!! # $ ) Letošnja pomlad je bila za razumevanje èloveškega umiranja in smrti zelo zanimiva. Skoraj vse velike svetovne medijske hiše so tek- movale v poroèanju o zdravstvenem stanju dveh bolnikov, ki sta se tiste dni poslavljala s tega sveta. To sta bila pape` Janez Pavel II., ki je po dolgi bolezni umrl na svojem domu, in Theresa Marie Schiavo, ki je bila do tega leta skoraj popolnoma neznana `enska in je umrla v prostorih floridske bolnišnice. Oba sta bila katolièana in oba sta umirala na oèeh sveta. Njuni smrti sta bili osrednji medijski dogodek letošnje velike noèi, ki je gledalcem omogoèal, da so od blizu spremljali `ivljenje in bolezen teh dveh oseb, prav tako pa so v dru`bo poslala vprašanja kot npr.: Kaj je smrt?, Kakšen je naš odnos do trpljenja in umiranja?, Ali ima èlovek pravico podaljšati `ivljenje v nedogled?, Zakaj ni v posameznih primerih dovoljena evtanazija?. Ta in številna druga vprašanja so se odprla še zlasti ob kon- kretnem primeru Terry Schiavo. Zato bo kra- tek opis njenega primera prilika, da premi- slimo naš odnos do `ivljenja in smrti, kot tudi, da si ogledamo nekatera temeljna prak- tièna navodila, kako je treba ohraniti `ivljenje in kako dopustiti dostojanstveno smrt. Ob tem bom poudaril nekatere dru`bene te`nje po odstranitvi te`ko bolnih ljudi iz sodobne dru`be.    >54  Gospa Schiavo je sredi osemdesetih let hudo trpela zaradi motenj v prehranjevanju (Wolfson 2005: 16-19). Tako je zaradi posle- diènega elektrolitskega neravnovesja v šestih letih shujšala za skoraj šestdeset kilogramov. Po neuspešnem zdravljenju je kot sedemind-  $ 1& 3)   vajsetletna `enska februarja leta 1990 do`ivela nenadni zastoj srca. Po ugotovitvah zdravni- kov so bili tedaj njeni mo`gani enajst minut brez kisika. To je po njihovem mnenju od pet do sedemkrat dlje, kot je še mo`no upati, da mo`gani zaradi odsotnosti kisika ne bodo nepovratno okvarjeni. Na `eljo njenega mo`a Michaela Schiavo je bila intubirana in priklju- èena na respirator (umetna pljuèa). Èe je ne bi prikljuèili na respirator, bi tako kot mnogi v njenem primeru takoj umrla. Po dveh me- secih stanja v globoki nezavesti so zdravniki potrdili, da je v stalnem vegetativnem stanju. To je stanje, ki lahko omogoèa, da se takšnega bolnika odklopi od respiratorja. Tako je za- radi refleksnega gibanja pljuè mogla sicer sa- mostojno dihati, vendar pa je bila nesposob- na u`ivanja tekoèine in hrane. Zato so jo na njenem domu umetno hranili po sondi, ki je bila speljana v njen `elodec. Pribli`no tri leta kasneje je prišlo do napetosti med nje- nimi svojci, natanèneje med njenim mo`em Michaelom in njenimi starši. Šlo je za vpra- šanje, kdo je bolj primeren za skrbništvo nad Terry. V istem èasu se je namreè konèal sodni postopek proti zdravniku, ki ni ustrezno zdra- vil njenega elektrolitskega neravnovesja. Kot odškodnino je njen mo` prejel 300.000 do- larjev, Theresa pa 700.000 dolarjev, ki so bili namenjeni njeni zdravstveni oskrbi. Po tej sodni obravnavi je njen mo` zahteval odstra- nitev sonde in èim prejšnji konec njenega `iv- ljenja. Temu pa so ostro nasprotovali njeni globoko verni starši, ki so trdili, da je takšno dejanje povezano z mo`evo `eljo, da bi dobil njen denar. Prav tako pa je bila Terry globo- ko verna katolièanka, ki bi nasprotovala vsaki obliki evtanazije oz. prekinitvi `ivljenja. Ok-     !" tobra 2003, ko je sodišèe `e drugiè ukazalo odstranitev njene sonde, je zvezna dr`ava Flo- rida sprejela poseben zakon, »Terry’s Law«, ki je guvernerju te dr`ave dal posebno pra- vico, da je ukazal ponovno vstavitev sonde in posebno imenovanje novega varuha, ki je va- roval njen »interes«. Ta zakon je bil kasneje spoznan za neustavnega. Kot piše njen »va- ruh« Jay Wolfson, je bila Therry v tistem èasu, tako kot veèina v vegetativnem stanju, izme- nièno v speèem in budnem stanju. Zmogla je nekaj refleksnih gibov, premikala oèi in od- dajala glasove, ki so se zdeli kot smeh, jok in stokanje. Po njegovem mnenju ni imela no- benega stika z okolico in naj se ne bi zavedala same sebe. Na sodišèu je kasneje prièalo pet zdravnikov, od katerih so trije trdili, da se nje- no stanje ne bo nikoli izboljšalo. Dva zdrav- nika pa sta trdila nasprotno. Preprièana sta bila, da Therry ni bila v stalnem vegetativ- nem stanju in da bi lahko njeno mo`gansko stanje z ustreznim zdravljenjem uspešno oz- dravili. Vendar v podporo svojemu mnenju zdravnika nista mogla prilo`iti zadosti rele- vantnih podatkov in poroèil. Sodišèe je tako na koncu obravnave izdalo ukaz o odstranitvi sonde. To je storil njen mo` 18. marca. Po trinajstih dneh je na zadnji marèevski dan le- tošnjega leta Therry umrla. Po mnenju nje- nih staršev je umrla zaradi trpeèega stradanja in `eje, po mnenju njenega mo`a pa je njeno telo le mirno zaspalo. Neštevilne debate o primernosti ohranjevanja in podaljševanja so v tistem èasu dosegla vrhunec. Razdelitev na zagovornike `ivljenja v vseh primerih in na zagovornike dostojanstvene smrti je postala resniènost ne samo v ZDA, temveè tudi širše po svetu. Mnogi so bili mnenja, da je ne bi smeli prikljuèiti na respirator in na ta naèin dovoliti skoraj petnajst let dolgega trpljenja Terry Schiavo. Spet drugi pa so se strinjali z njenimi starši, ki so bili preprièani, da je njuna hèerka skoraj pri zavesti in da `eli `i- veti. Številne organizacije, vkljuèno s katoliško Cerkvijo, so se vkljuèili v vedno bolj `goèe de- bate o dostojanstveni smrti in o oskrbi vege- tativnih bolnikov. %(    ; Tehnološki razvoj omogoèa medicini, da skoraj v nedogled ohranja pri `ivljenju ljudi, ki bi v preteklosti umrli. Vendar medicina s tem ne omogoèa samo novih naèinov po- moèi hudo bolnim in trpeèim ljudem, am- pak omogoèa tudi podaljševanja trpljenja in nastanek novih moralnih problemov. Takšen primer je prav gotovo zgoraj opisani primer Terry Schiavo. Medicina je v njenem prime- ru postala spolitizirana in na ta naèin pri- siljena, da je spregledala svoje temeljno po- slanstvo - to je pomagati bolnemu èloveku. Ker je bila gospa Schiavo katolièanka, so se mnogi ob vsem medijskem poroèanju spra- ševali o stališèu Cerkve do njenega primera. Pri tem so navajali besede sedaj `e pokojne- ga pape`a Janeza Pavla II., ki je 20. marca 2004 poslal pismo udele`encem kongresa z naslovom Zdravljenje z namenom ohranitve `ivljenja in vegetativno stanje (John Paul II 2004: 573-576). V tem pismu je zapisal, da ima vsak èlovek, ne glede v kakšnem stanju je, polno èlovekovo dostojanstvo. Zato je potrebno vsakega èloveka, tudi tistega v ve- getativnem stanju, razumeti kot èloveka in ne kot nekakšno ni`je èloveško bitje ali celo stvar. Pape` je nadalje poudaril, da je danes zelo vprašljivo mnenje, da se takšni ljudje ne zavedajo in ne èutijo zunanjega sveta. Prav tako pa je poudaril zahtevo, da si vsak èlovek, tudi v vegetativnem stanju, vedno za- slu`i osnovno oskrbo, ki vkljuèuje hrano in tekoèino. Nazadnje je omenil tudi nujno skrb za svojce, ki si v takšnih primerih za- slu`ijo posebno spremljanje in molitev. Tak- šnega mnenja je bila tudi Komisija za `ivlje- nje ameriške škofovska konferenca, ki je v svojem dokumentu Nutrition and Hydration: Moral and Pastoral Reflections zelo jasno $ ) " # poudarila, da je odtegnitev vode in hrane takšnim bolnikom dejanje hotene evtanazije z opustitvijo hranjenja.1 Ob tem je pouda- rila na nevarnost razlikovanja med vrednim in nevrednim èloveškim `ivljenjem. Kakor koli `e, primer Schiavo je odprl šte- vilna vprašanja tako med katolièani kot ne- katolièani. Mnogi so poudarjali nevrednost takšnega `ivljenja in zahtevali èimprejšnjo smrt, drugi pa so spet poudarjali, da je nee- tièno izstradati in iz`ejati bolnika, ki se ne zaveda, je pa sicer zdrav (Schiavo je bila glede stanja vitalnih organov zdrava). Posebna vprašanja so se odprla tudi glede tega, kdo je lahko skrbnik takšnega bolnika in kdo lah- ko odloèa o njegovem `ivljenju (Callahan 2005: S5-S8). Ob tem velja omeniti, da ima medicina poleg varovanja zdravja tudi nalogo, da spoštuje èloveško dostojanstvo. Zato v tem konkretnem primeru in v temu podobnem primerih velja, da se nikoli ne sme odtegniti redne oskrbe, ki vkljuèuje hranjenje, tekoèi- no, uporabo umetnih pljuè. Velja pa tudi, da v primeru umiranja lahko odtegnemo ne- katere medicinske postopke, kot npr. zdrav- ljenje (zdravila) ter postopke (npr. o`ivlja- nje), ki bi samo podaljševali trpljenje bolnika. Praktièno bi v primeru Terry Schiavo pome- $ ) Mojster »•ivljenja Device«, Marijino rojstvo, 1470, les, Alte Pinakothek, Munchen.     " nilo, da bi ji zdravstveno osebje moralo do- vajati hrano in vodo, lahko pa bi ji v primeru te`kih zdravstvenih zapletov odtegnili medi- cinsko oskrbo in dopustili naravno smrt. Zato sledi, da v primeru hudo bolnih neza- vestnih bolnikov ni moralno dopustno upo- rabiti nobenih postopkov, ki bi pospešili smrt, prav tako pa tudi ni vedno moralna dol`nost uporabiti vse postopke, ki bi `ivlje- nje sicer ohranili, vendar bi s tem prizadeli dostojanstvo takšnega bolnika. &*     . ; Zgoraj omenjeni primer ni samo opis pri- mera, ko se zdravstveni delavci, svojci in jav- nost morajo konkretno odloèati o smrti in `ivljenju, temveè tudi primer, ko se številna etièna mnenja in verska preprièanja sooèajo in skušajo odgovoriti na vedno bolj zahtevna bioetièna vprašanja. Kršèanstvo s svojo etièno zavezanostjo, da zdravi ljudi in varuje `ivlje- nje vsakega rojenega ali nerojenega èloveškega bitja, postaja izziv za današnjo dru`bo. Zno- traj te dru`be je namreè mogoèe vedno bolj zaznavati te`nje, ki delijo ljudi na tiste, ki po- sedujejo polno dostojanstvo, in tiste, ki imajo tega manj (hudo bolni) oz. sploh nimajo. Pri tem so zagovorniki stališè o manjvrednosti nekaterih preprièani, da globoko nezavestni ljudje ne `ivijo vrednega `ivljenja in da jim mora dru`ba omogoèiti »dobro smrt«. Da- nes, ko na Zahodu veè kot dve tretjini bol- nikov umre v bolnicah oz. domovih za starej- še obèane, zdravljenje in ohranjevanje `ivlje- nja starejših postaja za dru`bo in posamezne dru`ine vedno veèji strošek, ki ga je mogoèe z uvedbo evtanazije zmanjšati. Propagiranje nove oblike soèutja in usmiljenja tako veli- kokrat vkljuèuje konkretna dejanja, ki povz- digujejo zdrave in dru`bi koristne ljudi, po $ ) drugi strani pa zavraèajo bolne in trpeèe. Samo globoka zavest, da je `ivljenje bo`ji dar, ki ga je potrebno varovati, bo sodobno dru`- bo (medicino) obvarovalo skušnjav, da bi sama odloèala o `ivljenju in smrti. Za zakljuèek navajam besede omenjenega »varuha« Jaya Wolfsona, ki je po sodni odlo- èitvi, da je treba Terry Schiavo odstraniti son- do, na hodniku sodišèa sreèal ortodoksnega ra- bina. Ta ga je pozdravil in rekel, da je prišel iz oddaljenega New Yorka z namenom, da izra- zi svojo podporo v obrambo Terrijinega `iv- ljenja. »@ivljenje,« je dejal, »je bolj dragoceno kot vse. Moramo ga varovati in ohraniti. Vsako `ivljenje namreè odseva upanje in bistvo vsakega `ivljenja.« Pape` Janez Pavel II. je bil prav go- tovo zgled takšnega varovanja. S svojim delom in `ivljenjem je svetu povedal, kako je treba `ivljenje spoštovati, obenem pa tudi, kako se je treba od njega posloviti. Njegova odloèitev, da ne odide v bolnico in ne podaljšuje svojega `ivljenja preko meja dostojanstva, je lahko zgled za vsakega izmed nas. Literatura: Callahan, D. 2005: Death: ‘the Distinguished Thing,’ Improving End of Life Care: Why Has It Been So Difficult?. V: Hastings Center Report 35 (2005), 6, S5-S8. John Paul II. 2004: Address to the Participants in the International Congress on ‘Life- Sustaining Treatments and the Vegetative State: Scientific Advances and Ethical Dilemmas’ (March 20, 2004). V: National Catholic Bioethics Quarterly 4 (2004), 3, 573-576. Wolfson, J. 2005: Erring on the Side of Theresa Schiavo: Reflections of the Special Guardian Ad Litem. V: Hastings Center Report 35 (2005), 3, 16-19. 1 U.S. bishops’ Committee for Pro-Life Activities, Nutrition and Hydration: Moral and Pastoral Reflections, http://www.usccb.org/prolife/issues/ euthanas/nutindex.htm (11.11.2005).