& dbtrfbwted ndet pcnatt No. 728) witSor. Sy %š# Act of October #, 1917, on fiie at th# Port Office of ClevWmmW, Ohio. By order of the President, A. 9. Bnrlesoa, Po*tm*#ter Gem. p ONLY SLOVENIAN DAILY between NEW YORK AND CHICAGO the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indi-visible wh h liberty and justice for all." JpO^AlE V—LETO V. Copy 3c CLEVELAND, 0., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 1., 1922. ŠT. (NO.) 49. Entered as Second Claas Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 WIA KONFERENCA te DELAVCI m PODJETNIKI BREZ USPEHA. med zastopniki unij in kon-IKAKTORJI je trajala do 1. ure z jut-"aj, toda brez vsakega uspeha. ^aljijje. Posamcizna številka Ic v Predsednik zahteva 30 mil. za trgovsko mornarico. Konfe med predstavniki stavbinskih unij in raj zveze se je zaključila šele ob 1. uri danes zju-les 21 +? vsakega uspeha. Kot posledica tega, bo da-dvoma veliko število delavcev prenehalo danes nadaljevalo s poskusom za |e včerajšnji konferenci je bilo sugestirano da •eŠi ^^ke pogajevalnega odbora, da istega sam ve in zna. ^ikov tajnik zveze stavbinskih podjet- laloj-^ sinoči ižjavil, da se bo danes najbrže prene-itavbij, uv! ^^^^^^^^skim delom, medtem ko je predstavniik le| ]g Charles Smith dejal, da bo štrajk priza- ela. g L procentov vse^a tekočega stavbinskega ^^o^^e-ntov'^ Smith očividno mislil reči, da bo Ostalih f>0 nadalje plačevalo po obstoječi "'■''■"""j"- '' iz " predsednik podjetniške zveze, &e j a Id ^^lodaia] položaj očividno tak, da pogajanja med da je ^ ^^nijami ne bodo nikdar prinesla poravnave, spor izrodi v ro^e nepristranskemu :ibe strani odboru, katerega odločitev bo veljavna za '! K K |C & ^^»000,000 dela ustavljenega, 21 stavbinskih unij, ki so zastopane pri 3\'ojo ' ^teje okrog 30,000 mož. Ako un?je uresničijo danes ustavljenega za $25,000,000 (}gj| dela, ki je zdaj v teku. Med velikimi gradbe-baiijjp' i). prizadeta, je tudi poslopje zvezne rezerv-^^tn' ' ^ ^ S^&di na Superior ave. in E. 6th St. avditorij in bolnišnica neprizadeta. . Kot np . . " - izrazil Charles Smith delo TO SVOTO BODO DOBILI PRIVATNI PAROBRODNI INTERESI KOT PODPORO OD VLADE. na mestnem novi mestni bolnišnici ne bo prizadeto, Ji ^ ^ o v rokah zunanji kontraktorji, ki ne pripa-'^bo zvezi podjetnikov. Dejal je tudi, da se ^^fiilci 'na novem Keith gledališču. Vsi ti pod- '''UO; bodo hiasom Smithovega zatrdila še nadalje plače- mezde. steklarji so se sporazumeli. strok so se sporazumeli z delodajalci .steklar'ji. Pleskarji bodo dobivali ure, a privolili so v nekatere spremem-, loo medtem ko so steklarji, katerih je le ^^'%j lig J _^estu, privolili v 5c znižanje, tako, da bodo ^^^tere Ii je mogoče poslužuje za svoje riških parnikov. -- o- ^jkoY korake, ki jih podvzeti za preprečenje ^ "Delo^ kar pa se dosedaj še ni storilo. ■ ne morejo oprati pred javnostjo s uva-Wil'liam ' • J - z ozirom na sprejem 5-procen'tnega mezd- 0>K P^avza niso odgovorni, kajti s to akcijo u izprtje delavcev," je izjavil WiHli Pleharske unije. %• . owicjt.ui ii-piu>.,cuL4icga mczvu Pa^ ' • sprejeli steklarski delavci, izrazil, bodo znižanja sprejeli tudi drugi de-da so steklarji uposljeni skozi vse l^to. — Vsak, komur mesto kaj dol guje izza Idta 1921, ibo moral vložiti tozadevno tOžIbo proti mestni upravi. Mesto priznava dolg, toda ga neče plačati, dokler tako ne odloči sodnija. A-merican Seeding Machine družbi dolguje mesto samo 67 centov, a jih neče plačati brez tožbe. Izmed Amerilkancev sta ibila na-vzioča pri poročni ceremoniji le ameriški poslanik Harvey, ki je nosil dokolenske svilnate hlače, in pa njegova žena. Nekateri Amerikanci, ki so o-gledovali velikanski truSč, ki je vladal 'po ulicah od kraljevske palače pa do ceilkve, kjer se je iz potrebe le ame- vršila poročna ceremonija, so izrazili mnenje, da je le še prodajalcev "hot dog" sandvičev in pa '"pa'pkorna" manj'kalo, pa bi bilo vse prav tako, kot v kakem ameriškem mestu, kadar se vrši velika cirkuška parada. w ^ "A ——_ — v četrtek zvečer ob pol osmi uri se vrši redna mesečna seja S. N, Čitalnice v Collinwoodu in sicer v čitalniških prostorih. medtem ko drugi stavbinski delavci, kot tesarji in zidarji, delajo le okrog 200 dni v letu ali pa še toliko ne. Smith je tudi sinoči izja\il>, da imajo dela na številnih stanovanjskih hišah v rokah neodvisni kontralktorji, ki bodo plačevali dosedanje mezde toliko časa, da se sMe ne nova mezdna pogodba. tričnem stolu. OBA USMRČENA STA PO 28 LET STARA. PRIJATELJ! ENEGA SO NA NJEGOVO ŽELJO NAVZOČI OB IZVEDBI SMRTNE OBSODBE. Columbus, O., I. marca. — Danes nekoliko popolnoči nia umrla na električnem stolu dva Ohijčana, 28-letni Harry Bland (z Pbmeroy, O., in Walter Wright iz Wellsville, O., star ravno toliko. Izvršitev teh smrtnih odsodb je bila najbolj dramatična, kar se jih pomni tekom zadnjih let. Oba obsojenca sta govorila ler se smejala, ko sta stopi,la v smrtno sobo Bland je se segel v roke šerifu Keeves iz Meigs okraja, ki je bil eden izmed prič proti njemu pri obravnavi. Predno so ga posadiU na smrtni stol, je dejal: "Povejte moji ženi, da grem s sveta srečen, da vidim svojega Stvarnika." Bili so potrebni štirje električni, sunki, predno se ga je proglasilo mrtvim. Potem se je pripravilo stol za Wrighta. Tudi on je stopil v smrtno sobo mirno in brez opore. Potem je stopil k dvema prijateljema, katera je povaliil, da sta navzoča ob njegovi usmrtitvi. Bland je bil spoznan krivim, da je 27. avgusta preteklega leta ubil grocerista Beehle v Tanners Run, O.. Wright pa je plačal s svojim življenjem za uboj H. D. Cumminsa, lastnika garaža V Steubenville. Medtem ko se je včeraj popoldne izvrševalo priprave za dve u-smrtitvi, pa je bil odvetnik J. V. Zottarelli na delu, da reši pred smrtjo na električnem stolu Sam Purpera iz Clevelanda, ki je bil ■obsojen na smri v zvezi z ubojr Slya in Fannerja. Odvetnik pravi, da Purpera, ki je star šele 18 let, sploh ne bi smel biti sojen drugače kot pred mladinskim sodiščem. Nova sled v Taylor-jevem umoru. ŽENSKA JE POVZROČILA A RETACIJO ŠESTIH OSEB V ZVEZI Z MiSTERUCZNIM UMOROM. Los Angeles, 28. feb. — Herman Cline, načelnik detektivskega departments, se je nocoj izjavil, da ako se izkaže, da je izpoved neke žensk«?, ki se zove Mrs. John Rupp, resnična, tedaj da je skrivnostni limor filmskega ravnatelja Taylor j a, razvcrzljan. Ona je povedala, da je stanovalo pri njej šest prodajalcev raznih narkotičnih sredstev, ki so razpečavali svoje blago med razne filmske igralce in igralke. V kakšni zvezi so oni z umorom Taylorja, se ne ve, toda kot se poroča, se že vssh sest nahaja v rokah policije. ---o- Socijalistični poslanec dosegel zmago. NEW . YORgKA DRŽAVNA ZBORNICA JE SPREJELA SOCIJALISTICNEGA POSLANCA, KI JE BIL ŽE DVAKRAT IZKLJUČEN. NOVOSTI IZ LORAINA. Tudi v Lorainu je nastal spor med stavbinskimi {podjetniki in delavci. Kot povsod, se tudi tu vrti glavni boj okrog plač. Delavci hočejo obdržati dosedanje, '>lače, delodajalci pa znižanja. Zi dar j i so v Lorainu dosedaj dobivali po $L12% Old ure. Pravijo, da to ni veliko, ker delajo kvec • jim sedem mesecev v letu, nse'd-tem ko podij'ettniki kažejo na Cleveland, kjer 36 je zidarjem pla-/čevalo doisedaj po $1.04. Iz unij-skih (krogov se""naznanja, da se bo vsaki uniji pustilo, da se pogaja s podjetniki posamezno. Družba, ki osknbljuje Lorain z električno razsvetljavo, hoče zvišati ceno elektriki za 22 procentov, toda kot izjavlja mestna zbornica, se v to ne bo nikdar privolilo. Zadnjo nedeljo je policija pri jela sedem oseb rad; pijančevanja. Med njimi je bilo tudi več jugoslovanskih bratcev. Mestni sodnik jim je dal na izbero, da ali plačajo $5 ali pa prebijejo o-sem dni v zaporu. Po nekaltJerih lorainskih ulicah seje uvedlo pocestne kare, JE ZASPAL TEKOM PREDSEDNIKOVEGA GOVORA. Washington, 28. feb. — Ko je predsednik Harding danes stopil pred kongres ter prečital svo j a priiporoSiTa glede trgovske mornarice, je republikanski poslanec Herrick ig Oklahbme Čl' sto po domače zaspal v svojem sedežu. Najprej je dremal z glavo naslonjeno v roko, potem pa je naislonil glavo nazaj, ter spal naprej. Ko ga je zraven njega sedeči poslanec s komolcem drag nil v rebra, je začuden pogledal okrog sebe, nato pa se je nasmejal. Ravno nasproti njemu so sedeli na galeriji Mrs. Harding ter razni tujezemski diplomatični zh stopniki. --o-- — Danes ob 7:30 zvečer se vrši v Jos. Kunčičevi dvorani mesečna seja pevskega društva "Jadran". Vsi člani, so pozvani, da se vdeleže. — Jutri oib 7. uri zvečer se vr'ši v našem uradu sestanek vseh zastopnikov iz Clevelanda in okolitee. Poživlja se vse, da so gotovo navzoči! Albany, N. Y., 28. feb. — Sinoči je new-yoršika poslanska zbornica s 131 glasovi proti 5 od glasovala, da se sprejme new-yorškeg£| socijalističnega po.s!an ya \vgujta Claessensa, ki je bil leta 1920 dvakrat izključen iz zbornice. Prvotno je zagledal njegovo mesto v zbornici demokrat Murrey Felenstein, toda socijalistični kandidat je na podlagi trditve do kazal, da se je pri štetju glasov goljufalo, nakar se je odredilo novo štetje glasov, ipri katerem je bilo dokazano, da so v 17. new yorskem distriktu demokratje kradli socijalisti^ne glasove i:i tudi nekaj reipuihlikanskih. Kon-. cem ponovnega štetja se je dognalo. da je dobil Claessens 453 več glasov kot pa demokrat Felenstein.. Demokrat Rowe iz New Yor-ka je sinoči izjavil, da bo danes vložil resolucijo, da se Claessen^ zopet izoibči na podlagi dejstva, da ga je zbornica pred d vem i leti izoibčila vsled nelojalnosti. MATI IZGUBILA ŽIVLJENJE PRI REŠEVANJU OTROK. ki imajo samo sprednja vrata. V soboto je policija obiskala gostilnišlce prostore Frank Mačka na 2348 E. 28 St., ter razri-la »koro vsq klet, da najde 'kaj prepovedane pijače. Njeno iskanje ni bilo csaman, naikar so Mačka odgnali na sodnijo, kjer je moral položiti $800 varščine, predno se ga je izpustilo na pro-katere operira samb en mdški, in sto. Obravnava se vrši 3. marca. Akron, O., 28. nov. — Mrs. Jo-, seph Daniel, stara Ž8 let, je včeraj umrla v tukajšnji bolnišnici kot posledica njenega prizadevanja, da resi svoja otroika, ki »ta se nahajala v goreči hiši. Otroka je rešila, a pri tem je dobila tako hude opekline, da jim je podlegla. -O--- — Influenca še ni dosegla svojega viška. Tako pravi zdravstve. ni komisar Rockwood, kateremu je bilo naznanjenih v pondeljek zopet nadaljnih 5 7 slučajev in-fleunce in 22 slučajev pljučnice. Smrtnih slučajev je bilo v pon-deljek 13. Influenca je napadla tudi predsednika tukajšnje Cleveland Trust banke, Fred H. Gnffa, toda včeraj je bil že na potu k okrevanju. — Starisem Zakrajšek, 12913 Kirton Ave., West Park, O., je neznanokam izginil njih 14-Ietni sin Frank. Pogreša se ga že od 22. februarja. Domači si ne morejo misliti, kaj naj bi bilo gnalo dečka od doma. — 100 jugoslovanskih kron se dobi danes za 30 ^c. m STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 1st, 1922. ^^Enalcopravnost^^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND gOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned amd Pnblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Biaineu Place of the Corporation — 8418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year *5.50. 6. mo. $3.00. S mo. $2.00 Cleveland. Collinvood. Newburch by mail.......1 year $6.00. ( mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. A aio. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 8c. Lastule in izdala ca Ameriiko-Jugotlovanska Tiskovna Družb#. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglaaov ni odgovorno ne nredniitvo. me noravniitvo. samo logično, da bi se proglasilo blaznim istotako železni-carske, premogovne in vse druge industrijalne magnate, ki V svojem brezmejnem pohlepu vsiljujejo delavstvu trpljenje brez konca in kraja? Vladni hranilni certifikati. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 1., 1922. KOMENTAR DNEVA. Zjidnje vf.'sti iz Washingtoiia naznanjajo, da se je kongresna zbornica odločila, da predlogo za vojaški bonus spravi na po'lico "pozabljenosti za toliko časa, da se v zvezni zakladnici nabere nekaj več okroglega. S tem dejanjem so patrijotični gospodje poslanci pač pokazali, da so bojazljivci prvega reda. Bonus bi radi iz-])lačali, pa ne vedo, kje bi denar dc^bili. Ce nalože nadaljne davke na potrebščine, jim bo trda predla pri jeseneikih volitvah, a neki notranji glas jim pravi, da so istotako izgubljeni, če se dotaknejo svetih skrinj, v katerih so varno spravljeni Itrvavi vojni profiti. Washingto'nski Soloni bodo menda odloževali z botiu-som toliko časa, da iztuhtajo, kako bi se dobilo denar za bonus brez izgube glasov ali pa, kako bi se preprečilo izgubo glasov, akoravno se predlogo za bonus vrže v koš. Te dni so poslali v Bloom.ington, 111., v nornišnico nekoga moškega, ker je trdil, da mu je "božji glas" veleval, da izstrada svojo ženo in otroke. Ko so blaznega verskega fanatika odpeljali v nornišnico, se je tri o{ro'ke nemudoma poslalo v bolnišnico, kjer se nahajajo v o pesnem položaju, medtem Ito se ženi za par dni ni dalo druzega v žiti kot sok od oranž, da se s tem želodec polagoma pripravi za močnejšo hrano. Ta blaznež se zd^j najbrae nahaja v posebni kletki, kajti verski fanatiki spadajo med najbolj akutno nore ljudi. Večina ljudi bo moi-da smatrala ta dogodek kot ne^ kaj nenavadnega, malo pa jih je, ki bi pomislili nekoliko napjrej. Ampak po pravici povedano, kaj pa je pravzaprav razlika med tem blaz-nim fanatikom, ki je hotel izstradati svojo družino, in med milijonarskimi korporacijami, ki ^iklenejo, da hočejo izstradati svoje delavce, znižati njih plače za polovico ali še več, ali pa jih vreči na cesto kot brezčuten kamen? Ako se i>osa;meznika, ki hoče izstradati svojo družino, smatra blaznim in se ga pošlje v nornišnico, ali bi ne bilo Zvezna velika porota je izrekla obtožbe napram ducatu patrijotičnih gospodov, ki so tekom vojne delali kontraste s Stricem Samom za gradbo ladij. Kot se je namreč pronašlo so ti patrijotični gospodje ogoiljufali vlado, to se pravi ljudstvo, za več milijonov dolarjev. Med obtoženci se nahaja tudi neki C. H. Ijivingston, vrhovni predsednik mladinske patrijotiene organizacije "Boy Scouts'". — Pač lep zgled za nadebudno ameriško mladino, kako "nesebično" služijo pravi pati-ijotje interesom svoje domovine! ' ' ' ' Iz slov. naselbin. Milwaukee, Wis. V stan "svetega" zakona se je namenil podati znani slovenski pogrebnik rojak Frank Errnenc, Njegoiva izvoljenka je gospodična Mary Verbich. S tem bodo izgubili mil wauski samci (pečlarji) enega iz mej svojih zvestih pristašev, kateri se je dolgo otepal in branil pred pušicami boga Amorja. a je konečno podlegel, kot podleže j o časoma vsa hrabra pečlar-ska srca. ' Rojak Franik Benda je pričel novo podjetje in sicer s prodajanjem smodk, cigaret in tobaka, kakor tudi raznih sladčic, kakoršne se prodajajo v gostilnah. Lopova Mariča, kateri je ogoljufal salunarja Stuparja v Ca-rolyville, Wis. za $7000, mnogo drugifi Hrvatov pa za manjše vsote je policija izsledila v Los Angeles, Californija. On in njegov tovariš sta goljufala s ''stro jem za izdelovanja denarja". S tem sta sleparila dolge mesece po raznih di*žavah, dokler ju m zasačila policija v Milwaukee. Mariča so zaprli, toda pobegnil je iz ječe na, do sedaj še nepojasnjen način.. St^išem Benda, katei'i žive na s\%ii.^:^rmi v Waukesha o-kraju, je'linirl njih ljubljeni sinček Joseff star 9 let. Deček je že dalje časa ibolehal, dne 19. t. m. pa je nenadoma umrl, zadet od mrtvouda. Stariši so j orna iz Rečice viSavinjski violini. Po-grab se je vršil dne 23. t. m. Vi. pogrebnega zavoda slovenskega pogrebnika Frank Ermenca in potem iz slovenske cerkve na Cal vary pokopališče. Biwabik," Minn, Mary Jakovič je tožila svojega moža Ferd. Ja-koviča za ločitev zakona. V tožbi navaja, da je ravnal z njo surovo in da je bila primorana sama zaslužiti, da je preživela sebe n sedem otrok. Poleg tega navaja v obtožnici tudi, da je njen ■nož mučil svinje, za katere ni ireskfbel hleva, tako, da so živali hudo ti-pele vsled mraza na prostem in z neprestanim krulje nem po noči in po dnevi delale življenje neiznosno. Nashwauk, Mirni. Sodišče je, oprostilo policista, Josefa Zeck, katerega je obdolžil neki Johnson, da mu je kupil žganja v salu nu L Grčarja. Ta zadeva je vzibujala v tej okolici svoj čas veliko zanimanje. Bridgc'ijWrt, Ohio. Premogovna družba Lorain Coal & Dock Co. je izaprla rov, po imenu Lansing mine. Preko 400 mož je iz-gubelo delo. Družba lastuje v tej okolici l5 rovov, kateri obratujejo samo del časa. Gates, Pa. Pri raz»trelki, ki se je pripetila v noči od 1. do 2. februarja je izgubilo veliko število premogarjev svoje živi je nje. Koliko jih je bilo v rovu se pač natanko ne bo dalo nikdar dognati, ker niti eden ni- ostal živ in dri.'zba sama menda nima natančnih podatkov. Pri tem sta izgubila tudi d vb Slovenca svoje življenje. Edei\ ii-med ten dveh se je nazival Marine, drugi pa je bil Jožef Hribar, .doma iz vasi Vilievrh pri Konstanjevci. Netsre ia se je pripetila vsled zanikar-noati družbe, katera se ni prav nič brii(ala za varnost delavske-ifa življenja; svet ji je samo dobiček in nfčesar druzega. Razmere v rovih ki .ic nahajajo visoko v hribih so silno žalostne, ker ne obstoj i in delavci sb silno nazadnjaški in nevedni. V celej o- New York. (Jugoslovanski Od delek F. L. L S.) Da se čim več razširi zmisel za varčnost je vlada Združenih Di-žav začela z novo akcijo. Začenši od 15. decembra 1921. Treasury Department nudi na prodaj novo izdajo hranilnih izkaznic (Treasury Sav-|inga Certifiates) v nominalni vrednosti od $25, $100 in $1,000. To je vrednost ob dozorelosti. Ti certifikati pa se prodajejo mnogo cenejše. Cene za nove certifikate znašajo do dalnje objave: za certifikat od $25 plača se $20, za certifikat od $1,000 plača se $800 in za certifikat od $100 pla.-5a se $80. Ti certifikati dbzorijo pet let po izdaji, t. j. po petih let dobite za certifikat, za katerega ste plačali $20. Na tak način ti certifikati ne dozorevajo istočasno, marveč vsak poedini postane pol novreden ravno pet let od dneva,^ ko je bil kupljen. Ako držite te ".ertifikate do njihove dozorelosti oziroma izplačljivoi&ti, nosijo 1 in pol odstotne oibresti, ki se od računajo poluletno in se zopet obrestujejo. Morete pa vnovčiti certifikate tudi pred zapadlostjo, v katerem slučaju nosijo tri in pol odstotne obresti, ki se odra č una j o poluletno in se zopet ob restujejo. Na certifikatih o:d $25 se nahaja slika Theodora Roose-velta, na certifikatih od $100 slika Washingtona in na onih od $1,000 slika Lincolna. Vsi ti certifikati so registrirani, tako da je lastnik zavarovan v slučaju zgube ali kradnje; vpisani so v knjigah finančne uprave (Treasury Department) v Washing-tonu. Uradnik, ki izdaje certifikat, zapiše v certifikat ime in na slov lastnika ter dan izdaje. Ti novi certifikati so na prodaj pri slwraj 4,000 poštnŽh uradih po vsej deželi; morejo se tudi dobiti od Federalnih Rezervnih Bank. V poštnih uradih se morejo tudi nadalje dobivati hranilne znamke (Treasury Savings Stamps) od $1, ki ne nosijo obre sti, in ki morejo dobro služiti var čevalcem, da po en dolar nakupi-čijo zadosti znamk nakup e- kolici je kakih 7000 brezposelnih delavcev, kateri pa polagoma zapuščajo te kraje. nega certifikata. Ta novi način varčevanja pomen ja, da sta se dva hranilna sistema, namreč poštne in finančne uprave, združila za skupni hranilni program in propagiranje varčnosti, bodisi v obliki vlož kov v poštne hranilnice ali potom nakupa hranilnih certifikatov. Poštne hranilnice sprejemajo vložke od $1 dalje. Ako vam je volja, morete zamenjati svojo poštnoJhranilno vlogo za hranilne certifikate, v katerem slučaju se izplačaijo obresti za te vloge. Koncem decembra je prenehalo izdaivanje malih vojnih vrednot, kakor štedilnih znamk (Thrift Stamps) za 25 centov in vojno-ihranilnih z^&mk (War Savinigs Stamips) za $5. Poš;tni uradi pa bodo sprejemali vse te znamke za njihovo popolno vrednost v zameno za nove Treasury Savings Certifikate ali pa izplačali njih popolno vrednost v gotovini. Odslej kdor bo hotel nakupičiti male prihranke za na kuip hranilnih certifikatov, naj vlaga te prihranke v poštno hranilnico. Na tak način imamo se-laj enotni in uspešni hranilni sistem, ki obstoja: jz poštnih hranilnih znamk (Postal Savings Stamips) za 10 centov; iz poštno-hranilnih vlog (Postal Savings Deposits) od $1 naprej; iz vladnih hranilnih znamk (Treasury Savings Stamps) za $1 in iz vlaa nih hranilnih certifikatov (Trea sury Sevangs Certificates) od $25, $100 in $1000. S tem da vlada nudi edinstven '"n jedno'staven sistem varčevanja, upa pospešiti varčevanje ob einstva in investiranje v vladne 'rednote, kakor tudi ustvarjati splošno željo za varčevanje. -o- Clevelandske novice. mniikov pravi, da so mu vsod na ipoti politična favori® nja. Izvedel je večkrat kako' taci jo, toda sodniki so slučaj odpustili, rekoč, da ^ volj dokazov, da je omenje"' pregrešil proti postavi. Va« pravi komisar, se je delalo' ^ sebnega prijateljstva in df interesov. Sedaj pa so se zanimati za dim tukajšnji ski klubi. Ženske pravijo, do zbirale proti raznim dokaze, nakar bodo pripr®^ nastopati proti njim kot pol* sodni j i. Dim je namreč sili" dljiv drevju, katerega se J® dnje čase po mestu silno posušilo in oe škoduje d'*' tudi ljudem ne koristi. Tu®". Tianjost hiš ne da dim IrpRga lica in če bi ne bil^ esenc, ki se dajo prebaA'^^ Cleveland ne dobil le im«"* masto mesto, temveč črno to. •M ftni m Pr Vi la: .vlifen I >.0 ^t ,.c mD Ti g Bei hat g nt, ,.,E N — Vplačila na delnice ^ Doma v mesecu februarju deča: Društva s'o vplačala venija $125, Delavec št. 444 — Cleveland je že od nekdaj poznan kot zakajeno mesto, to oa seveda radi številnih tovaren. Vsled tega pa imamo ordinanco, ki prepoveduje tovarnam spuščati gost in črn dim v ozražje, ki bi se potem širil po celem mestu. So gotovi predpisi, kake naprave morajo imeti tovarne za omejitev dimu, da ne ki"5ijo tozadevne ordinailce. Zadnja leta pa si niso oblasti mnogo brigale za spolnjevanje omenjene ordinance in dim se je lahko valil iz dim riikov pa naj je bil se tako gost In črn. Komisar za inšpefkcijo di- N. P. J. $200 in $13, Z-?250, Žužemberk $50, Glas Delavcev št. 9 S. D. Z. $5, $4, Ribnica št. 12 S. D. France Proširn št. 17 S. D Loška Dolina $4.08, Prirtt®^ bar št. 126 S. N. P. J. d m. Va a P) le t C, p. »1 g m ..I »I A u. J Napredni Slovenci št. 5 ^ $6, in sicer so ta manjša P za doplačilo delnic. . . $414.32. Članstvo pa je \'P na delnice in sicer: P® j Anton Stanovnik, John S' in Frank Oerne, $20.00 •lerina, $17 Jack Pleml, P^j Julija Bradač, Leo Nova'^' an Sitter, Math. Zabuko^,, A.na Pohar, $8 Joe Žnida'^^ $5.00: John Sever, Jakobi) star., Katarina Pleml, lovic, John Simončič, "an, Louis Kovačič in Aii < kovic, $4 Frank Jakomii^ tdr Vidomšel^, po $3 iomšek ml.. ' Louis He: Mbin Filipič in Joha'^j kan, po $2 Frank Kepi^, žen, John Gfaforenja, krajšek, Louis Majer, der. Frank Segulin Jakot* in Frank Nelc, po $1 pančič, Josip Novak, Toif tnik, Josip Brodnik, Welf, Josip Aš, Edvard sel j, John Štrukelj, Loui® kerc. Frank Markovič, kiž, Josip Novak in Nick skupaj $266.00. A )oooooooooooooooooooooc>ooooc n Ljepi striček: __ Guy de MaupatanL — V 300000000000000000000000000005 Madelcna, ki Ki je snemala pajčolan, se je sunkoma okrenila: ''Jaz? Ol" "Ti, tli Človek ne zapusti vsega imetka ženski, ako mi. . ." Trepetala je in kar ni mogla iztekniti igel, ki so spe-njale- prozorno tenčico. Po kratkem premišljevanju je zajecljala z razburjenim glasom: "Veš kaj. . . veš kaj. . . saj se ti. . . saj se ti. . . blede!. . . Ali nisi ti sam. . . male prej. . . ali nisi upal ... da ti nekaj zapusti?" Georges je stal poleg nje in je lovil z očmi vse njene vznemirjene kretnje, kakor preiskovalni sodnik, ki preži, kdaj se bo osumljeriec količkaj izpodtekni.l. Spije-povoril je s poudarkom na vsaki besedi; "Da.-., meni bi bil lahko kaj zapustil, meni... meni, tvojemu soprogu. . . meni, svojemu prijatelju. . . razumeš,. . . pa tebi. svoji prijateljici. . . tebi, moji ženi. To je velikanski razloček, bistven razloček z ozirom na dostojnost. . - in na ljudi." Sedaj je Madelena njega ostro gledala, s proniku-jočim pogledom globoko in čudno, kakor da mu hoče v očeh nekaj citati, kakor da hoče najti v njih neznane nih trenotkih od strani ujameš, v hipih nepažnje, ali ne-tajnost; bitja, 'ki jih ne prodreš nikdar in jih komaj v bež prisiljenega vedenja, kadar se napol odpro vrata v skrivnostno notranjost človeške duše. Zaleglo je dejala: ''Mislim pa le, če bi. . . da bi se zdelo tako veliko volilo za te. . . najmanj prav tako Čudno." Hlastno je prasal: "Zakaj ?" Rekla je: Zato, ker. . ." _ Prekinila se je, potem jc povzela: "Zato, ker si ti moj mož. . . Ker ga pravzaprav šele malo časa poznaš. . . in ker sem mu jaz že dolgo prijateljica. . . in ker je bila njegova prva oporoka narejena, ko je še Forcstier živel, meni v prilog." Georgeo je začel hoditi z dolgimi Ijoraki po sob'. Izjavil je: ' Tega ne moreš sprejeti." Odgovorila je ravnodušAo: ' D^bro, potemtakem ni treba čivkati do sobote; to sporočiva lahko nemudoma doktorju Lamaneurju." UstavM se je pred njo; in iznova sta si gledala nekaj trenotkov oči v oči ter si izkušala prodreti v mrakotno tajnosti svojih src ,n (»i picbistriti najglcibljri V gorečem, nemem izpraševanju sta hotela videti drug drugemu razgaljeno zavest: skrivna borba dveh bitij, ki živita skupaj in ste. si vendar tuji, se sumničita, zalezujeta in prežita drug na drugega, a se hc poznata do dna, zakaj globina, njiju duš je kalna. in nenadoma ji je zamriViral z globokim glasom v obraz: "Torej, priznaj, da si bila Vaudrecu motresa." Skomiznila je z ramami; ''Bebec si. . . Vaudrec mi jc bil naklonjen ,zelo. . . a drugeg:,\ hič. . . nikoli." Zatopotal je z n igo: "L^ižeš. To ni mogoče." Mirno mu je odvrnila: ' In vendar jc tako." Zopet je začel korakati po sobi, potem se je iznova ustavil: 'Potem' mi pa razloži, kakcr to, da je iznova ustavil: "Potem mi pa razloži, kako to, da je zapustil vse imetje tebi..." Mirno, kakor da se vse skupaj ne tiče nje, je začela: "To je kaj priprosto. Kakor si sam pravkar omenil, nI imel drugih prijateljev, nego naju, ali inari mene. zakaj poznal me jc že izza mlada. Moja mati je bila za družab-nico pri njegovih sorodnikili.' Vedno je hodil semkaj, in ker se je spomnil mene Da je čutil do mene malo ljL'l>cz. ni, to je mogoče. A pokaži mi žensko, da je nc bi bil kdo kdaj tako ljubil? In da mu je narekovalo to prikrivano, tajno nagnenje moje ime pod pero, ko jc hotel določiti svojo poslfdnjo voljo — čemu ne? Prinašal mi je cvčtic, vsak ponedeljek. To so ti ni zdelo prav nič čudno, in vendar jih ni dal tebi, kaj ne da ne? Daaes mi je dal svoje imetje iz ravno istega vzroka, in ker nima nikogar, komur bi ga ponudil. Ali ne bi bilo narobe prav posebno čudno, da ga je zapustil tebi? Za.kaj neki? Kaj si mu pa ti?" Go^rila je tako naravno in mirno, da Georges prvi hip# vedel, kaj bi rekel. Potk)n ]e poprijel besedo: "To je vseeno. Tako n^ moreva sprejeti te detličinc. Kako klaveren vtisk bi naredilo! Ves svet bi verjel, da je tako, vse bi brusilo jezike in se smejalo Moji kolegi mi že tako zavidajo, kar se da in me zbadajo o vsaki, priliki. Jaz moram paziti bolj nego kdo na svojo čast in na svoje ime. V noben kup ne morem dovoliti in pristati na to, da bi moja žena sprejela te vrste volilo od moža, ki so ga jeziki tako razkričali za njenega ljubimca. Forestier bi bil nemara lo prenesel, on že ampak jaz -- nak!" Šc vedno je meril sobo; in začel je naglas misliti, Zamrmrala je krotko- "No, dobro, dragi moj! Pa nikar! En milijon manj bova imela v žepu, prava reč!" govoreč svoji ženi, ne da bi se obrnil naravnost proti nji. ^ "Seveda. . . milijon. . . o da!. . . Ko jfc pisal oporoko, ni pomislil, kako se jc pregrešil zoper takt, kakšno silno nespodobnost je učinil. Ni videl, na kako kočljivo, smešno stališče me postavi. . . Rahle nijanse, na ten sloni vse v življenju. . . Polovico bi bil moral zapisati meni, pa bi, šlo vse kakor po masti." Sedel je, prekrižal noge ter si začel vihati brke, l&akor je bila njegova navada, kadar ga je kaj skrbelo, vznemirjalo ali kadar jc kaj težkega razglabljal. Madelcna jc vzela v roko vezenje, s katerim se je scmtertja bavila, in je« dejala, izbiraje volno: "Jaz moU čim, kaj pa hočem. Ti premisli." 'Dolgo ni odgovoril, potem pa je obotavljajc se dejal: "Ljudje nc bodo nikoli razumeli, kako da je postavil Vaudrec tebe za edino dedično in kako to, da sem jaz v to privolil.■ Ako dnbiva denar n^ ta način^ se pravi to, da priznava. . da priznaš ti kaznjivo razmerje, in jaz, da sem svojo nečast mirno gledal. . . ^li. vidiš, kako si bodo ralagali najino vzprejctjc? Treba bi bilo izumeti k.;kršnoV.oli ukano, da .se stvar spretno zakrije. Skrbeli, da se raznese, po.-stiwim, da je razdelil denar med oba, da je dal polovico možu, polovico ženi." Ugovarjala je: "Jaz ne vem, kako bi se to ukrenilo, ko ji? vendar oporoka pravilna." Opomnil ji jc: '"O, to je mala reč. Ti mi prepustil polovico dedščinc z daritvijo med živimi. Otrok nima-' va^ tolrej gre. In tako bi zamašila vsem napastnikoni usta." Oporckla jc nekoliko nestrpno: "Tudi tega ne vem, kako ti zamašila napastr.ikom usta, ko je vendar pri notarju akt, in ga jc Vaudrec podpisal." Vzrasel je: ''Ali morava res kazati in na steno nabiti! Ti si pa res zabita. Rekla bova. da nam®' pustil grof de Vaudrcc svoje premoženje, obei"*' kemu pol. . . No, * vidiš. . . .Sploh pa, brez | voljenja ne moreš volila niti sprejeti. Jaz ti 8® , toda samo pod tem pogojem, da deliva, s tem zasmeha pred svetom." Zopet ga je pogledala s prodirljivim poglc'^^"' Kakor boš hotel. Meni je prav." . | Vstal je in je začel zopet sem in tja korala®'', je videti, kakor da iznova omahuje in sedaj se j® pronikujočemu očesu svoje žene. Govoril je: ' N® ločno ne. . . mogoče je najbolje, ako se vsem" ^ ma odrečeva. . . dostojneje jc.'. , korektneje-•' g neje. . . Na ta način ne bi mogei živ krst ničesa' | na svetu ničesar. Najtankovestnejši ljudje bi i-io-® čast jima." Vstavil sc je pred Madeleno: "In, če ti i® draga moja, pojdem sam nazaj k notarju da mu razložim stvar in ga poprašam z^ svet. svoje pomisleke, in pristavili, da sva se domenil litev, zavoljo lepšega, da ne bo mogel nihče jeZ'l" tistega trenotka, ko sprejmem polovico dedščinc, kakor bslf dan, dti nima nihče več pravice rog®" jjl se pravi na vsa usta povedati: "Moja žena sprej'^'^ ker sprejmem jaz, njen mož, ki imam soditi o sme storitj žena, ne da bi se postavila v slabo l^*-' ^ Madilena je zamrmrala edino; "Kakor te j® ^ Začel je gosto Isesedečiti. ^ ■'Da, če deliva na pol in pol, potem je to Podedovala sva za prij.-jteljem, ki ni hotel delati 5 med nama, ki ni hotel nobenega odlikovati, ki reči: "Temu ali onemu dajem prednost, kakor .^i nju." 2eno je imel rajši, že res, ampak s tem. j pustil svoje imetje i njemu i nji, je hotel pač jas"" zati, da je bilo to njegovo nagnenje čistoplatoni^""^, ga cm ni preudaril, ni mislil na posledice. prej cisto prav priomnila, je nosil tebi vsak fed®'' ^ :n tebi je hotel zapustiti nazadnje spomin, le tem ni prašal Nekoliko jezna mu je .legla v besedo: "D" p razumem. Kaj ti je treba tolikeg?. razkladanj"' takoj 1: notarju " Zardel je in je za jed j al: "Prav imaš, p o) (Daljo prih.) & T i ggm 1st, 1922. -a •^AKOPRAVNOST" STRAN s. Kmetova itiimfiiiUMnaM ■i HELENA. i' me vendar! Lju- I m nZl i" je tudi no- I poznati!'' J L sem ^1 cigareto,>poži- 1 Vm^T trepgta- I |a % ^i'a skoraj prevr- ^\kozarecpomizi. k ieni bili zalju- Bt 1 Ki ^ on i)i vas ne m?/ I ' ^ 9 takega.'^ privoščil fit :j,Ceniu?^* [l I 1TI3^ ]-..y' 1 LI Kne %ii, u oniedlevali od ', (, ^Uubljenoati." zame lju- i nispJ ^ tujega, ^ da K- •' tudi no- Ar - poznala." "■HgOipa,. " „Nc?*^ ^vale tp ^ bodo še ma- I te besede!" jI imo!''^^^^ ~ Fa pijmo, it ^ Sa son, ,- d a v m so me pek- »mer venomer Jože, ve-'1'" i" ^ Kta na - ' v^' bila f e pretfiki • ^ zjokala za %l In DO prihodnje. ''«0%Qd =ti8- »n »a , pod pazduho, ni- ital o J- ko mi je še- t9( in se sem prikimava- Ne doma ell ..Sanif, sva se ustavila. ^ "Kako !r Helena!" ' "PnasinT^^^ »niešni!" I ..Be#if 'Prosim!" i£. !• Za hjv, , ^ roko krog vra- 1% h, a zagorela v spomr %tu ijj poljub na ibe, sem ga sunila od ml (laT, • V - zunaj, hiša se je stresala, rjovelo in žvižga lo je krog ofglov in ciprese so se pripogibale do pasu in so bile še temne kakor navadno. Tamaris-ke so frfotale z nežnimi vejica, mi, kakor bi si česale razplete-ne lase, a borovci v parku Sq se jezili in se niso hoteli vdati. Še in še je zavihrala burja, za,piska-lo je v dimniku, zašklepetalo so okna in ozračje je vršalo kakoi obsedeno. Hitro sq bežali oblaki vsi cunjasti in se trgali, razpredali, strinjali, se zbirali v gruče n se spet razpoteigovali od severa JO jugo, od izhoda do zahoda. Zdaj pa zdaj je pomežiknil zad-iji krajec kakor bi zastokal v jolečhiah, se je zdelo, pa je spet namižal in se prevldkel^s sivimi mrenami. Stala sem ab oknu, mračno je bilo v sobi, % glavo sem se naslanjala na šipe in zdaj pa zdaj me ie pretreslo v hladu. A utrudila me je vsa ta neskončna orgi-ia razdivjanih zračnih duhov, pa sem odšla k peči in se pogrezni-la v naslanjač. Lučke so uhajale iz peči in so mežikale po tleh, na steni pa se je zvijal odsev in se je sipenjal in krčil. Podprla sem,glavo z rokami in gledala v temo. Do neskončnosti sem bila utrujena in v gla-, vi se je motalo počasi in leno. „Hočeš luči?'' je vprašala Mina, tiho zaprla vrata in sedla na zofo. „Ni treba," sem odgovorila, ^•lina pa je dejala: „Tako čudno mi je danes. Ta Ttrašni ples tam zunaj me je orevzel popolnoma." „Jag pa ne vem, kaj bi," sem odvrnila tiho in še bolj sklonila glavo. „Kaj bi?" je vprašala Mina '^n tudi v njenem ,glasu je bila utrujenost kakor v mojem. „Vsega imam dovolj, čez mero dovolj.'' Mira ni odgovorila in molčali sva. Tiho so poclrhtevale račke na tleh, divje so se grohotali glasovi zunaj. „Ali veš, kako smo sedeli časih z Milanom?" sem dejala in se trpko nasmehnila. „Vem, vem.'' „Lepo je bilo takrat," sem dejala spet in kakor blisk so švig' nile slilke mimo mene. „Lepo, lepo jeibilo," sem ponovila in dodala: „In potem ni bilo nobene lepote več." „Pa se pogrnejo sipet. Saj si se mladarHSena."' „Mladost? Kaj je mlados:t? Tako sem stara, Mina, joj, kako sem staraTStrah me je; groza pred samo seboj." ,Tako ne smeš govoriti. Ce hočeš, si stara.'" „Jaz ničesar nočem; to je življenje. Ah, kako me je, kako me je ukanilo to življenje!" „In koga, meniš, ni ukanilo? „Ali mene je vendarle preveč, Mina! Saj vendar vidiš, kalko je z menoj. Ko se zibljem kakor list na vodi; ko me zažene, prevrže, zakotali — kaj, kdo? Kq bi človek vedel!" ''To je skrivnost," je dejala tiho Mina in tudi v njej je bila 'bolest. "Veš, Mina," sem povzela in se zagledala v strop, "da bi imela vero, pa bi bilo vendarle bolje." "Vero? Cemy?" "Kaj se ne spominjaš otroških let? Vidfš — božič, sveti večer, jaslice in lučke vstajenje, procesija in ,zvončki, oni tenki, drhteči zvonki — 'še zdaj jih slišim. Režnje telo, cvetje po tleh, cvetje krog tebe, bele obkike. tenčioe in ti kakor angel. In v cerkvi oni duh po kadilu, po skrivnostih. In o/gle, sveče, svi-! lena, rož&sta, masna oblačila, joj Mina, ali'ne veš? — In tu obču- 7 A Ker hočete dnevnik, ki se bori za vase interese in 1 W. ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ^~7 A ^ I ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod-^ • kov za vaš list — ZATO: ZATO: ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — l;cr ako omenite trgovcJ, da kupujete ^ri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —; 7 A'y^, Vpostevajte najprvo one trgovce ki oglašajo dnevniku <( enakopravnost In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba Princeton 551 6418 ST. CLAIR AVE. ""WUlH,,,;. ''""'""""""""'■''iiuiiiHiuiiiiisiHiuiiiuuuuuiuiiiiitiiiiiiuiiiiiniuuti.iiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiCiiiiiiimiiitiitiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiimuitv £L., tek, da je nad olblaki na zlatem prestolu sam neibeSki Oče, Bog, ki vse vidi in vse ve.. ■'.. . greh se delati ne sme," j'j dodala s swiehljajem Mina. ,,Zares, ne sme se; živo občutim to." „Helena, grešnica, sp^kornica? Marija Magdalena?? Glej, glej, to mi je novo pri tebi!" „To so lo misli, vidiš in spomini. Do Boga pa ne morem, čeprav se mi je že večkrat zahotelo .po njem. Pa kaj meni?. Mina, Bo>g bi vendar razumel in mi odpusti!, če si vzamem življenje in vmrem sama, 'kamor hočem?" „Beži, ho! Kaj že spet noriš?" „Prav nič ne norim. Saj me vendar vidiš." .,No?" „Tn veš, da mi je nemogoče živeti tako dalje in dalje?" "Izpametovati se moraš." ,„Kako neki? Ce je pa vse v meni kakor žerjavica.'' „Z vedo poli j!'' ,,Dobiti to vodo! To čudežno vodo.. ah saj ni nič, vse skupaj ni nič. Ne bo dolgo. Mina, in bom šla. Gotovo bom šla; že zdaj se pripravljam." »Tako? In mi Ipoš napravjla sramoto?" „Ali si ti prepričana, da ni ničesar več po smrti?" ,,Kar se te'ga tiče — prepričana sem." ''Torej ti ti prepričana." „In ti?" „Malo pomišljam, ali končno — kam,bi?" „I?a radi tega ni, da bi se človek moril! Samomor že po člo-ve'skih ^akonih ni d vol j en in tudi ni časten." „Ah, človeški zaikoni..." kaj bi ,2 njimi! Človek je revež, ,ie taka majhna, majhna ničla. .-„V tvojih očeh pa še manjša. Nak, da ,bi se morila, tega pa ne, ni'kdar ne. In tudi ti se ne boš." „Ej, Mirni, ti niti ne slutiš... Jaz le še čaikam, čakam... Saj res, kaj nelki čakapi?" „0, sevedji, kar -^dalje, kar obesi se!" „Mina, povem ti: V mnogih, mnoigih nočeh je bilo, ko sem se tiho siklonila .v postelji in sem premišljevala, kako ge bom. 2e sem sevidela, kako sem vzela vrv, kako sem jo priveizala, kako sem vteknila glavo v zanko, kako sem izdihnila. In ni dolgo od tejga, ko sem isikala vrvilco, veš sem jo iskala." "Ni,kari, Helena,, to so živci!" „Ne, Mina, to je obup." ,,0d živcev! Zdrav človek se ne bo dbesil." „Pa bodi — Od živcev! In neko divje veselje sem občutila, ko sem pomislila, da me ne bo več. Pomisli, nič več živeti, nič več skribeti, nič več trpeti! Kolika radost!" „Na ta način bi bilo res bolje zate, dk imaš vero." „Brez skrbi bodi." „No, saj bi ti končno ta«!; pra\ n.č ne pr.st'.-jala! To bi bilo res kar smešno, če bi ti imela vero: že zdaj mi j^ ob sami taki misli na smeh. „Tu'di meni," sem odvrnila, a v srcu mi je bilo čudno pusto in medlo. Nenadoma sem zagledala v duhu Bukovico, naišo hišo in Jožeta in težlko mi je bilo, ila sem morala reči: „Nikdkega glasu ni od tam.'' „Kdo pa ibi ti pisal? Ali Jo-!%e ali..." , j „Vem, velm; volhdari. .. Ah, saj ne veš. kako mi je silno hudo!" ,,'Ne bom te tolažila, ko so vse take moje besede zadele kakor bob Qb steno," je dejala Mina, vstala in prižgala luč. V tem je zunaj nekdo močno potrkal. Vsa sem se stresla in tudi Mino je prevzelo. „Poglej, kdo je!" mi je deja la. Ker nisem ničesar odgovorila in se tudi zgenila nisem, je odšla Mina sama pogledat. Zaslišala sem ibesede: ..'Bergantova Helena —" „Da, da." (Daljo prih.) Leo Bily: VLADAR. kone. Izdal je zakon, da bo jahal gasle od starosti. Postavil se je I. V neki deželi je gnil narod. Brez vse volje je bil: ovcnel je bil kakor ovene listje v jesenskem času. Življenje se je točilo Uki kolesa in nikomur- ni prišlo na misel bežati od tod. Ljudstvo je bilo zadovoljno v dremaj očem preživljanju svojih dni. Nemirov ni bilo^ in strahu pred jutrišnjim dnem tudi ne! Tako velika je že bila ovenelost volje v tej deželi, da tujci že kar nič več niso mogli, gledati tega bednega ljudstva in njegovega životarenja. To je bila nekaka čudna bolezen, doslej svetu neznana. Tuji opazovalci, ako so sploh mogli kaj časa med tem ljudstvom ži veti,, so dejali, da mu je usojeno izumreti. L'čeni raziskovalic} iso pisali o tem narodu debele knjige z enim in istim prerokovanjem: "Izginil bo!" in tuji zasmehovalci so lepili v njegovi sredi po njegovih mestih posmehovalne lepake o njem samem. Veseli izleti so se prirejali v to deželo^ katerih u-dcležniki so razbijali palice ob hrbtih gnijočega ljudstva, žene so bile onečf.ščevane^ imetje LOiče-vano — ali ■ prebivalci te čudne dežele se niso branili, le pokor nb so se ogibali in pozdravljali kjcc s pomnoženo spoštljivostjo. Njihove mučitelje je že vse oiAr-zelo. Zgusilo se jim je to bedno ljudstvo brez sleherne volje, dovolj so imel že te zabave. Izogibali so se ga začeli kot nekakega močvirjp. duš, ko ječ se. da se sam' ne okužijo. Le tam na visoki gori je žive' ftarec poslednji ostanek slavnejše narodove dobe. Edino ta starec ;e imel še voljo, redki ostanek mi nnlih časov^ ali njegovo telo jf bilo izmozgano in tako je bila fndi njegova volja neplodovita Strašne muke je trpel, ker je m mogel pokazati ob zatonu živi i e nja. Cele dneve in noči je stal na svoji gori, gledajoč na nebeški svod; ugasle oči so pa molile, d i bi vendar Bog pomagal in pretresel ta narod ter mu vrnil voljo, srce pa je že dolgo prenehalo verovati v »polnitev te molitve. II. In nekega dne je prišel koristo-lovec, pojavil se je v glavnem mesta tega naroda brez volje^ napadel je starega slaboumnega kralja in se polastil vlade. Strah in groza je preletela vso deželo. Nihče pa se ni upal niti ganiti proti temu strahovitemu dogodku. In ko je novi kralj zagrozil s smrtjo vsakem;.' brez razlike, kdor bi le zinil besedo proti njemu, ?o takoj drugi dan vsi časopisi v deželi priobčili najudanejše in najnavdušnejše uvodnike o no. vem vladarju. In stari kralj je bil pozabljen. Nekoliko časa se je kralj zabaval. Zavest, da ima on edini v celi .širni deželi voljo, napolnjevala je njegova prsa s ponosom, kakršnega še ni poznal do tedaj. Ali kmalu je čutil, da upada tudi njegova volja zaradi pomanjkanja vsakega odpora drugih. Njegova duša se je napolnila z gnusom proti temu ovenelemu, bednemu ljudstvu, z gnusa se je razvil srd, ki je rasel v krvoločno sovraštvo. Tako se mu }e vgnusila čeda njegovih podanikov, da je neprestano premišljal, kako bi najkru-tejše izkušal njihovo potrpljenje. Povišal je davke, tako da se je moralo ljudstvo potiti do krvi. Zdihovali so, bridko jokali, delali noč in dan in — plačevali, plačevali. . . Glodališča so se zaprla, igre v cirkuzih prepovedale, na trgu so bili razbiti in sežgani vsi godbeni instrumenti vse dežele, da ne bo niti žarek umetniškega čuta razavitaJ bodočih temnih dni. Na to je razposlal po deželi svoje bi.riče, da bi vohali^ kdo zine besedo proti njegovim poveljem. Biriči so se vrnili brez slehernega uspeha, a nečuvena bo-ječnost je z divjim srdom napolnila kralja. In v nočeh, navdušen po zavžitem vinu, si je izmišljal še nesmiselnejše in bolj divje ga- po mestu na konju v rdeči obleki. Kdor se zakasni na ulici in razžali rdečo oibleko kraljevo, bo na najbližjem svetilniku, brez sod;be, obešen. In kralj jaha, škr lat ga ovija, za njim se pod na ognjevitih konjih truma biričev in rabljeiv. Celo mesto prejaha, jezen, nevoljen se vrne v svoje palače. Celo mesto — kakor bi izumrlo. Prebivalci so se poskrili, kamor se je le kdo mogel, v kleti, v luknje, le da bi razžalili najvišjega gosipoda z nečistim svojim pogledom. HI. In kralj se je neznansko razsrdil in prisegel: "Uničim ves narod, to svoj at ibrezvolje, ki ne vredna, da živi pod tem soln-cem." In ta misel ga je omamila kakor najisilnejiša pijaiča. On, nekdaj koriistovalec brez strehe — in danes hoče uničiti ves narod! Imenitna misel: ko bi ta svoj at imela eno samo glavo! Z enim mahom bi bilo PO nji! Vladar misli, misli, napihule se raste sam pred seiboj, in naposled vidi popolnoma jasno: ''Ja-z sem usoda tega ljudstva. Jaz sem bog teh ljudi! Jag sem njihov vsemogočni malik!" Vladarju se začenja v glavi vrteti, ko kriči te besede poln vina. In takoj še v tisti noči izda proglas Po vsem kraljestvu. Sebe postavi za malika, določi češ-čenje in to krvave ljudske dari. Žrtev ne pl-imanjkuje, vedno več jih je. Otroke trgajo materam iz naročij in jih — žrtvujejo: ženam odvajajo može da jih žrtvujejo; -stare reditelje srebrnih las love, pred očmi otrok jih vodijo vklenjene v verige in jih — žrtvujejo. IV. Nihče se ni upal spregovorili nihče poše^pniti. Dežela je trepetala groze, pa trtpela. Le enkrat pri vhodu kraljeve palače: prišel je prosit za bedno svoje Ijud stvo, ker mu drugače ni mogel lomeči. Njegova stara duša je trpela, imel je še veliko neizrabljene volje, starost je njegove sile izsušila za vedno. Vladar je pravkar jahal obredom, zapovedanim v češčenju najvišjega in edinega malika v kralj evstvu 'adarja samega. Stoleltni starec gleda % ugaslimi očmi vladarja, naravnost gle da v strašne oči krvavega malika. Nekaj čisto drugega vidi stoletni moiž,. kajti oči, ki so preživele celo stoletje, vidijo vse nekaj drugega kot oči ostalih Iju-ii. In starec gleda, gleda in se zgraža. Nadejo se nekaj velikega, toda namesto da bi stopil pred kralja, sklenil je roke in irosil milosti za to bedno ljudstvo, za konec žrtev, prvi ni starete naenkrat na kolena, a ;elom se dotika tal in šepeče: "Naš dobrotnik! Veliki naš dobrotnik !" Misilli so, (ia je ataifek zblaznel. Prinesli so palice in ga nabili. Kralj pa mu Je pljunil na sive lase: "Glej, bedni sivček — tu je kraljevi odgovor na Tvojo pasjo pokorščino!" In izdal je zapoved, da se žrtve ponmože. V. V deželi je zadušljivo, nepopls na tihota vlada povsod. Celo pogledi molče. Oči se v sramoti ogibajo očem. Proti nebu se pa vali dim z oltarjev krvavega malika — vladar nadaljuje svoje gro ^no delo. Svojo voljo je postavil proti vsemu narodu. Med božja dejanja posega. Naenkrat mu prineso ogledu-hi vest: Zmučeno in žalostno ljudstvo hodi tajno v nočeh, v neke gozde, kjer se klanja staremu maliku. mu žrtvuje in ga pro si tolažbe v troljenju. Naj poprej se je vladar zasmejal, bednemu protivniku. Kaj! Iz . . iiai oeanemu je bilo: IZ gora je prišel visok i -' , , , starec, stoletni, lasje in trada so , I r 1 - 1 'iživi človek krute sile, vtelesena mu bih beli ko sneg, OCl skoro U- (Da,je na 4. strani!) Rojaki se pohvalno izražajo, da je JTaclc OrdLina-ta 16011 Waterloo Rd. restavranf najboljši, ker postreže z okusnimi domačimi jedili. Torej kadar je val žclodeo v stiski, se oglasite pri nas. Dobijo se tudi mehke pijače, cigare in cigarete. Ravnokar je izšla knjiga i ii Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče babsburake klike, kakor tudi smrt ceaarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako Interešantna in priporočamo i\>jakom, da ai jo takoj naročijo. ® Cena knjige je samo 60c % i i i I I i ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — "V močviiju velemesta^^ Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50f. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. f STRAN 4 ••KNAKOPRAVKOSr" MARCH 1st, 19^ Clevelandske novice. Vladar. (Dalje iz 3. strani.) Živa usoda, živeči razžalostil. Ta Žrtev švindlarjev. Včeraj klada, četudi kamota, vendar je je sedela v uradu okrajnega pro- naspr^otnica njegove vsemogočne sekutorja neka priletna ter že o- volje_ neznosno! sivela ženica vsa solzna in potrta, ker so jo pripravili švindlarji z delnicami ob ves njen imetek. Zenica je Mrs. Ana Dub iz 3281 E. 132 St. Svoj borni kruh si služi s prangem. Toda njena povest je slična stoterih druigih žensk in deklet, ki so verovale raznim sleparjem in jim izročile svoje prihranke ga ničvreden papir. 2e na pravi, da je prišel nekega dne na njeno stanovanje lepo oblečen mOški ter jo vprašal, če ne bi hotela postati delničarka dobi-' čkanosnelga podjetja. Ona mu je povedala, da nima denarja, kajti ves prislužek gre sproti za živež in obleko, toda ker je le silil in silil, ga je vprašala, koliko stanejo delnice. Bile so le po $10. Potem ji je pričel agent razkladati, da misli družba v kratkem odpreti večje število grocerij-skih trgovin, v katerih bodo i" meli delničarji prednost ter prejemali blago ceneje kot drugod in naštel je tudi več soseanih družin, ki so podpisale delnice. Vee to se je slišalo ženici lepo in ker so bili obroki za plačevanje lahki, je podpisala deset delnic. Odtedaj je pričela jemati na dom še več perila in včasih je prala cel dan in še pozno v noč, da bi delnice čim lažje izplačala. Ko je imela Mrs. Dub vse delnice plačane, sta šli s šestnajstletno nečakinjo na glavni urad druŽ be. Tu se jo je pričelo nagovarjati, naj podpiše še za $500 del nic. Povedala je, da je še teh deset s težavo izplačala in da ji je nemogoče podpisati kaj več. Moš ki v uradu pa ji je velel, da si bo še premislila in da ji tedaj ne bo treba hoditi nakar je ukazal nečakinji, da napiše na neko listino ime Mrs. Dub, od katere je zahteval, ga naredi križ za 1-menom. Kmalu zatem je dobila ženica pismo, v katerem se jo je poživljalo, naj kaj vplača ha račun petdesetih novih delnic, katere je podpisala. Ona jim je povedala, da ni nikdar podpisala, toda oni so rekli, da imajo njen podpis, katerega so v resnici tudi imeli, in da jo bodo tožili, ako ne plača. Deva se je u-strašila in se še bolj mučila s pranjem. Včasih je likala do treh zjutraj, da je spravila skupaj dovolj denarja, da ga vplača Prepovedane so bile takoj te tajne božje poti k maliku kot veleiadaja. Kralj sam pa je ma-lika razbil s kladivom na tisoče koščkov. Ali glej čudne stvari! ta malik razbit, uničen, pa oživel je v tisočerih koščkih, brez konca in možnosti ^a vjeti in u-biti. Takoj drugi d&n, potem ko je samo Veličanstvo z lastno roko na slavnosten način razbilo malika, je odneslo ljudstvo vse, tudi najmanjše koščke njegove. Najmanjši košček se je smatral kot redki amulet, predrago-cena tolažba v trpljenju in žalosti. Ljudje so se začeli tajno sha jati k češčenju kot puntarji, molili se, razgovarjali se, tajno se posvetovali. Vladarjevi svetovalci So mu hitro svetovali, da je tr6ba poseči vmes energično, z železno roko. Biriči in bobnarji so najpopre-je oznanili po vsej deželi, naj vsa kdo prostovoljno odda ostanku razibitega malika kraljevskih u-alužibencem in slavnim uradom, drugače zapade smrti. Pa, glejte! Nihče se ni pojavil! In splošni molk, ta trdovratnost vsega ljudstva v deželi ovenele volje je '')ila tako grozna novost, da iz marsikoga prvič pretresla groza pred nekaj neznansko strašnim. Nihče iz celega pokojnega ni še slišal o nečem podobnem. Upreti se vladarju! Groza!. .. In raz lili so Po vsem narodu neki ču-ioviti valovi, v katerih so dvorski ogleduhi in ovaduhi videli ne kaj, česar se niso nikdar nadejali, namreč: v dnžavi se je pojavi la volja. Vladar je zbeisnel. Zapovedal je natančno preiskati vse hiše in stanovanja. Sodni sluge in biriči so pregledovali postelje, vzdihovali deske sobnih tal tu pa tam so našli kdšpek malika, zaplenili vse in kradli, kar se je dalo. Prišli so pa povsod na kruti, Obupni odpor ljudstva. Ljudje so bežali v gore, pušča joč vse biričem v plen. S seboj !so pa nesli na prsih dragocene košče bivšega ničvrednega kamnitega malika; očetje so jih dajali otrokom kot najdražjo ded-ščino. V življenskih nevarnostih irxTA \mTXTA 10 1 .KKiii.MLKJNUVt. POEZIJE. Elegantno vez.........1.25 SVETOVNA VOJNA, 18 zv., zvezek ............ -20 POEZI.TE, S. Gregorčič lično vez 7B SVETOVNA VOJNA, vsi zv. vez. v knjigo........ 4 00ŽEPNI KOLEDAR za i: 192^.1 il f i i/ I |)č Ji! DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specij*'^ 308 Permanent Bldg. 746 Euclid avc. vogal E. ^ Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. popol. od ' do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10, do 12. opoldne. SLOVENSKI FAIfTJB V BOSNI IN HERCEGOVINI 1878, 2 snopiča, vsaki po ...............85 POD SVOBODNIM SOLNCEM. Povest davnih dedov; 2 knjigi, vaaka knjiga vez............... 1.25 ■" KNJIGE ZA SPLOŠNO IN STROKOVNO PORABO: ANGLEŠČINA BREZ UCiTEUA .................35 DOMAČI ZDRAVNIK, Kneipp .....................75 J. S. WidgoJ SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET. COLLlN^^'^ Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, dnJ*' j(,^ otročje slike po najnovejši modi in po nah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu ^ redim še eno veliko sliko zastonj. PredelW / z malih slik na velike. Odprto vsak da* ob nedeljah. — Se priporočam cenjenein" tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE garantirano! 1] OBISKI. Izidor Cankar, vez...................... 1.25,NASA ZDRAVILA in njih uporaba v domačem zdra- MATERINA'ŽRTEV. Povest iz Dalmacije .........75| vljenju .......................................55' VILJEM BARON TEGETTHOFF .......................35) vez...........................................75 in sicer v prostorih S. N. Doma. Na programu je več zabavnih i-ger in drugih stvari. —t Od prvega februarja sem so se pocenila jajca za celih 14 centov pri ducatu. Včeraj so padla v ceni za pet centov naenkrat. Na debelo se prodajajo sedaj po 28 cenfoVj na drobno pa od 30 do 39 centov ducat. akrov, 5 krav, 2 konja. 40 kokoš' Poslopja v dobrem stanju blizv kare^ 5 akrov vinske trte, 10 akrov sadja. Oglasite se pri Collinwood Realty Co Mr. KRALL 15813 WATERLOO RJ), DEVICA ORLEANSKA ......................... .Sfi^ZDRAVILNA ZELISCA ...........................35 PRINC EVGENIJ SAVOJSKI. Slavni junak in voj- ItETIKI-BOJ .....................................25 skovodja avstrijski ..........................• .35 ZELISCA V PODOBAH .........................25 T'OZIGALEC. Povest ...;........................ .25[KAK0 SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, 2 zv.; BELGRAJSKI BlSER. Povest iz starih dni.......3&| vsaki zvezek .................................25 MUSOLINO. ROPAR KALABRIJE ...............35;SPOLNE BOLEZNI z ilustracijami ...............50 HEDVIKA, banditova nevesta ................... .35;DOJENCEK, njega negovanje in prehrana.........50 SRECOLOVEC. Povest .......................... .26'NASVETI ZA HISO IN DOM ...................75 FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov .36| vez.......................................... 1.00 MRTVI GOSTAC. Povest ........................ .S5:VARCNA KUHARICA, vez...................... 1.00 ANDREJ HOFER, junaški vodja Tirolcev .........gojSPRETNA KUHARICA, vez.........'............ 1.50 PARIŠKI ZLATAR. Povest .......................35 OPOMBA; Denar za naročene knjige je poslati po ELIZABETA, hči sibirskega jetnika ...............35,poštnem ali ekspresnem money ordru aH pa v priporoče- PRAVLJICE. Povest ....................'.........26;nem pismu. iJcrry .^VilGSll. Glass Avertvie Cleveland, Ohio ' ■ RAZPRODAJA CELE ZAIOK Vse mora biti prodano nemudo%^ Blazina iz samega bombaža sedaj isamojS«*'/ Usnjati gugalniki (veliki) sedaj Krasne jeklene postelje, sedaj ........ ^$,9 Krasna darila z vsakim nakupom $25.0^' Vam popoInOma opremimo dom. H. GOLDMAN FURNITURE,® 6939 ST. CLAIR AVE. ODPRTO OB VECEJ" 1 1 i