijo premog zadnii trenutek. V Kočevju čakajo nekateri na vnaprej plačani premog že precej dolgo. BLAGA SE NI - Inventure so že minile, trgovine pa še vedno nimajo nekaterega blaga, za katerega so trgovci obljubljali, da ga bodo dobili že pred minulimi prazniki. Kar še malo potrpimo, saj se bliža sezona popustov, pa se bomo oskrbeli ta- ZIMA - Zima se spet ponuja. Kaže, da bodo imeli otroci ugodne zimske počitnice. Pripravljajo se na razne smučarske izlete, začetniške smučarske tečaje in sankanje. Želimo jim, da bi jim tokrat uspelo, saj so imeli že nekaj let počitnice pokvarjene, ker ni bilo snega. nova vodstva teh odborov ter delegate za knyevno konferenco SZDL, razen tega pa še delegate za skupščino KS in vodstvo vaških odborov KS. Obe vodstvi, KS in SZDL, pa sestavljajo še delegati proizvodnih obratov, družbenopolitičnih organizacij, društev, posebnih gospodarskih gih. organizacij in dru- KOČEVSKE NOVICE Udeležba na konferencah je bila zelo dobra, saj se jih je udeležilo skupaj okoli 350 do 400 volilcev. Čeprav na podeželju občine Kočevje in tudi KS Osilnice prevladujejo stari ljudje, so izvolili razmeroma mlade ljudi, saj je njihova povprečna starost 39 let. V vse odbore oz. vodstva so skušali izvoliti kar najbolj delavne in mlade. To naj bi bil porok, da bo delo v tej KS še naprej uspešno, da bo začeto delo dokončano in predvsem, da se bo krepila samouprava v KS. Na konferenci krajevne organizacije SZDL so kritično ocenili delo prejšnega vodstva SZDL, češ da ni bilo dovoj delavno. Hkrati so'bili člani SZDL, se pravi občani, pohvaljeni, ker so s prostovoljnimi in drugimi akcijami veliko prispevali za napredek svoje krajevne skupnosti in k uspešnemu delu organizacij oziroma društev. Izmed 24 članov KK SZDL so izvolili 9-članski izvršni odbor, v katerem so: Genica Muhvič (predsednica), Franc Volf (namestnik predsednice), Emil Erent (tajnik in vodja IO), Zdenko Osvald (blagajnik) in člani Franc Vesel, Anton Šercer, Gabrijel Klepec, Jože Žagar in Ivan Hudobivnik. J. P. Dom JLA središče vseh dogajanj Z delom se je uveljavil - Mnoga priznanja za uspešno delo — 40.000 obiskovalcev V ribniški občini skoraj ni kulturne, športne, politične pa tudi zabavne in druge dejavnosti, ki ne bi bila bolj ali manj tesno povezana z Domom JLA. Dom namreč ni odprt le za pripadnike JLA, ampak za vsem delovne ljudi in občane, saj so ti pomagali pri njegovi gradnji. Dom imamo šele dobra tri leta. Samo lani je skozi dom šlo v raznih organiziranih oblikah delovanja 37.374 oseb. Tako jc dom opravičil svoj obstoj in jc po organiziranih aktivnostih med najboljšimi v naši armijski oblasti. Danes deluje v okviru doma 11 sekcij, v katerih aktivno dela 116 članov. Lani jc dom organiziral okoli 30 kulturno-zabavnih prireditev, koncertov in akademij, ki se jih jc udeležilo okoli 10.000 ljudi. 342 filmskih predstav je obiskalo 17.953 gledalcev. 2.9. gostovanj je boiskalo KAJ RAZISKOVATI? Ribniška občinska raziskovalna skupnost bo letos usmerila svoje delo na naslednja področja: samo- upravna organiziranost in delegatski sistem, raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter investicijsko dejavnost. Posebno pozornost bodo posvetili tudi seznanjanju delovnih ljudi in občanov z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo v občini in izven nje. 10.178 poslušalcev. Na desetih umetniških razstavah jc bilo prikazanih preko 600 likovnih del. Tu jc bilo nad 30 športnih srečani itd. ,,Mcd sekcijami delata najbolje kegljaška, ki jo vodi Evgen Jakšič, in šahovska, ki jo vodi Milorad Sipka. Dosti pa ne zaostajajo strelska, foto, AMD in namiznoteniška, ki jih vodijo tovariši Svetomir Petrovič, Zvonko Kličko, Alojz Kos in Peter Radulovč," je povedal načelnik doma Tomislav Lukič in dodal, da je bil dom tudi gostitelj raznih kviz tekmovanj mladine, številnih sestankov vojaških in družbenopolitičnih organov ter organizacij, bil je organizator številnih predavanj, razgovorov. tečajev in drugih oblik izobraževanja, izletov, obiskov muzejev, zgodovinskih krajev itd. Čeprav šteje kolektiv vodstva doma malo članov, zelo uspešno sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, kulturno skupnostjo m društvi. Tesno sodelujejo tudi z vojaškimi klubi v enotah. Dom ima knjižnico s 4.000 knjigami. Za svoje uspešno delo je prejel dom samo v minulem letu številna priznanja, med katerimi naj omenimo srebrni znak OF, zlato plaketo 33. športnih iger ljubljanske armij-ske oblasti in priznanja AMZ Slovenije, Partizana, kulturne skupnosti, Zveze sindikatov. Šahovske zveze Dolenjske, Zveze mladine, filatelistov in drugih. Vse to dokazuje, da je dom JLA v svojem triletnem obstoju uspešno deloval in popolnoma upravičil svoj obstoj. S. NIKOLIČ POTREBEN SPORAZUM Na vprašanje delegata iz Sodražice, zakaj ni očiščena struga Bistrice, je Območna vodna skupnost Ljub-ijaniea—Sava odgovorila, da zato, ker se vsi lastniki zemljišč ob vodi ne strinjajo s čiščenjem. Sele ko bodo lastniki vseh zemljišč ob vodi podpisali, da dovolijo opraviti to delo, bo Območna vodna skupnost lahko organizirala čiščenje. šport bo nadaljevala svoje uspešno delo. Lani so člani osnovne organizacije ZSM izdali glasilo »Naše misli“, za letos so predvideli kar štiri številke tega glasila. Seveda pa mlade še vedno najbolj muči pomanjkanje denaija, prostorov in opreme. Kljub temu ne obupujejo in pravijo, da bodo letos še uspešnejši, kot so bili lani. M. GLAVONJlC PO DELU PARTUA ŠAHA — Pom JLA v Ribnici je tudi središče, kjer se nekateri po delu, drugi pa po šoli razvedrijo ob šahu (kot ta dva na sliki), kegljanju, namiznem tenisu in drugih igrah. (Foto: Primc) Lani so se mladi prebudili čimveč mladih v organizirano delo — Letos tudi pohod na Notranjsko Lani je osnovna organizacija ZSM Ribnica dosegla lepe uspehe, saj je prebudila mnoge izmed okoli 1100 v glavnem „zaspanih“ mladincev v KS Ribnica in jih organizirala v več mladinskih organizacij. Takoj moramo poudariti, da je število 1100 mladincev res veliko, žal pa je malo takih, ki stalno delajo. Zato je še vedno eno osnovnih vprašanj, kako pridobiti mlade za organizirano skupno delo. Lani so ribniški mladinci, katerih predsednik osnovne organizacije ZSM je Miran Andoljšek, organizirali delovne akcije za urejanje okolice vrtca in spomenika v Gornjih Lepov-čah. Pripravili so mlade za mladinsko delovno brigado. Pohodna brigada se je udeležila pohodov na Grmado, v Ogenjce, Grčarice in Jelenov žleb. Uspešno so sodelovali s pripadniki JLA iz Vojašnice Mirka Bračiča. Udeležili so se vseh proslav in akademij, organizirali pa so tudi več zabavnih večerov in kviz tekmovanj. Tudi za letos so že napravili delovni program, in sicer po posameznih komisijah. Komisija za kulturo bo nadaljevala s kulturnimi prereditvami, predvsem pa s kviz tekmovanji, plesi in igrami. Sodelovali bodo tudi pri ostalih pomembnejših kulturnih prireditvah v Ribnici oz. občini. Komisija za idejnopolitično delo bo predelala kongresne materiale in z njimi seznanila mlade. Komisija za ljudsko obrambo bo organizirala predavanja o dogodkih iz NOB, sodelovala v pohodu skozi Loški potok in naprej do Logatca, pripravila pa bo tudi stalni tabor. Tudi komisija za Potrebni dokazi Zakaj so med tistimi, ki prejemajo denarno pomoč družbe, tudi taki, ki so za delo zmožni? To je na seji občinske skupščine Ribnica vprašal neki delegat. Odgovor je bil, da zaradi poizkusov posameznikov, da bi razpravljali o takih vprašanjih brez imen, dokazov in predlogov, prizadeta SIS ne da podatkov. Pač pa SIS omogoča vsakemu delegatu in celo občanu, da si ogleda poimenski seznam vseh, ki prejemajo družbeno denarno podporo. Vsak, kdor trdi, da „nekateri“ prejemajo denarno podporo, čeprav so zmožni dehti, mora svojo trditev podpreti z imeni in dokazi. Le tako bo ustrezni organ hhko ukrepal in le tako bi se izognili poizkusom, da posamezniki govorijo o nečem, za kar nimajo dokazov. Taka in podobna vprašanja delegatov niso redka tudi v drugih občinah in na drugih sestankih. Tako občani kot delegati pogosto vprašujejo le na podlagi govoric in brez dokaza. Občinska skupščina ali posamezni njen zbor niso organi za preverjanje čenč. Te je treba razčistiti že na sestankih delegacij. Delegat hhko nato na seji skupščine (ali posameznega zbora) zastavi le tista vprašanja, za katera ga je pooblastila delegacija, ne pa da vprašuje o tistem, kar je slišal v gostilni ali kje drugje. Če pa meni, da tudi vprašanje, ki ga je slišal drugje, zasluži pozornost, ga je dolžan preveriti, oziroma zahtevati pojasnilo pri odgovornem organu ali v svoji delegaciji. Vprašanje brez dejstev pomeni le obrekovanje organov in ljudi, ki v njih dehjo. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI PRESELJENA TRGOVINA -Zaradi prenovitve trgovskih prostorov je Kmetijska zadruga Ribnica preselila ttgovino »Izbira" v nove prostore, ki so v isti stavbi, le vhod je z druge strani (od cerkve). V tej prodajalni prodajajo zdaj tudi mleko in mlečne izdelke ter mesne izdelke. Prenova prostorov bo trajala predvidoma do aprila. KAKO DO MESA? - Prodajo svežega mesa je KZ Ribnica preselila iz Delikatese v Mesarijo II na Gorenjski cesti. Tako zdaj posluje v Ribnici le ena mesnica, medtem ko sta doslej dve. Vendar so zdaj podaljšali delovni čas. Doslej jc bila ta mesnica odprta le dopoldne, zaprta pa je bila ob ponedeljkih; zdaj pa je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 15. ure; ob nedeljah jc zaprta. DALJ ODPRTO - V Dolenji vasi jc zd^i mesnica odprta le 4 ure na dan. Od februarja naprej pa bo delovni čas daljši, in sicer bo odprta od 7. do 14. ure. OBČNI ZBORI - Januar je čas občnih zborov sindikalnih organizacij. V Ribnici so običajno zbori v domu JLA. Na njih podeljujejo tudi priznanja, nagrade m jubilejne nagrade članom kolektivov. GREMO V KINO — V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji^ filmi: danes, 18. januarja, »Bešti-ja”, 20. in 21. januarja »Teror Mega-godzile” (matineja »Pogumni Po-paj”), 24. in 25. januarja »Vabilo na večerjo z umorom”. - Kako pa, da si ti med vso stisko za Kavo vedno pil kavo? — Ker sem bil v inventurni komisiji na Gori, kjer so takrat še imeli kavo, in to celo po stari ceni. RESETE) -KOLEDAR Četrtek, 18. januarja - Suzana Petek, 19. januarja - Marij Sobota, 20. januarja - Boštjan Nedelja, 21. januaija - Neža Ponedeljek, 22. januarja - V Torek, 23. januarja - Alfonz Ponedeljek, 22 . januarja - Vincenc Sreda, 24. januarja - Frančišek Četrtek, 25. januarja — Trpimir LUNINE MENE 21. januarja ob 12.23- zadnji krajec BREŽICE: Od 19. do 22. 1. ameriški barvni film Za pest diamantov. 21. in 22. 1. italijanski barvni film Elita morilcev. 23. in 24. 1. domači barvni film Igra z jabolkom. MIRNA: 20 1. film Dr. PopauL MOKRONOG: 20. in 21. 1. film Zemlja, izgubljena v času. KRŠKO: 20. in 21. 1. ameriški film Srebrna puščica. 24. 1. francoski film Žena na oknu. 25. 1. italijanski film Pridi in spoznaj mojo ženo. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 19. do 21. 1. ameriški barvni film Visoka napetost. 22. in 23. 1. ameriški film Frankenstein junior. 24. in 25. 1. italijanski barvni film Preiskava pod strahom. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 18. do 21. 1. ameriški film Operacija ob zori. Od 22. do 24. 1. ameriški film Najbolj nora dirka na svetu. RIBNICA: 20 in 21. 1. ameriški barvni film Malo mesto v Teksasu. SEVNICA: 20 in 21. 1. film Kabare. 24. in 25. 1. film Bitka za Port Arthur. SLUŽBO DOBI BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj ali po mocnico sprejmem takoj ali po dogovoru. Salon Danica, Dvor 68 pri Žužemberku. BRIVSKO-FRIZERSKO vajenko sprejmem. Davorin Novak, Rimska c. 2, Trebnje. IŠČEMO varstvo za otroka 6 ur dnevno. Plačamo 3.000 din. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto. ZAPOSLIM delavce, po možnosti z znanjem varjenja ali stavbnem kleparstva, pri terenskih montažnih delih. Zaposlitev je lahko stalna ali občasna. Primemo za kmetovalce. Zagotovljen dober zaslužek. Naslov v upravi lista (170/79). TAKOJ sprejmem v službo KV ali N KV natakarico. Gostilna Milena Voglar, Leskovec 103 pri Krškem. STANOVANJA PRODAM takoj novo, vseljivo dvosobno komfortno etažno stanovanje s centralnim gretjem ter z vsemi pritiklinami v stanovanjskem bloku v strogem centru mesta Brežice. V račun vzamem tudi osebno vozilo. Cena po dogovoru. Informacije: Rebselj, Brežice, Trnje 33 c. V NOVEM MESTU ali bližnji okolici iščeta mlada zakonca brez otrok enosobno stanovanje za dobo 3 let (hiša v gradnji). Možnost plačila vnaprej. Naslov v upravi lista (160/79). IŠČEM opremljeno sobo. Telefon 22-672. Ponudbe pod šifro ,;NUJNO“. V KRŠKEM iščem majhno garsonjero. Ponudbe po telefonu 71-571 od 7. do 15. ure. V SEVNICI ali bližnji okolici nujno potrebujem sobo. Ivan Tomašič, 'avtomeh. delavnica „Tomažin“, Dol. Boštanj, telefon 81-288. AVTOPREVOZNIK nujno potrebuje stanovanje za 1 leto v Novem mestu. Za nagrado opravim prevozniške usluge. Ponudbo sporočite na telefon C068) 23-442 popoldne. Motorna vozila PRODAM zastavo 1300, letnik 77. Ogled možen vsak dan. Branko Barbo, Mali Kal 3, Mirna peč. PRODAM poltovorni avto Hano-mag, letnik 1967, v dobrem stanju, ali zamenjam za osebni avto nad 1000 cm3. Janez Švalj, Orehovec 7, Kostanjevica. PRODAM zastavo 750, letnik 1971, dobro ohranjeno. Andrej Janško-vec, Vodeniška 20, Kostanjevica na Krki. PRODAM fiat 132, letnik 1975. Telefon 22-824. PRODAM ŠKODO 100 L, letnik 1973. Rudi Nahtigal, Trebelno 32. PRODAM po delih zastavo 750 (kombi) in škodo 1000 MB. Martin Vidic, šegova 20, Novo mesto. Z 750 L, staro 12 mesecev, prodam. Albin Šoln, Brestanica 117 a. PRODAM traktor Stayer (18 KM). Alojz Kavšek, Gotna vas 27. PRODAM DIANO v voznem stanju, registrirano do septembra 1979, in menjalnik za AMI 8. Priselac, Drska 50, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1973, v dobrem stanju. Vidoje Pantovič, Majde Šilc 19/4, Novo mesto. PRODAM spačka, letnik 1974. Telefon 75-116 od 7. do 14. ure. PRODAM avto Škoda, letnik 72. Ivan Kantužar, Ledina 78 nad Sevnico. UGODNO prodam odlično ohranjenega spačka (starejši letnik). Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Granda, Cvelbarjeva 14 (Breg). PRODAM rezervne dele za austina maxi 1500. Drago Vlah, Metlika, 1. maia 5. PRODAM R 4, letnik 1975. Flek, Šegova 6, Novo mesto, telefon 24-857. UGODNO prodam karamboliran fiat 126 P, letnik 1977. Jože Darovec, Gor. Straža 7 a, 68000 Novo mesto. FORD CAPRI, letnik 1971, v odličnem stanju, in TAM 5000 ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 23-337. PRODAM karamboliran 125 PZ, letnik 1972. Informacije po telefonu (068) 23-420. PRODAM ZARADI SELITVE ugodno prodam pohištvo: omaro, 2 kavča, 2 fotelja, mizo, 4 stole in bife. Naslov v upravi lista (144/79). PRODAM rabljeno cementno strešno opeko v dobrem stanju približno 3000 kosov. Cilka Pre-senik, Kidričeva 7, Trebnje. Irebnje. PRODAM ostrešje za vikend. Naslov upr UGODNO prodam BCS, staro štiri v upravi lista (133/79). PRODAM žago za razrez hlodovine. Naslov v upravi lista (124/79). PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo. Ogled v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure. Toni Jereb, Cesta herojev 14, Novo mesto. PRODAM raztegljiv kavč. Telefon 23-749. PRODAM kravo s prvim teletom. Martina Zajc, Dol. Kronovo 6, pošta Šmarješke Toplice. PRODAM obračalnik za BCS in puhalnik. Anton Berus, Zdinja vas 25. PRODAM „topler“ s štirimi okni v najlepšem stanju. Cena po dogovoru. Janez Kastelic, Log 1,68360 Žužemberk. PRODAM uvožen gorilec, z garancijo, po želji tudi montiram in napravim meritve. Anton Drčar, Prečna 4 a, Novo mesto, telefon 23-492 popoldne. PRODAM junca za vsako delo. Milan Čarman, Gor. Stara vas 4, Tržišče. PRODAM 100 kg fižola. Mimi Junc, Gorenja vas 44, Šmar. Toplice. PRODAM novo zamrzovalno skrinjo. Telefon 23-564. PRODAM dobro ohranjeno starejšo klasično kuhinjo z vsemi gospodinjskimi aparati. Cena po dogovoru. Informacije vsak dan od 8. do 13. ure po telefonu (061) 554-206. KUPIM KUPIM šasijo od kombija z zadnjimi kolesi ali enoosno traktorsko prikolico za pasguali. Jože Cvelbar, Grmovlje 31, Škocjan. KUPIM blagajno (kaso), prosto stoječo, do 500 kg. Javite vsak dan od 8. do 12. ure; telefon 24-303. KUPIM vinograd ali parcelo v okolici Krškega, sončna lega. Burja, Dolgi most 8 č, Ljubljana. PRODAM vinograd v Potovski gori (12 a) in gumi voz samec. Lenart, Smolenja vas 41, Novo mesto. PRODAM najugodnejšemu ponudniku njivo, zelo primerno za gradnjo enostanovaniske hiše (19 arov in 15 m2), v Smolenji vasi ob cesti pare. št. 1755/3. V neposredni bližini ima vse komunalne pritikline, zato je možna dopolnilna gradnja. Naslov lastnika: Konrad Zupančič, Prešernova ul., n.h., Krško. PRODAM vinogradniško parcelo leta, ali zamenjam za živino. Matija Šinkovec, Jelendol 9, Škoo-jan. PRODAM belo poročno obleko, okrašeno s krznom. Naslov: Anica Maraž, Trebnje, Tcmeniška pot 2. PRODAM televizijski sprejemnik Panorama (črno-bel), ekran 62. Mikelin, Nad mlini 24. Ogled od 18. do 19. ure v torek in četrtek. PRODAM 5 ton mrve in 3 tone otave ter malo rabljena bojlerja Tiki (80 litrov in 8 litrov). Pojasnila: Ragovo 3. PRODAM rabljen šivalni stroj Bagat. Ivan Tomažin, Potov vrh 53, Novo mesto. KINOPROJEKTOR E UMI G MARK 8 (super in normal 8) poceni prodam. Vprašajte na telefon 23-007. GLOBOK otroški voziček iz rdečega žameta prodam (malo rabljen). Vprašajte na telefon 23-007. (15 arov), gora Aplenk pri Šentrupertu. Danijel Potokar, Račje selo 9, Trebnje, telefon (068) 83-388. UGODNO prodam nedograjeno hišo z velikim vrtom, primerno tudi za vikend, na Pristavi pri Raki ob avtocesti. Ivan Tomažin, Potov vrh 53, Novo mesto. »Ml V 80. letu starosti nas je zapustil RAF ŠPRCMGER iz Podgore 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto za pomoč, prav tako tudi župniku za opravljeni obred. Pavčkovi Bližnjim dobrim sosedom iz Koštialove ulice iskrena hvala za pomoč v bolezni, tolažilne besede in vence ob smrti naše drage mame MARIJE PUCELJ Žalujoči: otroci PRODAM 10 arov vinograda z zidanico in vodnjakom. Vinograd je na žici (sončna lega). Dostop z vsakim vozilom. Poizve se pri Alojzu Brečku, Jeperjek, pošta Tržišče. UGODNO prodam družinsko stanovanjsko hišo v Rosalnicah pri Metliki. Ivanka Štubljar, telefon 075-74/847, Gamertingen, ZRN. PRODAM vikend v Banu nad Pleter-jem s pogledcm na kartuzijo Pleterje. Kličite po telefonu 23-048. Naslov v upravi lista , (155/79). ' PRODAM zidanico in vinograd po zelo ugodni ceni, tudi na posojilo. Zamenjam tudi za osebni avto: telefon (068) 85-163. 'PRODAM posestvo v Gornjem Obrežu št. 32/4, pošta Artiče: gospodarsko poslopje, stavbišče s hišo in travnik, skupai 58 arov, po zmerni ceni. Anton Mokrovič, posestnik iz Laduč, Ulica zagorskih brigad 14, pošta Šenkovec. PRODAM dobro ohranjeno 4-sobno vilo z vrtom v Vinici pri Črnomlju, oddaljeno 10 minut od Kolpe. Možnost ribolova in kopanja v Kolpi. Naslov: Jurija Podgorelec, Ljubljana, Kržiceva 4. ENODRUŽINSKO hišo, primerno za obrtnike, v Ribnici (Dolenjska) poceni prodam. Informacije pri Anici Petek, ob Bistrici 3, Rib- Z A H V A L A Po dolgi in težki bolezni nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, očim, brat in stric TONE FRIDL iz Šegove 9 v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo dr. Starcu za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, sestri Albinci in vsemu strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, ki so mu nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, lovcem Lovske družine iz Dolenjskih Toplic za poslovilne besede in spoštljivo poklonitev ob odprtem grobu, sostanovalcem iz Šegove 9 v Novem mestu za vsestransko pomoč, članom delovnih kolektivov Kovinaija in Krke, novomeškemu Društvu upokojencev, godbenikom in vsem, ki ste dragega Toneta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter sočustvovali z nami! Globoko žalujoča žena Marta s sinom Borisom z družino, brat Miloš z družino in ostalo sorodstvo Ob nepričakovani in nenadomesUji-vi izgubi našega člana IVANA BOBNARJA iz Zbur se najlepše zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, ki so ga spremljala na zadnji poti. GD Zbure mmsm Iz srca se zahvaljujem zdravnikom ter ostalemu osebju splošne bolnice Novo mesto - oddelek za ušesa, nos in grlo za nadvse požrtvovalno zdravljenje in nego. Še posebej naj velja zahvala dr. Kržanu za dve zahtevni operaciji. MARJETA DAJČMAN. Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame JOŽEFE JORDAN iz Gor. Prekope pri Kostanjevici se najlepše zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam na kakršenkoli način nudili pomoč. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnico spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence. Prav posebna hvala dr. Furlanu iz Kostanjevice za dolgoletno zdravljenje ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Martina, Mimi z možem, Fani s sinom in Albina z družino »Dolenjski list« v vsako družino hčerka Tončka in fiin Ivan. Čestitka velja tudi stari\mami, ki praznuje svoj osebni praznik. DRAGEMU očetu in staremu očetu JOŽETU ŠULCU iz Prečne želimo ob njegovem 69. rojstnem dnevu še veliko sreče in zdravja. Vsi njegovi. STARŠEMA ANTONU in MARIJI BOŽIČ iz Gabija iskrene čestitke za njun praznik, 24-letnico poroke, atu pa za dvojni praznik še posebej veliko sreče in zdravja. . Enako tudi sestri Antoniji želi j Olga z družino. MAMI TONI za njen praznik vse najboljše. Vsi njeni. DRAGEMU in skrbnemu očku oziroma možu JOŽETU GORENCU iz Smolenje vasi za njegov jubilej čestitata in mu želita še vrsto zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih hčerkica Lidija in žena Nežka. DOBRIM staršem očetu MATIJI BOJANCU iz Male Bučne vasi za 80-letnico in mami FRANČIŠKI za 90-letnico čestitajo in jima želijo še vrsto zdravih in srečnih let hvaležni otroci: Mari in Vera, France, Tone in Jože z družinami. DRAGI mami in stari mami FRANCKI GRIŠIN, Verdun 12, Uršna sela, za rojstni dan iskreno čestitamo. Sin Tone z družino, posebno pa Marko in Suzana. V SREDO sta praznovala 20-letnico skupnega življenja draga starša mama IVANKA in ata ANTON HOČEVAR iz Drašče vasi. Še veliko let jima želita STEKLARSTVO MOJCA PEČEK, Partizanska 15, Novo mesto-Steklarske usluge, okvirjenje slik,; izdelava vitraž. Se priporočam! PO UGODNIH cenah inštaliram centralno ogrevanje. Za informacij« se obrnite na naslov: Alojz Kos, Orehovica 6, Šentjernej. SL1KOPLESKARSKA DELA in polaganje tapet opravljam kvalitetno, hitro ter z 20-odst. zimskim popustom. Jože Anžlovar, Zagorica 9, 68213 Veliki Gaber (SO Trebnje). CENJENE stranke obveščamo, da bomo začeli oddajati dvomesečne piščance (bele, rjave) od 20. februarja dalje. Sprejemamo tudi naročila. Ivan Turk, Sela pri Ratežu 21, Otočec ob Krki. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric FERDINAND KISOVEC iz Brinja pri Šentrupertu Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala sosedom Romovščevim, Podlogarjevim in Rugljevim, ki so nam bili prvi v pomoč, nevrološkemu oddelku v Novem mestu za skrb in nego, posebno sestri Štefki Markovič za obiske pri očetu, dr. Jakliču za zdravljenje, župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru iz Šentruperta za lepo zapete žalostinke, tov. Petru Kurentu pa za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se kolektivu Dane-Mirna za vence in denarno pomoč, sodelavkam in sodelavcem IMV Mirna pa za denarno pomoč. Vsem, ki ste našega očeta spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Pepca, hčerke Roza in Vera z družinama, Jelka in drugo sorodstvo C ZAHVALA V zadnje slovo V 25. letu nam je tragično preminil dragi sin, brat, bratranec in stric BRANKO VEHAR Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali in nam pomagali ter se od Branka v tako velikem številu poslovili in mu podarili toliko cvetja. Posebno zahvalo dolgujemo sodelavcem, kakor tudi celotnemu podjetju Novoteks, Mladinski organizaciji Mali Slatnik ter kaplanu. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom in prijateljem za pomoč in tolažilne besede. Njegovi: ati Jože, mama Marija, brat Jože, brat Marjan z družino, sestra Zdenka in drugo sorodstvo Smolenja vas 5, dne 10. januaija 1979 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo lesto - USTANOVITELJ LISTA: občinsk mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev-~ ib nje VTTEl nik: Slavko Lup nica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed- nik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račiln: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proi TEKOČI RAČUN iroizvodov. M pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680G1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 t-F_. - ~ - ——3-611.-N okopi prelom: ČZP Dolenjski ska pravica, Ljubljana Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23—611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in i list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljud- 1-r* ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, stare mame in babice a FRANČIŠKE ŠKOF roj. JERAJ iz Spodnjega Loga 5, Kočevje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem in itkin. Najlepša h ut so* sedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in v tako velikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Posebna hvala duhovniku za opravljeni obred in tolažilne besede ter kolektivoma Trgopromet in ZKGP TOZD Rog za vence in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: mož Justin, hčerki Franika in Justina z družinama, sinova Mirko in Zdravko z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta upokojenca iz Hudej pri Trebnjem ZAHVALA Sredi dela je tragično omahnil v smrt naš dragi mož, ati, sin in brat IVAN BOBNAR logar iz Zbur 46 Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. GG Brežice - obratu Mokronog se zahvaljujemo za organizacijo pogreba, gasilskim društvom Zbure, Smaijeta, Bela cerkev, Škocjan, Mokronog, Dobrava in Cužna vas, godbi in pevcem, govornikom, duhovniku in vaščanom Zbur pa za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala za cvetje in vence. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v soboto, 13. i---- gično preminil naš sodelavec, 21-Ietni 1979, tra- TONE BARLE strojnik na hitrotekoči stiskalnici Vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv TOZD TESNILA, Velika Loka : OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil nekdanji sodelavec, upokojenec MILOŠ TANCIK Od vestnega delavca, dobrega tovariša in prijatelja smo se ob preranem grobu poslovili v nedeljo, 14. januarja 1979, na pokopališču v Metliki Ohranili ga bomo v trajnem spominu. MERCATOR-TOZD METLIKA ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA MIKOLIČ Vel. Brusnice 49 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala družinam Franko, Mrak in Železnik, ki so nam pomagale v teh težkih trenutkih, in vsem ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala delovni organizaciji IMV Novo mesto ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Ani in Rezi z družinama ter Marija, sestra Francka in drugo sorodstvo V SPOMIN 19. januarja bo minilo žalostno leto, odkar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil. Odšel si od nas za vedno, naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE VERSTOVŠEK iz Pavlove vasi 44 pri Pišecah Težko se jc vživeti v to, da te ni več med nami. Tih in žalosten je naš dom brez tebe. Odšel si, nikoli več se ne vrneš, bolečina pa je ostala. Nikoli te ne bomo pozabili. Se vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj. Prisrčna hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiščete njegov grob. Vsi njegovi JANEZA KLEMENČIČA se iskreno zahvaljujemo ZB in Društvu upokojencev Trebnje ter podjetjema PTT in SV Novo mesto za podarjene vence, župniku za obred, pevcem za žalostnike ter sosedom, ki so nam pomagali, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Tone, brat in sestra ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše zlate žene, mame, stare mame in tete BARIČE STARIHA roj. PLESEC iz Dragomlje vasi št. 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko cvetja, ter nam izrekli sožalje. Srčna hvala sosedom Zug-ljevim in Kočevarjevim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Martin, sinova Tine in Tone, hčerke Marija, Martina, Stanka in Marjanca z družinami, vnuki in vnukinje ter drogo sorodstvo Žalujoči: žena Marija, sin Ivan, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani tragični smrti naše drage hčerke STANISLAVE DJAIP iz Potočne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili do preranega groba. Posebna zahvala podjetju Novoteks, gasilcem, Novograuu, pevcem, govornici za poslovilne besede in družini Kralj. Vsem, ki ste nam stali ob strani, iskrena hvala. I V SPOMIN 22. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, sin, brat, zet in svak DARKO LEKŠE iz Šegove 18 Prazen in pust je dom brez tebe, spomin nate pa boleč in nepozaben. Žalujoča žena s hčerkama v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE KOS iz Črmošnjic 19 se iskreno zahvaljujemo kirutgičnemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, IOOOS DSSS Pionir Novo mesto, Cestnemu podjet- ju-TOZD Mehanizacija, EI.I Novo mesto in LD Brusnice za podarjene vence ter vsem, ki so ji prinesli cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: sin Matjan z družino in drugi sorodniki V SPOMIN 15. januarja je minilo žalostno leto dni odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama MARA REBA iz Novega mesta Tih in pust je dom brez tebe, a spomini nate še bedijo. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: otroci, vnuki in drugo sorodstvo Žalujoči: mama, ata, sestre in brat z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in starega očeta MIHAELA TERKAJA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Zoranovim, tovarni zdravil Krka in Vidovim sodelavcem, župniku za lepi govor in opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Vide, Vinko, Franci, hčetki Anica in Nežka z družinami ter drugo sorodstvo OSMRTNICA Po težki in zahrbtni bolezni je dotrpel naš bivši sodelavec ANTON FRIDL varilec v pokoju Od njega smo se poslovili v ponedeljek, dne 15. januatja 1979, na pokopališču v Ločni. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv „KOVINARJA,“ Novo mesto na Potočar z Dolnjih Kamene -dečka, Marija Povše z Rateža - d eklico, Terezija Saje iz Goriške vas - deklico in Danica Cvitkovič iz Tribuč - dečka. - Čestitamo! V času od 4. do 10. januarja sov novomeški porodnišnici rodile: Marija Brodarič iz Gribelj - Silvo, Ljudmila Kic iz Korita - Marto, Anica Gotlib iz Lutrškega sela -Sašo, Vera Strucelj iz Krškega -Damjana, Štefka Cimperman z Jerman vrha - Tanjo, Dragica Zec iz Črnomlja - Nevo, Zdenka Jakša iz Semiča - Roberta, Sonja Zadnik iz Uršnih sel - Sašo, Danica Novak iz Osrečja - Andreja, Marija Rangus iz Uršnih sel - Zvonka, Danica Zupan iz Šentjerneja - Danijela, Zdenka Jamšek iz Šmarjeških Toplic -Antona, Mira Mlakar iz Meniške vasi - Roberta, Irena Šinkovec iz Dolnjega Mokrega polja - Marka, Ana Furlan iz Velikega Bana - Martino, Ljubica Lončarič iz Dolnjega Bukovca - Marico, Alenka Colarič iz Dola - Barbaro, Zdenka Slajko-vec iz Zihovcga sela - Boštjana, Albina Gorenc s Sela - Vanjo, Darinka Ziško iz Krmelja - Denisa, Marija Kovačič z Velikega Cirmika - Leopolda, Ladislava Tisovec s Potoka - Tadeja, Vika Baša iz Gradca - Alena, Slavica Pucelj iz Drame -Srečka, Nedeljka Knezetič iz Metlike - Josipa, Zdenka Ramovš iz Dolnjih Jesenic - Marjeto, Zofija Jakša iz Gornje Pake - Janjo, Jožefa Tratnik z Drskc - deklico, Marti- 12 BR€ŽlSK€f/tTVi PORODNI$NIC£V*'^ V času od 6.1. do 13.1.1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Verica Firšt iz Gredic — dečka, Bariča Cerov izSamobora ra - Helenc, Marica Krošl iz Dobove - Vladko, Djurdja Živkovič iz Samobora -Snježano, Ifeta Tičevič iz Krškega -Safeta, Viktorija Hribar iz Prigorja - deklico, Marija Jurečič iz Vel. Mraševa - Dejana in Damjana, Marija Mihelič iz Vrbovca - Krešimira, Ivanka Zupetič iz Drenja - deklico, Metka Haler iz Brežic - Andreja, Bernarda Dernikovič izVitnevasi - •—-v.uh.vmv iz. v tuit vaai — Mojco, Sief;in:ja Lipar z Malega vrh;. Matjaža, Marija Hulina iz Prudnic ----J 1 ••uiuia u< l 1UUUIV. - Sabino, Marjana Šabarič iz Kali-novice — dečka, Marica Terihaj — iz Kalinovice — Anamarijo, Terezija Planinc iz Čanja — Heleno, Jerica Imperl iz Orešja - Dejana, Jožefa Golobič iz Premagovcev - Jožico, Milka Ribič iz Sentlenarta - Igorja, Vera Glavič iz Otrušcvca - Martino, Milena Slovenc z Malega vrha -Aleša in Nevenka Fridl iz Brežic -Petra. ČESTITAMO! mmm podrasti I S Ž 0 V 0 0 0 0 0 *0 0 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Bojni tovariši pravijo Stanetu Kastrevcu, komandantu teritorialne obrambe dolenjske pokrajine, Pepino. „Pravzaprav niti ne vem, kdaj in zakaj se me je prijelo to ime,” pravi poklovnik Kastrevc, „ spominjam se samo, da sem ga prislužil med NOB na Primorskem in da je po malem tudi v zvezi z mojo ne ravno košarkarsko postavo ’ Rodil se je Stane Kastrevc leta 1925 v Bučni vasi (danes novomeško predmestje) očetu železničarju in materi gospodinji Oficir JLA Kastrevc se še danes spominja, kako zelo je občudoval očetovo uniformo in kako rad je iz lesa izdeloval kopja in sablje. Pa so ga poslali, 14 let starega, k teti v Ljubljano v uk za trgovca. Stane Kastrevc bi danes najbrž premetaval bale kamgama ali pa tehtal pomaranče, če ne bi izbrunila druga svetovna vojna. Trgovski vajenec je po Ljubljani na ukaz napredne njgdinske organizacije trosil ' leumT, ' 'februarja 1942 ga r najdemo v Vzhodnodolenj-v • -skem odredu, nato pa v . * Tomšičevi in kasneje v Gub-* čevi brigadi Borec, puško-v mitraljezec, s 17 leti komandir čete in poročnik. Šestkrat ranjen, od tega petkrat hudo. Ko so ga ranjenega reševali pod ognjem nemških mitraljezov, sta zrešetana omahnila bolničarka in tovariš, ki sta Staneta vlekla na našo stran bojne črte. „lmel sem srečo, pogosto tudi dobre živce," pripoveduje Stane Kastrevc, za katerega prijatelji trdijo, da je svoj mitraljez vedno nameril s premislekom, kot na poligonu, srce je utripalo enakomerno, prst na petelinu se je skrčil počasi, vendar zanesljivo. Komandant bataljona vendar naša vojska 5 r 0 Jt- • ■0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 4 0 0 0 0 0 Potočar (danes načelnikJ generalnega štaba JLA) je ob S formiranju Gubčeve brigade \ Stanetu Kastrevcu osebno J izročil novo mavzerico. Še ^ čisto rumena (les kopita) je J bila. Dobil jo je za hrabrost s „Se danes ne vem, kako J bi imenoval tisto bojno sta- S nje," se sprašuje polkovnik \ Kastrevc. „Je to mladost? £ Je to hrabrost? Kaj je to \ hrabrost? Mladost, vemo, > kaj je. Vsaj v mojih letih. " \ Ko smo pri letih, je treba J zapisati, da je bil današnji S komandant teritorialne h obrambe dolenjske pokraji- -ne pri 27 letih major, pri 33 ^ jesenih (rojen je oktobra) pa S podpolkovnik. Ob lanskem 22. decembru so polkovniku Kastrevcu na J ukaz predsednika republike \ podelili red za vojaške zaslu- J ge z veliko zvezdo. General, s ki mu je to odlikovanje pri- J penjal na prsi, se je pošalil s brez zavisti, da imajo pol- J kovniki včasih višja odliko- S vanja kot generali Reda za vojaške zasluge $ z veliko zvezdo Staneta J Kastrevca pa nikakor ne mo- S remo ločevati od priznanja ^ republiškega štaba za teritorialno obrambo, ki je progla-sil pokrajinski štab za terito- J rialno obrambo Dolenjske za s najboljši lanski pokrajinski 5 štab teritorialne obrambe S Slovenije v okviru jugoslo- j vanske akcije ..Izbirajmo > najboljšo enoto in štab. ” In ko ti polkovnik Ka-strevc s prestreljeno, vendar £ odločno desnico nekoliko J* ljubosumno poda na ogled v s simbolični kos kovine vlit jj * N * * znoj in trud dolenjskih teritorialcev, moraš verjeti njegovim prijateljem, ki trdijo, da je rojen za uniformo. On pa pravi: „Saj smo vendar naša vojska. ” MARJAN BAUER Gubčeve brigade Stane ^ * Rekordnih kočevskih - 23 stopinj Izkušnje Oskarja Kopitarja, ki opravlja razne vremenske meritve od 1931. leta S- * * i V razgovoru z Oskarjem Kopitarjem iz Kočevja, ki zasebno opazuje vreme in opravlja razne meritve v zvezi s tem že od leta 1931, za Meteorološki zavod Slovenije pa dela to od leta 1952, smo se pozanimali predvsem, kako so se gibale temperature v Kočevju zadnje tedne. Pogovor je bil neuraden in brez vremenoslovskih zapiskov tov. Kopitarja, ker uradne podatke lahko posreduje le Meteorološki zavod Slovenije. V Kočevju je bilo zadnje dni decembra izredno toplo, saj so se gibale temperature od plus 8 do plus 10 C. To je trajalo vse do 17. ure 1. januarja, ko je zapihal oster vzhodnik in je tempergtura v desetih minutah padla za 10 C, se pravi od plus 8 na minus 2°C ali vsako minuto za 1 °C. Dež, ki je takrat padal, se je spremenil v babje p Seno, okoli polnoči pa v sneg. Že 2. januarja se je razjasnilo, temperatura pa je padla na -13 °C. Nato se je do 9. januarja temperatura gibala v glavnem od -17 do -20 °C, enkrat (4. januaija) pa je padla celo na minus 23°C. To je bila tistega dne najnižja temperatura v Sloveniji.Kopitar se spominja, da je bila zelo huda zima tudi leta 1942, ko je bilo v Kočevju okoli -25 °C. Po vojni pa ni bilo pravih zim. Pred OSKAR KOPITAR: „Po vojni na Kočevskem ni bilo več pravih, mrzlih zim. Izjema bo neko leto okoli 1950, ko je tu zapadlo kar 210 cm snega, in to prav na dan žena.” (Foto: Primc) DVOJČKA NAŠLA VŽIGALNO KAPICO V ponedeljek sta 15-letna bratca dvojčka Mirko in Boi;o Zakošek iz Sedma 'pri Senovem našla ob cesti rudarsko zažigalno kapico. Odnesla sta jo domov, doma pa je Božo nanjo priključil baterijo. Reč je seveda eksplodirala, Boža je hudo ranilo po desni roki. Zdravijo ga v ljubljanskem kliničnem centru. VODA ODMRZNILA, HISA ZGORELA 8. januarja ob 15.30 je močno zagorelo v gospodarskem poslopju Martina Simončiča v Moverni vasi pri Semiču. Požar je nastal, ko je lastnik z ogrevalno lampo odtajeval zamrznjeno vodovodno cev, izpeljano pod lesenim stropom. Med deskami pa je uhajal plamen na podstrešje, kjer je bila slama, seno in stelja. Požar se jc tako naglo vnel, da ni bilo mogoče iz podstrešja nič rešiti. Škode je za 100.000 dinarjev. dolenjka emona - organizira v sodelovanju s SLOVENIJALES Ljubljana razstavo in prodajo pohištva od 21. januarja do 2. februarja 1979 v prostorih osnovne šole GRM vsak dan od 10. do 19. ure Možnost nakupa na kredit - dostava na dom! vojno je včasih živo srebro padlo tudi do minus 30°C in še globlje. PO ČEBULO IN ŽGANJE V ponedeljek so ugotovili, da je konec decembra ali v začetku januarja nekdo vlomil v zidanico Ljubljančanke Marije Florjančič v Srednjem Grčevju. Razmetal je kuhinjo in vzel s seboj tri litre žganja in tri kilograme čebule. Vendar je tak mraz trajal le kak dan, dva ali največ tri, medtem ko je letos kar ves teden. Najbolj mrzlo pa naj bi bilo po bespdah Oskarja Kopitarja leta 1928, ko so namerili kar minus 33 Za Kočevje so zelo značilni veliki in hitri skoki v temperaturi. Pogosto je pozimi največji mraz prav v Kočevju, poleti pa je tu tudi najbolj vroče. J. PRIMC V DOBRI OSKRBI — Stoletnik Škoberne je že dve leti priklenjen na posteljo. Te lepe starosti prav gotovo ne bi dočakal, če zanj ne bi tako dobro skrbeli hči Ana (na levi) in Antonija Brilej. Kot se za tako obletnico spodobi, so ga obiskali predstavniki KS Planina. (Foto: Železnik) Stoprvemu letu naproti Franc Škoberne iz Hruševja pri Planini na Kozjan-skem je 8. januarja dočakal stoti rojstni dan Matizeljnov ata, kot pravijo po domače Francetu Skobeme-tu iz ttuševja pod Planino, je dobro znan v okolici. V mlajših letih je bil namreč potujoči čevljar. »»Bil je trden do svojega 99. leta, ko je zluščil še prenekateri štrok koruze, dokler ga padec ni spravil v posteljo,” pove o svojem preužitkarju Antonija Brilej. Daleč naokoli je Franc znan kot čevljar, ki z dreto in drugim čevljarskim priborom ni krenil s posamezne domačije, dokler ni tamkaj obuf vseh ljudi. „Ko so jeli prodirati lepljeni čevlji namesto nekdanjih zbitih tudi v hribe, je opustil čevljarstvo.' Pri hiši je bil tačas za te razmere kar obsežen grunt,” pripoveduje Brilejeva. Skoberne je bil tudi prijatelj narodne pesmi. Imel je bolj enolično delo. Bolj veselo je bilo, če si je človek poleg katero zapel. Kakšen napev povzame rad tudi še zdaj. Po takšni dobrodušnosti ga poznajo ljudje od blizu in daleč. V življenju nikdar ni maral za kajenje, ni pa si mogel kaj, da ne bi bil čikal. Sorodniki ne pomnijo, da bi kdaj hodil okrog zdravnikov. „Zdrav je vseskozi kot klen, enkrat samkrat je moral v bolnišnico, ko mu je podirajoče se drevo zlomilo roko. Da bi ležal na hodniku? Že prvi večer se je bil odpravil domov,” vedo povedati. A. 2. In vendar je speljal Avtomobilski veteran v Uršnih selih - Prispel na tovor- njaku, odšel na vlaku - Čvrsta stara pločevina Pred dvema letoma je Vinko Sajtl iz Uršnih sel za 100 starih tisočakov kupil avtomobil Fiat iz leta 1934. Domov ga je pripeljal na tovornjaku. Ob pogledu na starodavno karoserijo, motor in ostalo so sovaščani menili, da stari avto ne bo nikoli več niti kihnil, kaj šele vozil. Vinko pa je zaupal svojemu znanju in se lotil avtomobilskega veterana. Kot izučen mehanik je hitro ugotovil, da v stari fiat gredo nekateri deli fiata 1100; s tem in z domiselnostjo je dolgo mirujoči motor spravil k močem. Lepega dne je predvojni fiat pokašljal, nekajkrat močno kihnil, nato pa začel lepo brneti. Starina je oživela. „V vasi je bilo tisti dan živahno. Ko smo se fantje peljali skozi vas, je vse gledalo, saj niso verjeli, da bo avto sploh še kdaj vozil," je povedal Vinko Sajtl. V načrtu je imel, da bo stari avto povsem obnovil, vendar sta mu učenje in šola vzela preveč časa. Nelahkega srca je obnovljenega avtomobilskega starčka prodal. Kupil ga je nekdo iz Komanje v Vivodini. „Imam veselje s popravljanjem starih avtomobilov. Upam, da bom kmalu dobil nekaj primernega,“ je dejal Sajtl in pripomnil, daje užitek delati z avtomobili, ki kljub letom kažejo mnogo več čilosti od njihovih novodobnih bratov.. Spet volkovi Trije na mrhovišču _____ fajfi" ,Pri Skupino treh volkov so videli delavci blizu medvedjega mrho-višča „Pri fajfi” v Debelem vrhu v kočevski občini. To se je zgodilo 5. januarja okoli pol sedmih zjutraj. Takrat je šofer Franc Pantar iz Podpreske peljal na delo v Debeli vrh skupino gozdnih delavcev. Očividci pravijo, da je bilo volkov morda celo več, a jih zaradi goste niso videli. To je po premoru prvič, da so na tem območju videli večjo skupino volkov. Na tem območju so bili volkovi že skoraj iztrebljeni, oziroma so bili že prava redkost. Do sprejema novega ,.Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi”, ki ga je slovenska republiška skupščina izglasovala 20. oktobra 1976, so lahko volke lovili oziroma odstreljevali vse leto. Uple-nitelj je prejel celo lepo denarno nagrado, ker je uplenil škodljivca. Prav zato je volk že skoraj izumrl. Kasneje so lovci in strokovnjaki ugotovili, da je v gozdu potreben tudi volk (in ris), saj lovi, oz. odstranjuje bolno divjad. Prav zato novi zakon določa, da se volk lahko lovi le od 1. oktobra do 28. februarja. Upajmo pa, da se volkovi le ne bodo preveč razmnožili in da ne bodo ogrožali ljudi F.KALIC SPREGLEDAL DVE LUČI Franc Škrbec z Rateža je 10, januaija s tovornjakom cestne# podjetja posipaval poledenelo magistralno cesto. Pri Obrežu je ustavil, ker mu je zmanjkalo zmesi. Na tovornjaku sta bili prižgani rotacijski luči, vendar ju je tovornjakar Velimir Krstič iz Pirota, ki je pripeljal za okrbcem, spregledal in trčil v stoječi tovornjak. Škode na vozilih je bilo za 110.000 din, pletena tovornjaka sta za uro in pol spremenila promet v enosmeren. HUD MRAZ V NOVOLESU Zima in mraz sta jo zagodla Novolesu. V sredo, 10. januaija zjutraj, je začela voda zalivati skladišče v tovarni stilnega pohištva. Na podu se je je nabralo za okoli 5 cm. Škodo cenijo na 200.000 din. Ugotovili so, da je voda iztekala iz počene cevi centralne kurjave. Cev je počila zaradi hudega mraza. MADOCT iN STARINA — Predvojni fiat je mladim v Uršiih selih naredil veliko veselja. (Foto: V. Sajti) Od 15.1. do 10. 2.1979 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN do 40% konfekciji, pleteninam, perilu in obutvi trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1