Glasnik SED 49|3,2 2008 14 0 Etnologija je povsod Tita Porenta in Marko Smole Etnologija je povsod Ida Intihar* Ukrep 323, Ohranjanje in izboljševanje dediš čine podeželja (Program razvoja podeželja RS 2007–2013). Ob tem se je razvila živahna razprava z vprašanji in s polemiko, ki so jo s svojimi izkušnjami s hrvaške strani popestrili tudi gostje iz Katedre čakavskega sabora iz Škrljeva in društva »Težakínje i težakí v Praputnjaka« iz bližine Bakra ter prisotni doma čini. Naš sklop delavnic smo kon čali s podelitvijo prvih dvanajstih potrdil, ki so jih naši člani prejeli za udeležbo na vseh petih etnološko-muzejskih delavnicah in jih uspešno kon čali. Potr- dila je podelil podpredsednik SED, doc. dr. Naško Križnar. Naše izdelke in promocijsko, fotografsko in drugo gradivo bomo ob koncu projekta tudi razstavili. Prva priložnost bo verjetno 11. novembra 2008 v radovljiški graš čini, kjer bo letošnja slovesnost ob podelitvi Murkovih nagrad. Poleg tega je strokovna vodja dobila nalogo, da naše delo predstavi tudi drugi strokovni javnosti, naši člani pa bodo po- ročila poslali v lokalna glasila svojih ob čin. Delavnico smo organizirali: mag. Tita Porenta (strokovna vodja projekta), mag. Marko Smole (vodja delovne skupine za ljubitelje pri SED) in Zora Pavlin Slivnik (tajnica SED). Predavale so dr. Tadeja Primoži č (Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo), Dunja Majnari ć Radoševi ć in Marija Živkovi ć. Za pomo č pri organizaciji se zahvaljujemo: Dru- štvu »Trbuhovica« iz Prezida, TZ ob čine Čabar in Agenciji Risnjak iz Gerova. Za fi nan čno pomo č pri izvedbi pa še Ob či- ni Grad Čabar in družinama Andlar in Gec (Apartmaji Zelena dolina) v Plešcih. * Ida Intihar, upokojena učiteljica geografije. 1354 Horjul, Šolska 12, E-naslov: td.horjul@gmail.com Štiriindvajsetega oktobra 2008 je bil na Jeleniku 4 pri Raki predstavljen projekt Lan od zibelke do groba. Del prireditve je bila tudi razstava, na kateri smo predstavili vse faze pride- lave in obdelave lanu, orodje, potrebno za to delo, in izdelke iz lanu. V živo pa smo predstavili trenje lanu. Sem upokojena u čiteljica geografi je, projekt pa sem, tudi s fi nan čno pomo čjo Občine Krško, izpeljala v okviru Inštituta za svobodo obla čenja Brestanica. Od leta 2007 sem tudi čla- nica Slovenskega etnološkega društva; pobudo za pri čujo či projekt sem dobila prav na tako imenovanih etnoloških de- lavnicah, ki jih društvo pripravlja v organizaciji etnologinje Tite Porenta. Na petih delavnicah, ki so se zvrstile v enem letu, sem se nau čila veliko novega in spoznala čudovite ljudi s podobnimi interesi in željami. Zadovoljna sem bila tako z vsebino kot s potekom delavnic. Dogodka na Jeleniku se je udeležilo okoli sto obiskovalcev. Vse se je dogajalo ob in v starem skednju, kjer so bili raz- stavljeni predmeti, ki so se uporabljali od setve lanu pa do tkanja platna in izdelave platnenih izdelkov. Celoten proces pridelave lanu od setve preko puljenja, sušenja, godenja, ri- fl anja, obdelave semena in priprave snopov za trenje je bil predstavljen s pomo čjo fotografi j. Na fotografi jah sem pred- stavila tudi starejše terice, s katerimi sem se pogovarjala med pripravo razstave. Terice so pripovedovale o svojem nekda- njem delu – kako so se morale obnašati in kaj so jedle. Na podlagi njihovih pripovedi so se trenja nau čile mlajše terice, ki so ga v živo prikazale na zaklju čni prireditvi. Ob tem so se šalile in prepevale stare pesmi. Veliko pozornosti je bila deležna starejša predica, ki je pred obiskovalci predla predivo na kolovratu in tako prikazala eno od faz obdelave lanu. Na likof so prišli še vasovalci s harmoniko. Na likof in pokušino jedi, ki so jih neko č jedle terice, pa so bili povabljeni tudi vsi obiskovalci; ni manjkalo klobas, zelja, potic, štrukljev in drugih dobrot. Dogodek je bil pou čen predvsem za mlade obiskovalce, ki so na ta na čin spoznali eno od danes manj uporabljenih teks- tilnih surovin, sami poskusili treti lan, starejši pa so obujali spomine na mlade dni, vzajemno sosedsko pomo č in prije- tno druženje. Le na tak na čin se lahko ohranjajo stare šege in navade, obnovijo pozabljene kme čke dejavnosti in prenašajo mladim rodovom. Projekt sem lahko izpeljala le s pomo čjo sodelavcev – sose- dov, teric in prijateljev. Hvala vsem! LAN OD ZIBELKE DO GROBA