Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto .—................. $3.00
Za pol leta..........................1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. x
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ofawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 3. Št. 118.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 27, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 118.
ZMAGOSLAVNA POVORKA RDEČE ARMADE V MOSKVI
NAD ŠESTO CUNJ, SVASTIKE, ZASTAVE FAŠISTIČNEGA ZLOČINSTVA IN NASILJA, JE VLEČENO V POVORKI IN POTEM VRŽENO V BLATO
Moskva, 24 junija — Vsa
Moskva je bila danes praznično preoblečena ob priliki veličanstvene povorke zmagoslavne Rdeče Armade, katere oddelki so korakali drug za drugim čez Rdeči Trg in izpred grobnice Lenina, ter pozdravljali premir-ra in maršala Stalina, kateri je stal na tribuni yre<T z drugimi visokimi častniki in diplomatičnimi predstavniki zunanjih držav.
Vojaška godba, ki je spremljala zmagoslavne oddelke Rdeče Armade, razvrščene po armadnem sestavu, je utihnila pri poslednjem sunku, ko je potisnjeno v blato nad 600 zastav "sva-stike", ki so bile odvzete v boju od nazi-fašistične nemške armade, kot najbolj sramoten znak za vse zločine in nasilstva, ki so bila izvajana za časa okupacije in vojne v Evropi. Nato se je pojavil na govorniški tribuni poleg premiera Stalina, maršal žukov, kateri je omenil naslednje:
"Po štiri letni divji borbi nad fašističnimi zverinami, mi se podajamo v mirodobno
NAROD JE PRAVIČEN SODNIK
razvojno dobo. Sovjetska Unija kljub strašni in krvavi borbi za dobo štirih let, kakor tudi njena armada, je danes močnejša in trdnejša. Naša armada je najbolj moderno oborožena in najmočnejša armada na svetu.
Kakor smo v preteklosti moramo tudi v bodoče našo moč v ekonomskem in vojaškem pogledu še bolj utrditi in povečati. Potrebno je izu-čevati militarno znanost in težke preizkušnje v sveti domovinski vojni. Zmago nad fašistično Nemčijo je bilo mogoče doseči le, z močjo naše Socijalistične države, njene moči in njenega naroda, pod militarnem genijal-nera vodstvom maršala Sovjetske Unije Stalina."
Slavnostne svečanosti so se udeležili tudi cerkveni krogi pravoslavne cerkve. Prelat pravoslavne vere je ob tej priliki po cerkvenih obredih izvršil verski blagoslov zmagoslavnim oddelkom Rdeče Armade.
Nasa je želja ostvariti veliko zajednico
južnih Slovanov
KATOLIŠKA CERKEV BI MORALA IZRAŽATI VEČJO NEZAVISNOST IN DOBRE ODNOŠAJE S PRAVOSLAVNO CERKVIJO
Maršal Tito je v navzočnosti predsednika federalne vlade Hrvatske, Vladimira Bakariča, sprejel delegacijo katoliškega duhovništva, kateri je načeloval škof Selis-Sevis in katera mu je ob tej priliki izročila pozdrave v imenu katoliškega duhovništva Hrvatske. Zahvaljujoč se delegaciji,, maršal Tito je v svojem govoru o odnošajih med vlado in cerkvijo ter nacijo in cerkvijo, dejal naslednje :
"Gospodje! Milo mi je, da se vi Hrvatski duhovniki zavedate sodobnih dogodkov in izražate želje sodelovanja z novo jugoslovansko federativno in federalno hrvatsko vlado, želim toraj izraziti le svoje osebno mišljenje o vprašanju odnošajev med cerkvijo in državo ter med nacijo in cerkvijo.
Moram poudariti, da jaz osebno kot Hrvat, nisem bil
Milan — Ogorčenje naroda je vzkipelo do take stopnje v severni Italiji zaradi mlačnega ponašanja oblasti napram fašističnim zločincem in zavlačenjem kazni, da so množice ljudstva vdrle v ječe in z brzostrelkami pobile 35 fašistov.
Narod zahteva takojšno kazen za vse fašistične zločince v Italiji. Taki klici so se slišali od demonstrantov, ki so se zbrali pred poslopjem zavezniških in italijanskih oblasti.
Zavezniki priznajo novo poljsko vlado
London — Na podlagi u-radnih vesti, ki so prispele sem pretekli teden iz Londona, je ugotoviti, d,a je bil dosežen popolni sporazum med komisarjem za zunanje zadeve Sovjetske Unije, Vjačeslav Molotov-om, Sir Archibald Clark Kerr, brit-ski in W. Averell Harriman ameriški ambasador v Moskvi, glede formiranja nove poljske vlade v Waršavi.
Zunanji uradi teh držav so izrazili osebno zadovoljstvo glede doseženega sporazuma o formiranju nove poljske vlade. Istočasno prevladujejo močna mnenja u-radnih krogov, da je to obenem znak, da bosta Vel, Britanija in Amerika kaj kmalu prekinile odnošaje z poljsko begunsko reakcijo v Londonu.
Da je bil dosežen tako hiter sporazum glede nove poljske vlade, dobro poučeni krogi trdijo, da je rezul-tiral po razkritju drznih za-rotnih načrtov poljske begunske reakcije, katera je postala orodje za sovražnosti in podžiganje križarske vojne proti Sovjetski Uniji.
Priznanje nove poljske vlade narodnega sporazuma bo dalo ne malo odiha vsemu demokratičnemu javnemu mnenju, katero je bilo že do grla sito sploh slišati o poljski begunski reakciji v Londonu. Toda obenem najtrdnejšo oporo k izgraditvi nove demokratične Poljske in z tem tudi trajnemu miru med narodi v Evropi.
VOJNI ZLOČINCI VŽIVAJO GOSTOUUBJE V ITALIJI
London — Radomir Živ-kovič, jugoslovanski predstavnik in član zavezniške komisije za ugotovitev in odločanje kazni za vojne zločince, dolži italijansko vlado, da daja zaščito in celo imenuje na odgovorne položaje znane fašistične zločince, katerih imena se nahajajo v seznamu zločincev, ki ga je sestavila jugoslovanska komisija.
Več kot deset tisoč fašističnih zločinov vsebuje lista jugoslovanske komisije in se pomnožuje skoraj z vsakem dnevom pri novem zasledovanju za 200 ali 300 oseb, ki so bile umorjene z strani fašističnih zločincev, kateri pa kot razvidno vživajo gostoljubje italijanske vlade, je dejal živkovič.
Italijanski generali kot Mario Roatta, bivši italijanski poveljnik v Jugoslaviji, general Taddeo Orlando, namestnik generala Roatta; Allessandro Pirzio-Biroli, bivši italijanski guverner v Črnigori in bivši italijanski ambasador v Londonu, Giuseppe Bastianimi. Omenjeni so samo del imen, ki jih v-sebuje lista jugoslovanske komisije z,a vojne zločince
in nekateri od teh so nameščeni po italijanski vladi na visoke administrativne položaje.
Toda mi ne obtožujemo italijansko vlado samo za italijanske generale odgovorne za zločinstva v Jugoslaviji. Na listi vojnih zločincev so imena, maržarski admiral Horty, general Dra-ža Mihajlovič, vodja jugoslovanskih četnikov. Poleg teh lista vsebuje imena nemške, bolgarske in druge fašistične vojne zločince, je dejal jugoslovanski predstavnik.
Na osnovi obtožbe nova italijanska vlada je odgovorila javno potom časopisja, da bo podvzela takoj korake, da se očisti državni apa-art od takih elementov in podvržejo kazni tudi vsi o-ni, kateri so odgovorni za zločine izven Italije.
zadovoljen z stališčem gotovega dela katoliških duhovnikov tekom zadnjih napornih let, ki so zahtevala toliko naših žrtev. Jaz povem odkrito to kar mislim in ponavljam, da nisem bil zadovoljen. ,Vendar to ne pomeni, d,a mi obsojamo ali pa da jaz obsojam duhovni-ščino v splošnem. Mislim da vam je znan mlajši del sve-čenstva, katero je zapustilo staro generacijo, zapustilo velike in plemenite ideje škofa Strosmajera, nove jugoslovanske ideje.
Tekom naše borbe nas je vedno vodila misel, da je vera globoko vkoreninjena v našem narodu in da vprašanje glede odnošajev med cerkvo in državo, ni mogoče rešiti z gotovim ukazom, ker taka rešitev ni le neuspešna temveč na škodo enotni in nacionalni stvari. Ro-kovodili se s tom idejom, mi smo sedaj začeli razsp-razviti to vprašanje in tudi si prizadevamo najti najboljšo rešitev, želim pa slišati tudi vaše mišljenje glede najboljše rešitve vprašanja katoliške cerkve v Hrvatski.
Osebno mislim, da bi cerkev morala postati bolj narodna in se bolj tesno okleniti naroda. Mogoče da vas iznenadi, ker tako resno postavljam nacionalni značaj. Toda mi smo prelili mnogo krvi in osebno sem bil priča mnogih nesrečnih trenutkov našega naroda. Zato želim,, da se hrvatsko katoliško duhovništvo čimbolj zbliži z narodom kakor je bilo prej.
Zaeno moram poudariti, da si ne pridržujem pravico kritizirati Rim, kot vaš vrhovni avtoritet. Tega ne mislim storiti, dasi stvari pos-matram kritično, ker ta avtoritet je bil vedno bolj naklonjen italijanski kakor pa naši naciji. Vsekakor želim, da bi katoliška cerkev v Hrvatski morala izražati večjo nezavisnost, ker zato obstojajo tudi uslovi. To je fuda-
mentalno vprašanje, a vse drugo je drugorazredne važnosti in bo njegova rešitev lahko rešena. Te moje ideje deli z menoj večina mojih tovarišev in želim da jih vzamete k srcu.
Naša je želja ostvariti veliko zajednico južnih Slovanov. V tej zajednici, bosta pravoslavna in katoliška cerkev morali biti tesno vezane z ostalimi Slovani. Kajti v tej enoti južnih Slovanov je več pravoslavnih kakor pa katoliških vernikov. To pomeni, da mora biti vprašanje glede odnošajev izmed pravoslavne in katoliške cerkve, tesno vezano s idejo zbližanja in tesnejšega sodelovanja z slovanskimi narodi, kateri so mnogo pretrpeli skozi zgodovino zaradi svoje nesloge in njihovo trpljenje je doseglo vrhunec v tej vojni, katere je bil namen uničiti slovansko raso."
ZAHVALNO PISEMCE MALČKOV IZ STARE DOMOVINE
ga
Naslednje pismo ki smo zadnje dni sprejeli iz stare domovine v znak hvaležnosti vsem prispevateljem za pomoč narodom Jugoslavije, so poslali "malčki" iz otročjega zavoda, ki se nahaja v mestu Preku, v Dal-
znak potrdila in hvaležnosti za blago, ki so ga naši izseljenci v Kanadi poslali narodom Jugoslavije preko Rdečega Križa. Obenem prilagamo tudi posnetek slike našega partizanskega otročjega doma v požganem Kor-
Otročji Dom v Kordunu
maciji. Pismo je poslal odbor Rdečega Križa in glasi se:
Dragi bratje in sestre!
Pošiljamo vam pismo iz naše domovine napisano v
KREPKE ZAUŠNICE FAŠISTIČNEMU REŽIMU FRANKA V ŠPANIJI*
San Francisco — Konferenca Zedinjenih Narodov vzlic temu, da je v začetku svojih zasedanj se delila o-snovno v dva in včasih pri posameznih vprašanjih celo več notranjih taborov, je zavzela odločno stališče proti uključitve Španije v zvezo Zedinjenih Narodov. Predstavništvo 50-tih držav, se je soglasno izreklo proti temu, da bi se v vrstah Zedinjenih narodov upoštevalo predstavništvo fašističnega režima generala Franka. Proti take zamisli, ki je prišla na dnevi red zborovanja pri oblikovanju Carterja nove Mednarodne Organizacije varnosti, se je odločno postavila delegacija Mehike, Ukrajine, Belorusije, Sovjetske Unije, Francije,, Belgije in drugih držav.
Mehiški delegat Louis Quintanilla, je v svojem go-
En milijon državljanov pozdravilo Eisen-hower-ja
Washington — Pred Belo hišo se je zbrala ogromna masa naroda ob priliki povrnitve iz bojnega polja v Evropi, vrhovnega poveljnika zavezniških armad, generala Dwight D. Eisenhower-ja. Navdušena množica naroda je pozdravila ga kot heroja in zmagovalca v borbi za zlomitev oborožene moči nemškega fašizma.
General Eisenhower je v svojem govoru ob tej priliki med drugim zavrnil sovražne elemente v Združenih državah, kateri podžigajo nezaupanje in širijo mržnjo med narodom proti Sovjetski Uniji. Sodelovanje s Sovjetsko Unijo je mogoče in obenem nujno za ohranitev trajnega miru v svetu. Ona je zvesto izpolnjevala svoje obveznosti v tej vojni, ter je pripravna izpolnjevati jih tudi v miru. Ruski narod je
Obsodba Poljskih zarotnikov udarec rušiteljem svetovnega miru
Moskva — Sovjetsko vojno sodišče je izreklo sicer blago osodbo za 12 od 16 poljskih teroristov, ki so bili zasačeni v zaledju Rdeče Armade in izvrševali drzne zločine po navodilih poljske begunske reakcije v Londonu. Trije so oproščeni kazni in eden zaradi bolezni ni bil zališan topot na sodiščni obravnavi.
Obtoženci so izvrševali zločinstva nad sovjetskimi državljani, vojaki Rdeče Armade in delali sabotažo kjerkoli jim je uspelo v času, ko je Rdeča Armada o-svobojevala Poljsko izpod nazi-fašističnega suženjstva. Na sodišču je do kazano, da so tkzv. voditelji podtalnega gibanja bili v zvezi z nemškimi fašističnimi silami in se le na videzno udinjali kot boritelji na strani zaveznikov. V resnici so pa vodili borbo proti Rdeče Armadi in resničemu osvobodilnemu gibanju v Poljski, izvrševali zločinstva in sabotažo ter pripravljali podlago za notranji prevrat in sovražne
menda najprijaznejši narod na svetu,, je dejal general Eisenhower.
odnošaje med zavezniki. V-se to so delali po navodilih poljske begunske reakcije v Londonu, so priznali na sodišču, kakor tudi krivdo za kar jih dolži obtožnica. Sodišče je obsodilo 12 poljskih teroristov na rezlično dobo kazni od štirih mesecev do deset let ječe.
Na deset let ječe je obsojen glavni vodja tkzv. "poljske podtalne vojske", general Bronislav Okulicki. Na zasliševanju je dognano, da je dobival navodila od poljskih begunskih krogov in tudi jih sam izdajal poljskim podtalnim terorističnim skupinam za izvršitev zločinstev v zaledju Rdeče Armade. Okulicki se je pri zasliševanju zagovarjal, češ d,a je izvrševal povelja poljske beguske reakcije, toda sam ni izvršil nobenega zločina. Državni tožitelj Afana-sev je na skrbno in preračunano pretvezo Okulickega o-dvrnil rekoč: "Resnica je, da poglavitno krivdo za storjene zločine znaša poljska begunska reakcija v Londonu. Toda obtoženec Okulicki, J.ankovski, Bein in drugi, so moralni sokrivci storjenih zločinov. Prejemali so navo-
dila in jih dajali drugim za izvršitev. Ali more kdo reči, da ne znašajo moralno krivdo?"
Medtem značilna je izjava začasne poljske vlade v Waršavi, ki pravi, da bodo obtoženci po preteku odslužene kazni zaslišani v War-šavi pred narodnim sodiščem za veleizdajo in kaž-njeni.
Posamezni krogi ki so do včeraj poveličevali 16 poljskih aretiranih teroristov kot "demokratične voditelje" poljskega podtalnega gibanje in zagovarjali stališče poljskih begunskih krogov, d,a se nekatere od teh mora uključiti v novo vlado narodnega edinstva, molče kakor grob. Poljska begunska panščina v Londonu in njeno zarotno delovanje, je razkrito pred vsem svobodoljubnim svetom, kakor tudi krogi, katero so tako odločno zagovarjali to skupino, kateri najbrž da je od-klenkalo vsaj za nekaj časa. Toda obtoženec Okulicki, ravn,ave proti 16 poljskih teroristov je krepak udarec rušiteljem svetovnega miru in podžigalcem tretje svetovne vojne. V tem svetlu
voru očrnil Frankov režim v Španiji, kot odkrito zavezništvo fašizma in Hitlerja. Dejal je, da je fašistični diktator obljubil Hitlerju nič manj kot en milijon vojakov ako bi kdaj koli bila v nevarnosti "vsegamogoča" pre-stolica Berlin. Slednji je delil z Hitlerjem ideološko zavezništvo in se udinjal kot najbolj zvestega v podpori kriminalnih pohodov nemškega fašizma. Vsled tega predlagam gospod predsednik, je poudaril Quintanilla, "da se glas, ki je izgovorjal Hitlerju obljube in delil z njim ideološko in materijal-no zavezništvo, ne sme slišati v zboru predstavnikov Mednarodne Organizacije, ki jo tukaj ustvarjamo."
Mehiškemu delegatu je sledila obtožba delegata Belorusije, kateri je dejal, da so fašistične "plave" divizije generala Franka prizadele nešteta zločinstva v Belo-rusiji in drugod v Ukrajini, za časa vojne. Znano pa je da je general Franko, podpiral z vojaštvom in materi -jalnimi sredstvi Hitlerja v vojni proti Sovjetski Uniji. Španskemu narodu je treba povrniti osnovne pravice, da se reši fašističnega jarma in izvoli vlado, katera bo res predstavljala narodne želje in z tem tudi ohranitev trajnega mira, pravi delegat Belorusije.
To je najbolj odločen korak konference Zedinjenih Narodov proti mešetarije glede posameznih predstavništev.
VOLILNA TEKMA V ANGLIJI
London — Volilna tekma v Angliji je v polnem zamahu izmed posameznih kandidatov delavske, liberalne in konservativne stranke. Kdo bo zmagal pri volitvah, ki se vršijo dne 8 julija, do odvisno od volilcev na prvem mestu. Za ugotoviti pa je, da se vse stranke zagovarjajo kooperacijo in sodelovanje s Sovjetsko Unijo.
Ali bodo držale besedo, pokaže bodočnost.
spoznanja je treba soditi podlo zaroto poljskih reakcionarnih begunskih krogov, kateri na žal temu vživajo podporo uradnih krogov za-padne demokracije.
dunu, kakor tudi pismo za priobčitev v vaših časopisih.
Sprejmite naše srčne pozdrave in zahvalo.
Smrt fašizmu — Sloboda narodu!
Pismo iz Preku se glasi:
Dragi slovanski bratje in sestre v Kanadi!
Sprejeli smo vaš dar, ki ste ga nam poslali kot vašim bratom in sestram, vedoč, da smo mnogo trpeli v dobi krvave ali z našo zmago iz-vojevane borbe.
Mi smo vedeli, da so naše Osvobodilno gibanje naši bratje in sestre v Ameriki in Kanadi sledili z največjo radostjo in nam želeli kar največ pomagati.
Zato se vam prisrčno zahvaljujemo za poslane daro~ ve in bodite uverjeni, da bomo čvrsto sledili in branili našo prav mnogo trpečo domovino, ter jo pomagali izgraditi lepšo in boljšo kot je bila kdaj prej.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Odelek šolskih tečajev V.
Oblastnega odbora NOO
Dalmacije.
Sledi mnogo podpisov u-čencev in učenk pod zgornjim pismom.
NAŠI VOJAKI SE VRAČAJO
Tororito — Na tukajšni postaji se je minuli teden zbralo mnogo občinstva, ko so vojaške oblasti naznanile povrnitev padalnega batali-jona, ki je bil sestavljen in izurjevan v Toronto, za invazijo evropskega kontinenta.
V lepi povorki se je podal batalijon pred mestno hišo, kjer mu je bila izrečena dobrodošlica. Neka ženska med zbrano množico, je na glas zavpila, to je pa moj sin, ko ga je opazila v vrstah kora-kajočih mladih fantov.
Po kratkem nagovoru mestnega župana in drugih visokih civilnih in vojaških u-radnikov, je sledilo ginljivo srečanje roditeljev, znancev in prijateljev z vojaki, ki so se povrnili iz bojnega polja v Evropi. Nismo računali na tak sprejem, še manj pa na povrnitev, ko smo se z padobrani spustili iz zraka v zaledje sovražnika pri invaziji evropskega kontinenta, so zatrjevali naši povrn-jenci.
Dobro došli!
FRANKO NIMA PRIJATELJEV
Neki časopis pravi, general Franko fašistični diktator nima prijateljev na zemlji, zato naj poskusi srečo na solncu, ker solnčni žarki navadno obračunajo s strupenimi bakcili.
91
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, j	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language ! Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
9t
16 poljskih zarotnikov"
Za vsakega poštenega demokrata in rodoljuba, poljska begunska reakcija v Londonu, je že zdavnaj prenehala obstojati kot neka avtoriteta v pogledu narodnih ali mednarodnih vprašanj. Pomenila pa je tembolj skupino in podlo orodje, pripravno sprejeti sporazum in dogovor tudi s samim hudičem, ne glede na dostojanstvenost napram tekoči dobi, ljudskim in materijalnim žrtvam v tej vojni, narodne ali mednarodne interese, za križarsko vojno proti Sovjetski Uinji.
Sovjetska Unija za poljske begunske kroge v Londonu, je predstavljala večjo nevarnost kot pa nemški fašizem. To potrjujejo njena lastna dejanja in tudi navodila, ki jih je dajala tkzv. poljskim podtalnim terorističnim skupinam. Podtalna poljska armada je bila poučevana, da na zunaj kaže prijateljsko ponašanje napram Rdeči Armadi, da se kot taka ohrani za marebitno "eve-ntualnost", toda na snrivaj naj izvršuje po zarotniški metodi zločine nad sovjetskimi državljani, častniki in vojaki, kakor tudi resničnimi poljskimi rodoljubi.
že slepcu lahko postane jasno, za kakšno "eventual-nost" se je pripravljala in jo imela v vidu poljska begunska reakcija? Ta eventualnost je bazirana izključno na podlagi križarske vojne proti Sovjetski Uniji. Toda ne od včeraj, ne od časa odkar se nahaja v Londonu in na žal temu vživa zastoljubje uradnih zavezniških krogov, ampak odkar se je v anti-ljudskem in anti-demokratič-nem potu postavila na oblast v Poljski. Poglavitni cilj njene oblasti je bil. krepko z terorjem in nasiljem zadušiti vsako in tudi najmanjšo sled demokratičnega duha med poljskem narodom, zadržati izključno oblast nad ogromnimi posesti prirodnega bogastva in na ta način nuditi podporo anti-sovjetskim križarjem v zunanjem svetu.
Ali naj bo za demokratično javno mnenje nekaj čudnega sedaj ob priči razkritja drzne zarote na sodiščni obravnavi proti 16-tim poljskim zarotnikom, da je ravno poljska begunska reakcija se tako skrbno oklepala okrog izjav svojih berlinskih avtorjev pri obtožbi za umor 10.-000 poljskih častnikov in vojakov ne daleč Smolenska? Ali naj bo nekaj čudnega povrhu vsega tega, da so posamezniki, tako tudi reakcionarno časopisje, že takoj v začetku aretacije 16 poljskih teroristov, planili čez drn in strn v histerično poizvedovanje, kaj se je zgodilo z 16 poljskih "demokratičnih" voditeljev? Bog vari, da se jim ne zgodi kaj neljubega. Zahtevalo se je pojasnila — opravičilo in naposled takojšno izpustitev. Kaj še. Kdo si naj drzne jemati pravico kazniti te "demokratične voditelje?"
Z takem histeričnem pompom je bilo nasičev.ano javno mnenje skoraj tri mesece, ki je dajal ne malo vzpodbude preživelim reakcionarnim silam v zunanjem svetu in dosegel svoj višek, ko je bilo postavljeno to vprašanje na dnevni red takoj v začetim zasedanja konference Zedinjenih narodov v San Francisco. Posamezna predstavništva so odšla v tem oziru tako daleč, da so zagovarjala uključitev nekatere od 16 teroristov v novo poljsko vlado narodnega sporazuma kot edino " logična" rešitev glede formiranja poljske vlade in poljskega vprašanja v splošnem.
Histerična kampanja v obrambi 16 poljskih zarotnikov, je popolnoma razkrita. Sodiščna obravnava je razkrila poleg storjenih zločinov v zaledju Rdeče Armade, zbirko svetovne reakcije in podžigalce sovražnosti med Zedinjenimi narodi, katerim je načelovala poljska begunska panščina v Londonu. Njena zlobna namera se ni obnesla. Preprečila jo je roka pravice ne samo z obsodbo 12 od 16 poljskih teroristov, ampak tudi z formiranjem narodne vlade v Waršavi, katero si je narod želel in kateri je poveril svoje zaupanje.	e
Toda napačno bi bilo misliti, da je poljsko vprašanje izključno poljsko in da je ločeno od vseh drugih vprašanj povojne Evrope. To vprašanje je tesno vezano z vsemi preostalimi in preoblečenimi fašističnimi elementi v Italiji in drugod, kateri preže na Trst in Slovensko Primorje. Kakor ni odnehala poljska begunska reakcija si lastiti pravice na ozemlje zapadne- Ukrajine in Belorusije, enako niso odnehali italijanski fašistični elementi pumpati javno mnenje, da Trst zaradi večine italijanskih izseljencev pripada Italiji.
Obsodba 12 od 16 poljskih teroristov, je končno udarec v prvem in drugem vprašanju, rušiteljem mednarodnega edinstva in svetovnega miru.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Po hišah teh žrtev so kradli, domače pretepali, grozili in se razburjali, češ da se še vrnejo. Iz Šmarjete so odpeljali v Nemčijo Kristino Krevsovo, Olgo Koširjevo in Avgusta Jakšeta iz Dol. Straže, iz vasi Cegelnica pa so Nemci odpeljali v novomeške zapore Franceta Vovka in njegovo hčer Mimi.
26. III. so Nemci zahtevali od Marije Erjavec iz Bu-kovice, da jim mora prinesti ključ od mlina, ki je last a-retiranih kmetov Pungerče-vih, v Vagenšperk. Pridržali so jo 2 dni pri sebi, potem pa so ji veleli, naj gre domov. Do meje sta jo spremljala dva Nemca. Tam sta ji ukazala, da naj gre sama
Ve, da nosijo kazen za hit-lerjevska zverstva nad nemške tovarne in plavže, rafinerije in skladišča. Včasih po kakem boju poškodovano letalo ne more naprej. Pokaže se bela pika — padalo, na njem ameriški letalec, ki išče rešitve na našem ozemlju. Ko pristane, zagleda rdečo zvezdo na kapah vojakov, ki mu hite na pomoč — in rešen je! Mnogokrat sem bil v družbi z njimi, z Londončani, z Juž-noafrikanci, Newyorčani, Palestinci in Škoti. Sami, mladi fantje!
Tudi 19. III. se je rešil pilot nad Prečno. V vasi Rudo je prenočil pri Francu Vircu. Drugi dan ga je po-i vabil k sebi župnik, ga g o
ČTl , V® nf:dalJev'ala I stil in zadrževal, med tem kak kilometer poti po goz-	Jal y Nov' megto
J % J,e Si1SalQ !? -lste Nemce, ki so ga zajeli in od-smeri 2 strela, čez 3 dni so
Pozdravljamo konvencijo Zveze Kanadskih Hrvatov
Koncem tega meseca se začne zborovanje Konvencije Zveze Kanadskih Hrvatov v Windsor-ju, Ont. Konvencije se udeleži veliko število delegatov in delegatinj iz vseh večjih in manjših naselbin v katerih so vstanovljeni krajevni odseki. To izjavo je podal Gl. tajnik br. Edvard Jardas.
Nobenega dvoma ni, da bo Konvenciia sobratske Zveze poleg dosedanjih rezultatov na polju dela za bratsko edinstvo med tremi bratskimi narodi v tej deželi, ne samo oveličala njeno plemenito vlogo in doprinos hrvatskih izseljencev v vojnih naporih k uspešni zmagi nad oboroženo močjo nemškega fašizma v Evropi, .ampak obogačena z zdravimi izkušnjami, da je narodno edinstvo najmočnejša opora za progres in napredek narodov in Človeštva, položila nove načrte z osveženimi močmi k utrjevanju in razširitvi bratskega edinstva med kanadskimi Hrvati. Srbi, Slovnci in vsemi drugimi narodno-stimi k izgraditvi srečnejše povojne dobe v tej deželi in posebno pa pri obnovi nove federativne Jugoslavije.
V tem duhu izročamo bratske pozdrave delegatom in delegatinjam Konvencije Zveze Kanadskih Hrvatov in ji kličemo: "Naprej bratje in sestre k izgraditvi močnega edinstva med Kanadskimi Hrvati, Srbi in Slovenci, za naše osnovne vsakdanje potrebe, progres in napredek Kanadskega naroda, ter moralno in materijalno pomoč narodom bratske in enakopravne federativne Jugoslavi-
je
v
Kaicor smo obveščeni od Izvršnega Odbora Zveze
našli Erjavčevo tam mrtvo.
Iste metode učiteljev in učencev, gospodarjev in hlapcev!
" SLOVENEC " SE JE POHVALIL
še isti dan, 26. III., so pokazali domobranci, da znajo tudi oni tako. Iznenadili so narodnega odposlanca šmarjetskega okraja Martina Andrejčiča iz Telčic in ga v gozdu pri škocjanu u-strelili. Sezuli so mu čevlje, truplo pa pustili v grmovju.
27. III. so zagrešili veliko zverstvo. Vdrli so v Stražo in tam zalotiti bivšega občinskega pravnega referenta na Bledu, Toneta Mišica iz češče vasi in učiteljico Jožico Venturinijevo, rojeno Cetin. Oba so strahotno mučili. Izbili so jima zobovje, iztaknili oči, razbili glave in razmesarili trupli. S prstov so jima pobrali prstane in ju popolnoma izropali. Med morilci so spoznali Jenka Iz Straže in Mirka Zupančiča iz Potoka pri Straži.' Očitno sta bili žrtvi izdani in so v-drli morilci v ta kraj prav z namenom, da umore baš ti dve osebi.
JUSTIFIKACIJE, UMORI ITD.
29. III. so domobranci odpeljali Karla Potočarja iz Mirne peči v Novo mesto, kjer je bil 4. VI. na glavnem trgu ustreljen. Prebivalstvo je bilo pozvano, da temu grozodejstvu prisostvuje.
24. III. so domobranci v dobrepoljskem okraju v vasi Struge ubili mirnega prebivalca Antona Kraševca, prav ko je klal prašiča, in mu vse izropali. Aretirali so ga s pretvezo, da jim mora pokazati pot v Zapotok. Dobil je tri strele v glavo in e-nega v prsa ter obležal v vasi Lipa.
Odpeljali so Jožeta Nose-ta in Franca Strehovca.
Iz okraja št. Jurij so odgnali vso družino Mohor po izdaji neke Škerjančeve iz iste vasi.
Iz Ponove vasi so odpeljali Jožeta Zupanca in njegovo ženo.
31. III. so v okraju Vel. Lašče odpeljali Antona žužka in Kranjca iz Javorja, Antona Cento iz Laz, Franca Pečnika iz Podloga in ■Marjeto Škrlj iz Turjaka.
ŽRTVE OVADUŠTVA ŠTEV. IV.
27. in 28. III. so nemški avioni spet obsipavali mirne vasi z bombami po sramotnem izdajstvu domobranskih ovaduhov. 28. III. so vrgli 14 težkih bomb na vas Rob in jo razen 4 hiš popolnoma porušili. Vse porušene hiše so last pripadnikov in svojcev domobrancev. Rušili so tudi vasi Dane, Li-povščico, Glince, Zapotok in Sv. Gregor.
PADALCI
Vsakemu Slovencu utripa srce hitreje, ko zagleda na nebu številne jate zavezniških bombarderjev in lovcev.
peljali v Novo mesto. Domobranski Teror
Na binkoštni ponedeljek, ko so se zavezniška letala vračala iznad avstrijskega ozemlja, se je-ea kamniško okrožje spustilo 8 padalcev, odi katerih so jih 6 irešili partizani, 2 pa sta padla v vas Podhruško v Tuhinjski dolini. Domobranska simpati-zerja Franc Homer in Florjan Mesar sta se dogovorila, da ju bosta izročila Nemcem. Mesar, ki je znal an-
gleški, ju je zadrževal. Da-si sta padalca hotela do partizanov, je to vaščanom zamolčal, nju pa prepričeval, da ne ve za partizane, ki so zelo daleč. Slednjič so prišli Nemci in domobranci ter odvlekli padalca v Kamnik. Množice kamniškega okrožja so zahtevale kazen. Naši organi so oba izsledili. Postavljena sta bila pred sodišče in 5. VI. kaznovana s smrtjo. V utemeljitvi sodbe je irečeno, da njun zločin ni manjši, kot če bi ga izvršila nad pripadniki naše vojske.
Na vratih pri Čepovanu so domobranci iz Sv. Lucije zahrbtno napadli padalca Kneza in njegovo ženo. Knez je koroški Slovenec, ki je odšel v Ameriko, ko je Hitler zasedel Avstrijo in bil v angleški vojski letalec. Domobranci so mu napravili zasedo in ko se je padalec v spremstvu žene oddaljil neoborožen od hiše, so ga napadli, a on je naglo od-skočil in se pognal v prepad. Njegova usoda še ni znana, ženo pa so pretepli, čeprav je bila v sedmem mesecu nosečnosti, so jo nesramno trpinčili in jo slednjič ubili. Ljudi so s cvetjem zasuli njeno truplo, žrtvi je izdal Kovačev Ador s Slapa.
Neki letalec je padel z letala blizu Gorenje vasi pri Logatcu. Domobranci sa ga pobili, mu razbili čeljusti in
mu pobrali iz ust zlate zobe, zaradi prstanov odsekali prste ter mu vzeli uro in v-se, kar je imel. Njegov tovariš, ki je tudi padel med domobrance, je vpraševal po Titu. Domobranec ga je hotel prijeti, padalec pa mu je plunil v obraz in se srečno prebil do partizanov, ki so ga rešili.
Dne 29. V. je strmoglavil bombnik nad Malo planino pri Kamniku. 2 člana posadke sta pri pristanku zgorela, 2 pa sta bila ranjena. Oba so partizani takorekoč iztrgali okupatorju iz rok. Pozneje so našli še 2 padalca, ki sta se skrivala. Ker so enega izmed padalcev partizani iztrgali iz rok ge-stapovcev, so Nemci iz jeze zažgali 3 hiše. Izmed rešenih letalcev je eden iz Tima-nie J. 0'Persy, drugi pa T. M. Cohen. Dne 2. VI. je bil veličasten pogreb obeh mrtvih pilotov na Mali planini, ki so se ga udeležili vsi vodilni člani našega gibanja. Častna četa je oddala salvo, grob so obložili s kamenjem in položili nanj venec planinskih rož. Na križ so položili čeladi pokojnikov. Iden titeta trupel se ni dala ugotoviti.
Domobranski časopis "Za blagor očetnjave", ki izhaja v Novem mestu, pa je v številki 95 z 20. III. 1944 s posebnim zadovoljstvom poro-
Predlog da Trst postane avtomno mesto domokratske federativne Jugoslavije
"Kdo bi mogel najti primernejše rešitev za ta del Evrope?"
Na položaju, 28 aprila
— "Ljudska Pravica", glasilo Komunistične Partije Slovenije, prinaša članek dr. Aleksija Bebler-ja pod na-slom "Trst", ki se glasi:
"Priznati je treba, da je italijanska impirijialistična reakcija uspela po-ostriti v-prašanje glede bodočega položaja Trsta, katero je za nas vse dosledne demokrate že zdavnaj rešeno. Izzivanje teh ljudi, je tako drzno in se včasih oblikuje v takem karakterju, da mora že slepec izprevideti, da vživajo podpoio notranjih reakcionarnih krogov v zapadnih demokratskih državah.
Situacija je torej jasna: V Jugoslaviji so zmagale napredne sile. To zmago je nemogoče zadušiti. Pomoč naši domači reakciji more narediti samo začasno neprijetne ovire, toda tudi v tem slučaju ne more povrniti je na njene izgubljene položaje. Vsa možnost toraj, ki jim preostane v njihovem brezupnem izzivanju je, o-slabšati novo demokratsko državo, odtelesiti del njenega ozemlja, katero ji pripada. V tem pogledu proti nas izkoriščajo dejstvo, da je večina prebivalcev Trsta italijanskega porekla.
Mi tega ne zanikamo in nismo ga sploh nikdar zanikali. Ne glede koliko je bilo že rečenega o vrednosti italijanske in avstrijske statistike o številu Italijanov in Slovenecv v Trstu (katera govori, da so istrski in tržaški Italijani samo v relativni in nikakor absolutni večini) in kolikor se je moglo reči o pokretu tržaških Italijanov (katerih je veliko število z slovenskimi priimki), vse to nas ne ovira priznati, da se današnji Trža-čani v absolutni večini čutijo kot Italijani, ker jim je materinski jezik italijanski.
Toda priznanje tega dejstva nikakor ne izraža našo sumnjo, da bi morali sum-njati ali da bi dajali podlago, da bi drugi mogli sum-jati glede naše pravice, da Trst pripada Zedinjeni Sloveniji in novi demokratski Jugoslaviji, ker te pravice slone na zasnovi nič manj
važnih dejstvih.
To kar je osnovno pri temu dejstvu je to, da Trst napram večini prebivalstva, namreč italijansko mesto, je od italijanske ga prav za-prav Furlanskega ozemlja oddeljen—odceljen in potpi-snjen v slovensko ozemlje. Trst je torej glavna luka v Tržaškem zalivu, a Tršaški zaliv je naše slovensko morje. To slovensko ozemlje v dolgi črti od Soškega kanala do Dragonje, sega do morskega obrežja. Zato je Tržaški zaliv s svojimi pristanišči naše prirodno izhodišče na morje. To so naša vrata v svet, ki nam jih je dodelila zgodovina. To so pljuča s katerimi diha vsa Slovenija.
Drugo dejstvo, ki govori, da Trst ni italijansko, ampak slovensko mesto. Vzlic spontanega in nasilnega od-narodovanja (nasilno posebno v zadnjih dveh desetletjih), slovenski prebivalci in slovenski novi priseljenci v Trstu so tvorili število prebivalcev v Trstu v takem obsegu, da Trst ni nikdar i-mel karakter italijanskega mesta, temveč karakter mešanih prebivalcev. Posebno je bilo razvidno v zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno, da je slovenski živelj v Trstu bil tako mnogoštevilen in tako živ, da je bil Trst razen Ljubljane najznačilnejši ekonomski in politični center Slovenije. še danes, kljub italijanskega fašističnega ekonomskega nasilja in nazadovanja Trsta (katero je največ prizadelo tržaško Sloveni-jo)veliki deli Trsta in predmestja imajo slovenski karakter.
Tretje dejstvo je jasno in ne dvomljivo v izrazu volje večine Tržačanov (celo o-nih, kateri se čutijo kot lta-lijni), da njihovo mesto mora biti združeno z njegovim
izpremeniti, d asi je potrebno računati na njen veliki značaj pri ureditvi bodočega položaja Trsta v Sloveniji. Vsa dejstva z ozirom na večino prebivalcev italijanskega porekla zahtevajo, da Trst postane avtonomno mesto. To zlasti poudarjata dva dejstva.
Prvič, da Trst postane avtonomno mesto, taka rešitev je najpravičnejša. Tržaški Italijani so pomagali borbo proti italijanskega in nemškega fašizma v trdni veri, da pomagajo gibanje katero je dinamično nasprotno fašizmu in nacizmu, katero je slovensko in jugoslovansko, rodoljubno in ravno zato najbližje svobodoljubnih narodnih grupacij. Oni so šli v borbo na naši strani tudi za naše cilje, ker so svobodoljubni, demokratski Italijani uverjeni, da niso v nasprotju njihovim lastnim opravičenim težnjam. Na kratko rečeno: Tržaški Italijani so se priključili naši borbi s trdno vero, da se bomo napram njim kot Italijanom pravično in dosledno njihovim teženjam ravnali.
Kako n axj poplačamo dolg, ki smo ga dolžni poplačati tržaškim Italijanom? Kako naj izrazimo njihove težnje, da se tržaški Italijani bi ne čutili v novi Združeni Sloveniji, novi federativni Jugoslaviji zapostavljanj od svojih tovarišev v borbi? To bomo dosegli z avtonomijom Trsta.
Drugi razlog za avtonomijo Trsta je, da je taka rešitev tržaškega vprašanja najboljša tudi z državnega gledišča.
Tržaški Italijani bodo v naši državi predstavljali značajno narodno manjšino, katera se je v toku borbe izkazala več kot lojalna in katera treba ostati isto tako lojalna v bodoče. To bo mnogo koristilo društveni trdno-
Kanadskih Slovencev, Konvencijo Zveze Kanadskih Hrvatov bo pozdravil br. Gl. predsednik Zveze Kanadskih Slovencev, Jože Miketič. Izvršni Odbor nas je poleg tega obvestil, da je razposlal Okrožnice vsem odsekom Zveze, kater,a vsebuje program za pred-konvenčno diskusijo, ter tudi sklep, da se bo vršila Konvencija Zveze dne 1 in 2 septembra in topot v rudarskem mestu — Sudbury„ Ont. Izvršni Odbor se nada, da se razvije živahna diskusija pri odsekih in z tem zagotovi dober uspeh Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev.
zaledjem, kar pomeni, da sti naše države. Ta narodna
mora spadati pod Jugoslavijo. Je nešteto dokazov o temu, pričenši od pomoči, ki so jo nudili italijanski delavci iz Trsta slovenskim partizanom in Slovenskemu Primorju v jeseni 1942 leta do ustanovitve Tržaško-Ga-ribaldijeve brigade v naši jugoslovanski armadi.
Da Trst pripada Jugoslaviji, je za nas in vsakega poštenega in iskrenega demokrata v Italiji ali zapadnih državah, nepobitno.
Italijanska narodnostna večina Tržačanov, ne more že vsled navedenih dejstev v tem pogledu prav ničesar
manjšina bo ostala lojalna v bodoče le podpogojem da dobi obenem svoje manjšinske pravice. Te pravice jim hočemo na najbolj enostaven način zagotoviti — av-tonomijom Trsta.
Slovensko Primorje, je slovenska zemlja — Jugoslavije. Zaradi večine italijanskih prebivalcev v Trstu, kateri je tesno zasekan v slovensko zemljo — avtonomijo.
Kdo na svetu, kateri misli pošteno bi mogel najti pravilnejšo in modrejšo rešitev za ta del Evrope?
Tanjug
čal, kako so zavezniške avi-jone nad krškim poljem napadli nemški lovci in da je bil uspeh tega, več sestreljenih ameriških letal in padalcev, da je samo v domobranske roke prišlo 5 Amerikan-cev, Nemci so jih dobili še več.
Domobranski komandant Mrak iz Brusnic je v St. Jerneju govoril ljudem, naj ne verujejo, da Angleži nosijo partizanom obleko. Obleka, ki jo nosijo partizani, je last tistih Angležev, ki jih partizani pobijejo, kadar se rešijo iz letal.
Kmalu smo zasledili tudi v "Slovencu" in "Slovenskem domu" posebno propagando, namreč, da mi zavezniške letalce, ki se s padali ¡rešujejo na naše ozemlje pobijemo!
Domobranci se v svojem lističu "Za blagor očetnjave" štev. 109 od 4. IV. 1944 norčujejo iz angleških padalcev v pesmici v kateri jih imenujejo s psovko John Buli in opisujejo, kako partizani poberejo padalcem škornje, jopič, bluzo, srajce, hlače, pas, prstan, uro, mošnjo, čokolado in tobak. Profesor šubic je celo dodal temu ilustracijo.
Naj govori namesto mene n. pr. ameriški letalec John I. Petit:
"Dne 19. III. smo se vračali iz zračnega napada in hiteli na našo bazo v Italiji. Protiletalska obramba je zadela naš aeroplan, da smo morali odskočiti s padalom. Ko sem pristal na tleh, sta se mi približala dva dečka in me spremila do gruče ljudi. Po rdečih zvezdah na kapah sem jih spoznal za partizane.Odleglo mi je, čutil sem da sem na varnem, Peljali so me v neko vas in me okrepčali, in neica žena, ki je govorila amerikanski, mi je povedala, da me bodo poslali v bolnico.
Sedaj se imenitno počutim, moje ¡rane so skoraj za-celjene, in kmalu bom šel nazaj na svojo bazo. Partizani silno pazijo na nas, ravnajo z nami, kot bi bili doma, in nam dajejo najboljše, kar imajo. Kar se ti-[če zdravniške postrežbe, ne bi mogli imeti boljše. Prepričan sem, da bo vsak A-merikanec,, ki je preživel nekaj časa s partizani, povedal isto.
Jugoslovanska Osvobodilna Vojska je čudovita organizacija. Mnogo prispeva v tej vojni tudi s tem. da rešuje amerikanske padalce. Hvaležen sem partizanom za vse, kar so storili meni in drugim Amerikancem."
Primerjamo, kako je ravnal župnik iz Prečne in kako mi, očitno posadko istega letala in istega dne!
In še eno izjavo kapetana Jima Godwina, šefa zavezniške vojne misije pri našem Glavnem štabu:
"Kot šef anglo-ameriških zveznih oficirjev pri Glavnem štabu Slovenije se zahvaljujem NOV in POS in Slovencem, ki podpirajo o-svobodilno gobanje pod Titovim vodstvom, za njih izredno pozornost,, prijazno ravnanje in njih zvestobo zavezniški stvari, ki jo kažejo tudi v tem, da prevažajo, hranijo, jemljejo pod krov in strežejo ranjenim amerikanskim pilotom, ki jih je sestrelil nemški napadalec. Svest sem si in cenim vse žrtve, ki vam jih nalaga pozornost do ameriških pilotov.
Slišal sem lažne vesti, ki imajo svoj izvor v nemški propagandi, da so partizani razmrcvarili ameriške pilote in slabo ravnali z njimi. Govoril sem s slehernim a-merikanskim pilotom, ki se je spustil na slovensko zemljo. odkar sem tu v službi, in vsak od njih mi je poročal samo, da so pristaši osvobodilnega gibanja v Sloveniji najbolje ravnali z njim.
Letalci so mnenja, da ste čudoviti ljudje in ponosni so na to, da morejo biti z vami med vašo osvobodilno borbo. Zagotavljam vas, da sleherno zavezniško letalo, ki leti nad vašim ozemljem ve, za vso plemenito borbo za svobodo in vsakdo v srcu upa. da bo prišel v roke partizanom, če bo tako nesrečen, da bo sestreljen." (Nadaljevanj« prihodnjič)
Dober uspeh piknika
Sudbury — Tukajšni odsek VPZ. Bled je priredil piknik dne 10 junija, kateri se je še prav dobro obnesel kljub temu,, da je bilo bolj slabo vreme. Zbrali smo se vsi skupaj in kakor nalašč ob pravem času. Takoj ko so se udeleženci podajali na prostor piknika, so že čakala naša mlada dekleta in pripenjale so nam znake, češ da smo plačali vstopnino. Kaj izbornih so pokazali pri tem delu M. Žagar, R. Kužnik in br. Joe Slovenec, kateri pa je poleg tega vodil skrbi kot reditelj in dajal navodila rekoč : "Tukaj lahko kupite tikete, ki jih je prodajal J. Nemanič. Zopet tukaj je za žejne, tam pa za lačne"! Izvrstno! sem mislil sam pri sebi, saj res nihče ne bo zašel na napačno pot poleg takih rediteljev. Moramo jim dati priznanje. Toda pomagali so tudi J. žič-kar, J. Jurca, M. Zaje, naposled pa tajnik odseka L. Račič. To je bil takorekoč pripravljalni odbor, kateri je delal red in tudi delil de-lo.
Mesarski posel je bil do- bomo vedno napredovali, deljen F. Dimu in F. Koroš-	Frank Zaic.
ču. Oba sta ga vršila prav dobro. Tako sta sukala se-kirco in mesarski nož, da je vaga zmeraj pokazala točno odrezan košček, koliko je težak. Pri mehki pijači se je sukal J. Kosmirl. Morda da bi bilo bolj urno delo šlo od rok, ako bi bilo nekaj ta kratkega. Kaj si hočemo, ko je za take stvari strogi zakon in da tudi človeka v-časih spravi v zadrego in o-mahljivost.
čistega dobička je bilo $93.00, ostalo nam je nekoliko mehke pijače,, katero v-porabimo drugo pot. Kaj pa naš Kazimir? Mar mislite da je bil brez dela topot in se le zabaval po svoji volji! Kaj še. Tako je umetno pritiskal na tipke harmonike, da se je slišalo daleč naokrog, oni pa ki so bili blizu, so se pa vrteli kaicor kolovrat.
Naj se tem potom prav lepo zahvalim vsem udeležencem in vsem kateri so količkaj pomagali k uspehu piknika. Hvala vsem.
Le tako naprej bratje in sestre! V slogi in sporazumu
Naše gibanje in prihodnja
konvencija
Pismo od brata iz Italije
Beamsville — Uredništvo tega lista naprošam, da bi priobčili pismo od mojega soproga brata iz Italije, ki sem ga sprepela pred nekaj dni. Namreč on se nahaja v ujetništvu, kakor tudi njegov prijatelj, čigar pismo prilagam, ker tudi on bi rad zvedel za svojega sorodnika tukaj v Kanadi.
želela bi jim pomagati, pa kakor sem slišala, denar ki jima je bil poslan, se je vrnil nazaj. Pismo od brata je datirano 22 aprila t. 1. in poslano na ime mojega soproga, ki se glasi:
Dragi brat! Tvoje pismo z veseljem prejel, kakor sem Ti že na to odgovoril. Pisal sem tudi bratu Jožetu.
Zelo me veseli, da sta še oba živa in zdrava pri svojih družinah. Dragi Frenk, meni bo že 3 leta odkar sem se poslovil od svojih domačih. 21 mesecev nevem ničesar od svojega doma,, kaj je žnjimi doma?
Jaz se pa nahajam v Italiji, kakor sem Ti že omenil v zadnjem pismu. Sporočim Ti. da je nas bilo 14 iz vasi, zdaj sva ostala samo še dva in to jaz in pa Kramarjev iz Mirne. Za druge nevem kje se nahajajo. Jaz se i-mam še dosti dobro, sem pri Anglo-Amerikancih.
Veliko črnih dni sem preživel ali na žalost sem zaenkrat še živ in zdrav. Hvala bogu.
Dragi brat Frenk. če mi moreš kaj pomagati Ti ali pa brat Jože, če ni mogoče prec pa pozneje, piši mi pa večkrat, ker to mi je najljubše pisanje po dolgem času od svojih domačih. Tudi zelo sem zadovoljen, ki imaš vso družino živo in zdravo. Hčerke morejo biti že velike.
Za enkrat končam to moje slabo pisanje,, drugič Ti bom pa že spet bolj obširno pisal. Prosim za hitri odgovor.
Pozdravljam Tebe in Tvojo družino, Tvoj brat,
Rafael Peček
Pismo od njegovega prijatelja, Kramarjevega iz Mirne. Glasi se:
Dragi prijatelj! Tudi jast imam eno prošnjo do Tebe, če bi bilo mogoče poizvede-ti za spodaj imenovane ljudi, katerih naslove sem pozabil, ker se že tako dolgo potepamo v tujih krajih pač tako, da ne vemo čegavi
smo. Imama bratranca enega in drugega prijatelja tam in bi jima rad se javil, p,a nevem kje se nahajata.
Bratranec Pavlin Martin, mati njegova je moja teta in se je prej pisala Višnikar Marjeta, doma iz Brezovega, Sv. Križ pri Litiji. Drugi je doma iz Tihaboj.a, Zidar Anton, občina Mirna. Od teh dveh bi rad zvedel naslove ako bi bilo mogoče. O-prosti ker Te nadlegujem in Ti se že vnaprej zahvaljujem.
Pozdrav Tvoji družini in bratu, ter vsem drugim Slovencem in Slovenkam. Jaz sem doma iz Brezovega, Višnikar Anton, mojemu o-četu je bilo ime Franc, Sv. Križ pri Litiji. Sedaj živimo s Tvojim bratom Rafaelom skupaj in najina naslova sta enaka.
Peček Rafael D. T. — R.S|C. AVersa Camp o A. C. — C.M.F. Italy
V letu 1942 dne 1 in 2 maja, je zborovala ustanova Konvencija Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, na kateri je vzklila plemenita in za naš narod danes z delnim uspehom kronana zamisel, ustanovitev treh bratskih Zvez, praktično in ideološko v načelih bratskega edinstva in sporazuma za izvedbo velikih nalog ki so bile tedaj pred nami, tesno medseboj vezane. Ta datum poleg zgodovinskega pomena nas spomni na takratno dobo, ko je bila oborožena moč nemškega fašističnega zavojevalca, na viški podvjane misije zasužnjiti svet in posebno Slovenske narode za nadalja stoletja. To je bila črna doba in lahko rečemo rajši izbira med življenjem in smrtjo — med svobodo in fašistično tiranijo — doba, ki je zahtevala konstruktivno aktivnost resničnih patriotov in ljubiteljev lastnega naroda, da dajo od sebe vse kar zmorejo za izvojevanja zmage Zedi-njenih narodov nad fašistično tiranijo.
Ta doba nam ob tej priči obenem razodene le tisti ve-lično in plemenitost tedaj sprejetih načel treh bratskih gibanj, kot ure budilke, ki enakomerno tiktaka in napoveduje pravilen čas, k-daj in kje je treba pristopiti k delu. V tej veličini vidimo torej delo Zveze Kanadskih Slovencev, ki je postala skozi to naporno dobo težkih preizkušenj centralno zbirališče vseh zavednih Slovencev in Slovenk, kateri so s svojim aktivnim delom se u-dejstovali pri vseh kampanjah za vojne napore, zbirali pomoč veliki Sovjetski U-niji in naposled se v tako veliki večini odzvali pozivu za pomoč svojim bratom in sestram v stari domovini, kateri danes ustvarjajo novo svobodo federalno Slovenijo.
Kakor v svojih pravilih tako tudi v svojem praktičnem udejstvovanju v borbi proti fašizmu, Zveza kot celota in krajevni odseki niso ostali ob strani pasivni in se niso odrekali pomagati stvari. katere so pač cena ogrom-
nih pridobitev v tej vojni. Odločno so pobijali tkzv. "nevtralnost" ako se je izražala pri poedincu ali skupini, ravno tako omahljivost napram drzni kampanji bivših anti-ljudskih režimov-cev, kateri so trosili šovinistično mržnjo med našim narodom in poveličevali narodne izdajalce na tem kontinentu.
Danes člani in članice Zveze Kanadskih Slovencev koraicajo vedrega čela in čiste vesti. Oni so v teku treh let delali po svoji najboljši zmožnosti in doprinašali svoj delež k zmagi nad fašistično tiranijo. Trkali so na vrata—na dobra srca, od hiše, ko je bilo treba pomagati veliki naši slovanski zaveznici Sovjetski Uniji, za Rdeči Križ, vojna posojila in naposled za pomoč narodom Jugoslavije. Toraj so bili tista gonilna sila, ki je enakomerno poganjala in vedno opominjala k skupnemu delu k slogi in sporazumu.
Kakor sem v začetku o-menil, njena načela so dejansko kronana z uspehom. Oborožena moč* nemškega f a ši z m a je strta, toda ni še popolnoma uničena. Njo je treba uničiti, izruvati poslednji poslednji sled njene ideologije, da se zavaruje svet pred novimi vojnimi intrigami. Jasno je, da se to doseže čimprej mogoče, bodo še zmeraj najtrdnejša opora protifašistična gibanja, katera so v teku te vojne zadobila častno in zasluženo mesto med narodom.
Kanadski Slovenci tako tudi nobena druga narodnost v tej deželi, bi ne mogli doseči takega uspeha brez zato pripravne organizacije. če to upoštevamo, tedaj ni tudi dvoma, da bi bilo nemogoče zadobiti pravičen in trajen mir, katerega si žele vsi svobodoljubni narodi v svetu, brez narodnega edinstva, brez medsebojne kooperacije med narodi in naposled brez ustanov, ki vodijo neustrašeno borbo na političnem polju za izgraditev srečnejšega sveta po skončani vojni. Zato nam je
kot takim le sveta dolžnost izgraditi našo organizacijo do najvišje stopnje, zbrati vse pozitivne sile v eno močno skupino, da bi mogli doprinesti svoj delež kot narodna skupina in kot delavci na oltar plemenitih ciljev za osrečitev narodov in človeštva.
Pri zbiranju podatkov za prihodnjo Konvencijo Zveze, ki se bo zagotovo vršila enkrat to leto, je potrebno torej imeti pred očmi, da vojna še ni končana in da je še veliko in naporno delo pred nami, predno se položi fudameltalne pogoje za povojni svet. To je posebej važno sedaj, ko se okrog naše rojstne domovine zbirajo fašistične pušasti in skušajo v svoji drznosti polastiti se plena, našega Slovenskega Primorja in Trsta, našega Korotana in se z tem navrči na vrata naše prekrasne slovenske zemlje, da izgradimo Zvezo. Njena načela in smernice so ne samo pristopna, ampak tudi odgovarjajo za vsakega poštenega Slovenca in Slovenko. Odgovarja-v praktičnemu pomenu dobe v kateri se nahajamo in odgovarjajo tudi za bodočnost, katera je odvisna od vseh pozitivnih sil ljudskega na-redka in progresa.
Naša prihodnja Konvencija mora zbrati vse te plemenite vrline dela tako posameznih članov, kakor tudi odsekov. Kajti Zvezi ni potrebno se šopiriti z tujim perjem sedaj, ko je fašistična sila v popolnem razpadanju, ampaK z gotovim dejstvom svojega uspeha, ki ga je doprinesla na oltar narodov in človeštva. Preveč grenkih smo slišali v njenem pričet-ku, da bi bili tako skromni in da bi sedaj po napornem delu ne postavili njenega uspeha na prvo in vidno mesto.
V tem duhu načel in smernic naše Zveze, pripravimo bodočo Konvencijo in lahko vnaprej rečemo, da bomo Kanadski Slovenci, člani Zveze Kanadskih Slovencev poznani na dostojnem mestu med našim narodom v starem kraju.
Član Zveze.
Kaj pa naša ženska stran v posebni izdaji Edinosti
Geraldton —- Cenjeno u-redništvo Edinosti. Bila sem vesela okrožnice uredništva tega lista, katera nam tako jasno kaže važnost lista in posebno sedaj v pripravah tako važnega gradiva za tretjo obletnico. Okrožnico smo ravno imeli sedaj v diskusiji in smo že na delu, kakor določajo njena navodila.
Kakor je razvidno bo u-redništvo ponatisnilo v lepi obliki čestitke k tretji obletnici. Zatoraj jih pošljite čim prej mogoče, ker jih že pričakujemo.
Kakor smo prej bili skoraj na prvem mestu, za gotovo ne bomo zadnji za tretjo obletnico našega lista. Kajti potreba da g,a ohranimo v svoji sredini je neizmerna in le tisti, kateri se poglobi v svetovne dogodke, se lahko zave njegove vrednosti. Posebej za nas je važno sedaj, ko se okrog naše rojstne domovine zbirajo črne vrane in kavke, velike in manjše in komaj čakajo na plen, nam ni nihče drugi tako važen v našem narodnem oziru na tem kontinentu, kakor lastni časopis, kateri nesebično in nestrankarsko utrjuje bratsKO slogo in gladi pot v lepšo in srečnejšo bodočnost.
Kako si iskreno želim storiti vsaj nekaj vprid listu in tudi naši organizaciji, na kar me obenem veže moja narodna in delavska dolžnost, se pri vsemu temu spo-mnem naših junaških mater in deklet v starem kraju, katere so pod tako teškimi okolščinami se junaško borile in upirale fašističnim o-svajalcem in domačim razbojnikom. O teh junaških vrlinah naših mater in deklet čitamo v Edinosti in kako veliko število jih je bilo odlikovanih z redom hrabrosti in junaštva.
Me Kanadske Slovenke naredimo lahko veliko dobrega dela, če se podamo na delo. Kakor je potrebno podpirati naše organizacije, pristopiti v njihove vrste, nam je enako potrebno podpirati naš list Edinost. Brez organizacije in brez lista, naše delo bi bilo neuspešno, na isti način, kakor če bi se
naši bratje in sestre v starem kraju upirali posamezno, bi bili ne uspeli izgnati fašistične osvajalce in osvoboditi svojo prelepo domovino.
Sedaj ko imamo svoj lastni list, se lahko tudi večkrat oglasimo z kakim dopisom in izrazimo svoje mnenje. Kakor naši moški tovariši, tudi me moramo se deloma posvetiti politični izobrazbi, ker edino na ta način bodo res zavarovani družinski in narodni interesi.
Za tretjo obletnico bom prispevala nekoliko gradiva in upam da bodejo istotako storile naše tovarišice iz drugih naselbin. Moje je mi-šlenje, da bi morala biti ena stran v Edinosti ob tretji obletnici izključno posvečena našim ženam. Zagotovo da bi nam uredništvo tega ne odklonilo pod pogojem, da prispevamo dovolj gradiva za isto. Toraj ne odlašajmo lr^ne podajamo se prazni zamisli da nismo sposebne, ampak pokažimo se istotako vredne pri dopisovanju, kakor tudi zbiranju dobrovolj-nih prispevkov za eno ali drugo stvar.
Ela Garbas
VELIKI PIKNIK V MONTREALU
Komentar o Sodobnih Dogodkih
SEJA LOKALNEGA VEČA
Timmins — Redna seja lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, se vrši v soboto dne 29 junija v prostorih Co-operative Boarding House, 112 Balsam St. N. Začetek ob 7 uri zvečer-.
Ker bodo poleg rednega opravila seje zelo važna vprašanja na dnevnem redu in predvsem glede pomoči narodom Jugoslavije, se poživlja vse članstvo in tudi sim-patičarje tega givanja, da se udeleže.
Tajnica lokalnega Sveta, Margareta Slak.
Zadnji teden smo poslali našim odbornikom, podružnicam in listom zelo važen govor, ki ga je 26. maja podal v Ljubljani maršal Tito. Čitati bi ga morali vsi, ki se zanimate za dogodke v stari domovini in o problemu slovenske Koroške, Trsta in Primorja.
Slovenska vojska je se u-maknila iz Celovca in drugih delov Korotana vsled tehničnih razlogov, ker se je v teh krajih nemška vojska podala anglo-ameriškim silam. Da se po odhodu slovenskih čet že dela krivica slovenskemu ljudstvu, so številni dokazi. Med člani zavezniške vojaške policije so baje tudi bivši avstrijski in ustaških fašisti, oblečeni v svoje stare uniforme z brit-sko zastavico na rokavu. Tito jih imenuje gestapovce v drugačni uniformi.
V Londonu deluje organizacija demokratičnih Avstrijcev po imenu "Austria Youth", kateri načeljuje Fritz Walter. Ta organizacija je izdala v nemškem jeziku brošuro "Unser Nachbar — Jugoslawien" (Naši sosedje — Jugoslovani). Pregovor je napisal novi slovenski minister Tone Fajfer. Vključuje pregled jugoslovanske zgodovine — Slovencev, Hrvatov in Srbov — njihovo borbo proti tujim gospodarjem ter o razvoju in velikih doprinosih osvobodilnega gibanja. Objavljene so tudi nekatere jugoslovanske narodne pesmi, prevodi dveh pesmi Tonča Kajuha, Ivan Cankarjev govor v Ljubljani leta 1913, radi katerega so ga avstrijske oblasti zaprle, črtice izpod peresa hrvatskega pesnika in pisatelja Vladimira Nazora, prevod dokumenta o ustanovitvi avstrijskih bataljonov kot
edinic slovenske narodne vojske in mnogo drugega gradiva. Zelo važne se nam zdijo izjave voditeljev de-> mokratičnih elementov v Avstriji o zahtevi maršala Tita, da morajo koroški Slovenci pripadati Jugoslaviji. Strinjajo se s to zahtevo in poudarjajo, da je bodočnost nove Avstrije v glavnem odvisna od prijateljskih odnosa j ev s svojimi slovanskimi sosedi — čehoslovaško in Jugoslavijo.
Podobno se je izjavila tudi avstrijska organizacija v Ameriki "Free Austria Ac-tion", kakor seveda Korošci sami. Razvidno je torej, da bodo jugoslovanske zahteve glede Koroške ugodno rešene, če bodo zavezniki pustili, da se Jugoslavija in Avstrija o vprašanju sporazumeta in rešita zadevo brez vmeševanja neprizadetih narodov. Ogorčenje Slovencev glede novega položaja na Koroškem po prihodu angleških čet je torej več kot u-pravičeno. Izjava maršala Tita, da bodo zavezniki sami odgovorni za posledice, je umestna in pravilna.
Napetost glede okupacije Trsta in upravljanja primorskega ozemlja do končne rešitve teritorialnih zahtev Jugoslavije na mirovni konferenci, se je polegla. Natač-nega poročila glede sporazuma med Ameriko in Anglijo na eni strani in med maršalom Titom na drugi nimamo. če pa jemljemo za podlago časnikarska poročila, je razvidno, da bodo zavezniške vojaške oblasti kontrolirale tržaško luko in mesto ter ono ozemlje, ki leži zapadno od želežniške proge Trsta-Gorica-Kobarid-Trbiž (Tarvisio) — Beljak (Villach). Angleška mornarica okupira in uporablja tu-
di mornariško bazo v Pulju. Vsi ostali deli Primorske in Istre pa ostanejo pod jugoslovansko upravo, če so ti podatki zanesljivi, tedaj bo Jugoslavija upravljala do mirovne konference nad 80prc. jugoslovanskega o-zemlja, ki je od 1918 naprej pripadalo Italiji. To bi tudi značilo, da dosežen sporazum predstavlja velik kompromis, pri katerem so zavezniki popustili 80prc., Jugoslavija pa 20prc. Jugoslavija si je obenem obdržala pravico po nadaljnih zahtevah vsega spornega ozemlja, vključivši Trst, Gorico in Pulj. Okrog 2000 jugoslovanskih vojakov pa ostane v izpraznjenem ozemlju in ti so podvrženi komandi feldmaršala Alexandra. Na-daljne podrobnosti so podvržene sporazumu med Jugoslavijo in Alexandrom.
"Ona Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva ničesar drugega, nego da bodo vsi njeni narodi v okvirju njenih mej," je dejal Tito v Ljubljani. "To je naša stara pravda!"
Mi ameriški Slovenci pač moramo vzeti ta sporazum in kompromis brez kričanja in protesnih demonstracij, smatramo, da je Jugoslavija upravičeno zahtevala o-kupir,anje vsega osvobojenega ozemlja, vključivši Trsta. Protestne demonstracije bi služile za provociranje italijanskih elementov v Ameriki, ki uživajo simpatije Velike Britanije in tudi nekaterih krogov v Washingtonu. To bi nam več škodilo kot pa koristilo, kajti krivdo za prepire bi oprtili na naše rame. Pomniti pa treba predvsem, da gre sedaj le za začasno okupacijo osvobojenega teritorija in ne za končno razrešitev mej med Jugosla-
vijo in Italijo.
V svojem ljubljanskem govoru se je Tito dotaknil tudi usode narodnih izdajalcev, onih, ki so doma ru-
ditev edinstva vseh zdravih in zavednih elementov v borbi za skupni cilj. Prebudili so se tudi neicateri onih, ki so tej borbi nasprotovali,
vali proti osvobodilni vojski I ki se niso zavedali globoči-
in sodelovali z Nemci, in o-nih ki so odnesli pete in iz tujine vodijo propagando proti Novi Jugoslaviji.
"Roka pravice, roka osve-te našega naroda je že dosegla ogromno večino vseh teh," se je izrazil Tito," le enemu malemu delčku se je posrečilo pobegniti izven naše dežele pod okrilje pokroviteljev. Ta manjšina ne bo nikoli več videla teh naših krasnih planin in cvetočih poljan, če bi se to zgodilo, bi bila zanje le zelo kratka doba. Vsakdo onih, ki bi si usojal krhati naš . . patriotizem, naletel bi na granitno steno, ob kateri bi si razbil ne samo nos, temveč tudi glavo....."
To niso prazne besede. Zanimale bodo zlasti nekatere gospode v Clevelandu, ki še vedno fanatičnoj računajo na pozratek v staro domovino, potem ko bodo "svet spreobrnili". Nam se zdi, da jim je že odklenkalo. Slovenski narod se ni boril štiri leta in umiral zato, da bi zopet nad njim gospodarila stara garda, ki ni hotela in tudi sedaj ne more razumeti, da hoče ljudstvo svobodo, politično in gospodarsko svobodo. In poskrbel je. da mu te svobode nikoli več nihče ne odvzame.
Kar se je zgodilo v Sloveniji in Jugoslaviji v zadnjih štirih letih, je posledica stoletnega zatiranja vladajočih klik. Vse doprinose do veličastne zmage je priboril narod sam. A njegova največja zmaga je bila utr-
ne narodne sile, ki je velevala neizprosen boj proti v-sem, ki so stregli narodu po svobodnem življenju. Svojo pot so vsmerili s potom naroda. Nič čudnega torej ni, če čitamo v seznamu poverjenikov prve slovenske vlade tudi ime bivšega jugoslovanskega ministra Franca Snoja.
Narod je pravičen sodnik.
LJUBLJANA 22. maja — Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je poslala maršalu Titu pozdrav, v katerem pravi:
Na dan osvobojenja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pošilja Vam, velikemu zaščitniku Slovencev, radostne pozdrave in globoko hvaležnost. Predsednik prof. dr. Vladimir; glavni tajnik prof. dr. Franc Ramovš.
Na podlagi informacij v brošuri "Slovenci in partizani", ki jo je lansko leto izdala Zveza slovenskih župnij in v kateri so baje glavni voditelji treh bivših največjih političnih strank v Sloveniji denuncirali Osvobodilno fronto, je dotično izjavo podpisal tudi dr. Milan Vidmar, predsednik ljubljanske akademije znanosti in umetnosti. (Razen Vidmarja in drja. Milka Kosa je ZSž zamolčala imena v-seh ostalih voditeljev.)
Piscu ni znano, če sta Vladimir Vidmar in Milan Vidmar ena in ista oseba, iz zgorajšnje depeše pa je razvidno, da Ljubljanska a-kademija znanosti in umetnosti "radostno pozdravlja" maršala Tita (torej Osvobo-
Krajevni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov priredi piknik dne 8 julija katerega čisti dobiček je namenjen za pomoč narodom Jugoslavije. Zato je dolžnost vseh Slovencev in Slovenk, kakor tudi sobra-tov Hrvatov, Srbov in Mace-doncev ter drugih Slovanov, da se odzovejo temu vabilu in udeleže piknika.
Narodi Jugoslavije so doprinesli ogromni delež za zmago nad fašizmom v nadčloveški borbi zadnjih štirih letih pod vodstvom slavnega maršala Tita.
Piknik se bode vršil na dobro znanem prostoru v prosti naravi Ville Lasalle. Poleg plesa in proste zabave za mladino in starejše, bo dovolj tudi za jesti in pi-
Na istem pikniku bomo imeli priliko slišati našega tovariša in urednika Edinosti, George Matešiča. Govoril bo o današnjem položaju v svetu in poševno političnih razmerah glede Trsta in Slovenskega Primorja.
Za dobro postrežbo in zabavo skrbi:
Odbor Sveta.
dilno fronto). Ker je skoraj nemogoče, da bi tak institut kot je akaemija znanosti in umetnosti včeraj denuncira-la partizane, danes pa izražala njihovemu vodju "globoko zahvalo", smo prepričani, da je vodstvo akademijo bilo ali spremenjeno in nadomeščeno z simpatičarji osvobodilnega gibanja, ali pa dotična izjava ni bila podpisana v imenu akademije. Predsednik SANSa Etbin Kristan je dejal že tedaj, da smatra izjave dotič-nih političnih strank za fa-brikacije, ki prihajajo iz Hitlerjeve kovačnice. Nekoč bomo že zvedeli, kje so bile skovane dotične izjave in spričevanja — v Ljubljani, Londonu, New Yorku ali Clevelandu.
Naslednjo depešo, povzeto iz belgradske "Politike" od 24. marca, objavljamo brez vsakega komentarja:
LJUBLJANA, 24. marca. — V velikem stadionu v Ljubljani so domobranci ponovno prisegali Hitlerju To prisego so položili pred e-nim največjih krvnikov slovenskega naroda, policijskim generalom Rossener-jem, pod odlokom katerega je bilo postreljenih, pobitih, mučenih in poklanih na stotine ljudi in požganih na stotine slovenskih domov.
Veliki paradi narodnih iz-dajic na Kongresnem trgu je prisostvoval poleg Ros-senerja in ožigosanega narodnega izdajalca Rupnika tudi ljubljanski nadškof Rozman. V znak protesta so prebivalci Ljubljane ta dan ostali v svojih hišah.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Slovenija v borbi ze svobodo
Partizansko stališče napram izdajalcem
Osvobodilna fronta je bila previdna v svojem postopanju napram narodnim izdajalcem, da bi posamezni člani fronte izkoristili prilike za osebna maščevanja, kakor tudi, da nudi ujetnikom priliko za spokoritev. Na stotine kmetov, ki so bili z Italijani vred zajeti kot belogardisti, je bilo izpuščenih z opozorilom, da se vrnejo na svoje domove. Ponovni prestopek bi pomenil gotovo smrt. Njihovi voditelji pa so bili postavljeni pred sodnijo za časa kočevskega kongresa in za svoje prestopke sojeni in kaznovani. Še idanes se marsikateri partizanski vojak pritožuje o premilostnem postopanju partizanskih voditeljev z mnogimi belogardisti, ki so bili izpuščeni. Navadni partizanski vojaki so v politiki poznali le eno razlikovanje: streljanje. Sovražnik je bil tisti ki je* nanje streljal, in niso vprašali, če je Slovenec, Italijan ali Nemec. Marsikateri izpuščeni belogardist se je namreč vrnil v Belo gardo. Ob ponovnem zasačenju so bili vsi taki postreljeni.
V Ameriki smo čitali v nekaterih slovenskih listih "privatna poročila", ki so prihajala preko Rima in Londona baje iz Slovenije, v katerih se je pisalo, "kako partizani morijo nedolžne žrtve, ki ne marajo njihovega usiljevanja." Niso pa hoteli povedati, da so te "nedolžne žrtve" se borile za Hitlerja in Mussolinija proti svojim lastnim ljudem in proti svobodi slovenskega naroda. Po letih nemške o-kupacije ljudje niso mogli navesti krivičnega postopanja ali pa "nedolžnih žrtev" od strani Osvobodilne fronte.
Toda humanitarno postopanje partizanskih oblasti je obenem pomagalo tudi partizanski stvari. Med ta-kozvanimi "skrivači", ki bi po vsej pravici morali biti obsojeni na smrt, toda so bili oproščeni in sprejeti v partizanske vrste je bilo tudi mngo takih oseb, ki so kasneje pobegnile od partizanov in niso hotele imeti o-pravka ne z partizani niti z belogardisti. Med nje so spadali tudi oni, ki so bili mobilizirani za partizansko vojsko po padcu Italije, a so dezertirali in so se potikali po gozdovih v bližini domačih vasi. Teh je sedaj sicer malo, a se čestokrat poslužujejo roparske taktike: napadajo partizanske kurirje in manjše skupine, da pridejo do orožja in amu-nicije, živeža in obleke. Marsikateri član zavezniške vojaške misije v Sloveniji, potujoč po svojih vojaških o-pravkih, je bil že napaden iz zasede od teh "skriva-čev". Kadar pa so obkoljeni,, se rade volje podajo in brez izjeme so poslani nazaj k svojim edinicam.
Resnica je tudi, da je nekaj partizanskih nižjih voditeljev komunističnega ozadja bilo prenasilnih v občevanju z kmeti. To je dalo povod, da so partizanske o-blasti februarja 1944 postavile vojaške sodnije in preiskovalne odbore, da obravnavajo z vojaki, ki so se pregrešili z kršenjem regulacij.
Civilna uprava
Osvobodilna fronta je u-postavila obširno civilno u-pravo in po ustanovitvi slovenske narodne vlade 19. februarja 1944 so vsem državljanom jamčene osnovne demokratične pravice. Te pravice so zaščitene in tisti partizani, ki brezobzirno ignorirajo ljudske pravice, so brez razlike na svoje prejšnje junaške zasluge ustreljeni.
Mnogim članom višjega sodišča je žal, da morajo povzeti tako akcijo, toda zavedajo se in poudarjajo,, da je edinstvo slov. naroda sveta stvar ter da se doseže to edinstvo, mora biti narod zaščiten pred izkoriščeva-njem. Nobena reč ne potuje iz ust do ust tako hitro kot novica o lepem ali grdem obnašanju.
Pri partizanih so vojaške
oblasti podrejene civilnim. Odgovorne so političnemu organu za svoje uspehe na bojnem polju in za svoje postopanje z ljudmi, bodisi na osvobojenem ali še popolnoma okupiranem ozemlju.
Ta določba o odgovornosti se mi zdi izredno važna, kajti jasno spričuje, da leži vsa oblast — civilna in vojaška — v rokah naroda samega, ne pa v rokah sorazmerno manjše vojaške skupine. In važno je zavedati se tudi tega, da je ta manjša vojaška skupina pomagala izročiti vso to oblast v ljudske roke. To se lahko zgodi le tam, kjer vlada vera v oblast naroda, kjer vlada prava demokracija, vlada ljudstva.
Razpust .obveščevalne službe
Po organiziranju Osvobodilne fronte je bila ustanovljena tajna varnostno obveščevalna služba (VOS), katere namen je bil izslediti petokolonce, kvizlinge in druge narodne izdajice in jih iztrebiti, če so bili prenevarni za uspešen razvoj partizanskega gibanja. To tajno službo je razpustil parlament dne 19. februarja 1944. V tem odloku je povedano: "V stremljenju, da pospešuje ter zgradi demokracijo na vseh področjih javnega življenja in spričo dejstva, da narodni izdajalci vse bolj izgubljajo tudi poslednje korenine med slovenskim narodom, ukinja SNOS varnostno obveščevalno službo kot posebno, izredno organizacijo s posebnimi, izrednimi pooblastili in polnomočmi za borbo proti peti koloni ..."
Domači sovražniki naroda niso več delali nevarnosti za Osvobodilno fronto. Od tedaj naprej ni mogel nihče več biti kaznovan brez so-dnijskega procesa in nobenemu se ni moglo več odvzetih osnovnih pravic. To je bil velik korak k napredku, kajti VOS, dasi zelo potrebna ustanova spočetka, je prišla na slab glas radi svojega poklicnega značaja. Imela je poseben oddelek "likvidatorjev", kojega namen je bil jasen. Najbolj nevarne izdajice so morale izginiti. Veliko senzacijo je zlasti zbudil atentat na bana Nat-lačna in drja. Erlicha, katera je radi sodelovanja z Italijani in rezultatnega depor-tiranja velikega števila protifašističnih Ljubljančanov VOS obsodila na smrt. Ti likvidatorji so se znali pri-krasti v osrčje okupatorja, izvršiti svojo nalogo in izginiti. Taki čini, kot razobe-šenje slovenske zastave na ljubljanskem gradu ali položiti bombo v jedilnico nemških oficirjev v Trstu, so bili le postranska dela tega oddelka.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Diplomatien» ozadje
Da se skriva za kulisami tega pozorišča konflikt med angleškimi in slovenskimi interesi, ni nobenega dvoma. Mišljenje veščakov, da bi se vprašanja bodočih mej morala reševati na mirovni konferenci, je popolnoma na mestu. Ni pa na mestu, da bi se samo slovenska in Jugoslovanska vprašanja morala reševati pri zeleni. Niti ni na mestu, da imajo nekatere zavezniške države pravico okupirati in držati gotove teritorije, Jugoslaviji se pa ta pravica zanikuje. Mar Jugoslavija ni zaveznica?
Če je treba čakati na mirovno konferenco, zakaj je Anglija dovolila Grčiji in njenemu regentu patriarhu Demaskinosu, da razobesi grško zastavo na Dodeka-neških otokih? Te je Italija vzela Grkom. Zakaj so francoske čete imele pravico okupirati Alzacijo-Lore-no, ko je vendar spadala Nemčiji, a jo Francija zahteva nazaij ? In kaj glede severne Nemčije, ki so jo zavezniki odločili Poljski in se Poljaki tam že naseljujejo? Podobnih slučajev je še mnogo.
Ko so francoske čete zavzele Stuttgart na Wurtten-berškem, so tudi dobile poziv od ameriške armade, da spada dotično mesto v ameriško cono in da, ga naj izpraznijo. Francozi so se uprli in končno so ostali.
Jugoslovani se vsega tega zavedajo in se ne dajo potegniti.
V jugoslovanski armadi so tudi primorske brigade in bataljoni, sestoječi izključno iz naših ljudi, ki so spadali pod Italijo. Ali se morajo tudi ti umakniti iz svojega rojstnega kraja, iz katerega so pregnali nemške in italijanske barbarce? Poziv za evakuacijo ne dela izjem.
Toda ko so Musolinijevi razbojniki udrli v Slovenijo in se polastili še tistega majčkenega koščka slovenske zemlje, ali je tedaj Amerika protestirala in zahtevala umik čez mejo? Saj smo vendar imeli diploma-tično zvezo z Italijo aprila 1941.
Po mišljenju, ki danes preveja v nekaterih ameriških listih, bi človek skoraj verjel, da je Jugoslavija tista, ki bi morala biti kaznovana, in ne Italija. In vse te homatije so se izcimile po pričetku konference v San Frančišku.
Jugoslavija je bila sfera angleškega vpliva in ekonomska sužnja britanskega in drugega kapitalizma. Nova Jugoslavija pa je napovedala ne samo svojo politično neodvisnost in svobodo, temveč tudi EKONOMSKO svobodo. Da ne mara več tujih gospodarjev je jasno pokazala, ko ni dovolila angleš-
ki armadi vstopa na jugoslovanska tla, dasi so Angleži že gospodarili v Grčiji in ji "pomagali" postaviti vlado, ki dobiva, navodila iz Londona. Niti ni UNRRA bila dobrodošla, dokler so v njej prevladovali angleški agenti.
Jugoslavija je priznala poljsko vlado v Lublinu, a Anglija priznava ono v Londonu. Na konferenci v San Frančišku je Jugoslavija glasovala za sprejem poljske delegacije v UNCIO (United Nations Conference on International Organization) in je seveda izgubila proti anglo-ameriškemu bloku. Ravnotako je glasovala proti sprejemu fašistične Argentine, za katero se je tako potegovala Amerika, dasi to ni bilo v skladu z principi pokojnega predsednika Roosevelta, ki je dejal, da morai biti fašizem iztrebljen s koreninami vred. Anglija kontrolira železnice v Argentini, katera je zalagala Anglijo z mesom in žitom tekom te vojne, dasiravno fašizem nima samo korenim v Argentini,
temveč tudi steblo in veje. *
V vseh teh potezah je Jugoslavija sledila, Sovjetski zvezi kot je čehoslovaška in še par drugih držav, ki odprto nastopajo proti fašizmu in se res trudijo, da ga zatrejo s koreninami vred. Nasprotno pa Anglija namerava, ohraniti svoj imperij za vsako ceno in uresničuje Churchillovo izjavo, da ni postal britanski premier v namenu, da bi predsedoval pri razsulu tega imperija.
Če dodamo k temu še anglo-sovjetski konflikt na daljnem vzhodu ter britansko dominacijo italijanske politike in gospodarstva, te-
daj se pač lahko vprašamo: Ali ne rabi Anglija Trst in Primorje za bič proti Rusiji, za dokaz, da tudi Anglija laihko Rusiji štrene meša?
Javnosti je tudi znano, da je Churchill zahteval drugo fronto skoz Balkan, Stalin pa skoz industrializirano Porurje in Porenje. Anglija je hotela ohraniti nemško industrijo za svojo uporabo po kapituliranju Nemčije, Rusija pa je videla v tem nevarnost za svojo lastno bodočnost, obenem pa tudi nevarnost za mlado politično gibanje v Jugoslaviji, če bi se glavni boji proti Hitlerju vršili na slovanskih tleh. Stalin je zmagal z Ro-oseveltovo pomočjo. Nemška industrija je v razvaili-nah, nova Jugoslavija pa se brzo razvija.
Vojna na bojnih poljanah Evrope je končana, ni pa končana imperialistična vojna za kontrolo Evrope. Rusija je utrpela ogromne izgube v življenjih in materialu ter je ekonomsko silno oslabljena: Vsled tega si hoče utrditi varno bodočnost na način, da sezida mogočen slovanski blok, ki naj bi koristil političnemu in gospodarskemu življenju vsaike države, obenem pa odtehtal kombinacije blokov, ki jih bo Anglija zopet skušala organizirati. Anglija smatra, da je ogrožana, ker so se mali slovanski medvedki tako lojalno oklenili velikega ruskega medveda. Tak položaj je tudi za mogočnega leva opasen.
( Nadaljevanje prihodnjič)
Kriminalci na delu
Slovenski dan v Clevelandu
V nedeljo 8. julija se bo vršil na vrtu in v dvorani Slovenskega društvenega doma v Euclidu sl°venski dan. Sklicujejo ga vse podružnice SANSa iz Clevelanda in okolice in sodelujejo tudi številna kulturna in podporna društva. Central odbor obljublja, da bo izvajan zelo pester program, na katerem nastopijo slovenske pevske skupine in posamezniki, kakor tudi prvovrstni govorniki. Radi tehnih razlogov ne moremo objavljati imena predstavnikov nove jugoslovanske vlade, ki so bili povabljeni na to prireditev in ki se bodo odzvali. Omenimo lahko le to, da bo najbrž nastojil kot govornik tudi eden izmed aktivistov Osvobodilne fronte Slovenije, kateri je bil navzoč pri svečani manifestaciji slovenske-g a naroda v Ljubljani ob prihodu prve slovenske federalne vlade. V imenu SANSa bosta govorila tudi častni predsednik Louis Adamič in predsednik Etbin Kristan.
Slovensko občinstvo iz Clevelanda in okolico bo imelo priliko dokazati s svojo navzočnostjo, da se strinja z delovanjem naše organizacije v korist svobodne, demokratične Slovenije
in njenega naroda v demokratični, federativni Jugoslaviji. Ta manifestacija ameriških Slovecnev, ki so neposredno podpirali veličanstno borbo slovenskega naroda za svobodo in demokracijo, bo dokaz našim častnim slovenskim in jugoslovanskim gostom, da mi ameriški Slovenci globoko spoštujemo in cenimo krvave doprinose slovenskih in jugoslovanskih junakov ter da se z osvobojeno Slovenijo radujemo njihove velike zmage.
Osmega julija bo slovenski dan, slovenski praznik. O njegovem uspehu nimamo dvoma. Ameriški Slovenci, na dan!
SEJA EKSEKUTIVE SANS-a
V soboto 7. julija se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave-nue redna seja izvrševalne-ga odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Poleg rednih članov bo navzoč tudi častni predsednik Louis Adamič. Pričakuje se, da bo večina teh odbornikov ostala čez noč v Clevelandu in se udeležila proslave slovenskega dne.
Bel grad — Radio vest ki je prišla iz Belgrada pravi, da je bilo pet oseb mrtvih in 30 ranjenih pri strašni eksploziji 300 trokov natovor-jenih z municijo v Ljubljani. Sunek eksplozije je bil •tako močen, da se je porušilo 11 stanovanjskih poslopij v bližini, dočim so na drugih poslopjih v mestu pokale šipe na oknih, pokale šipe na oknih.
Ta vest katero je BBC radio postaja brodkestirala pravi, da so "podtalni kriminalci" zažgali avto naložen z municijo,»na kar je nastala eksplozija in pri tem dosegla tudi druge tovarne avtne troke naložene z municijo.
In še se dobijo ljudje, kateri zagovarjajo Rupnikovo "belo in plavo" gardo pod pretvezo, češ da so se pod1 gotovimi okolščinami morali udati in tako hočeš nočeš postali sokrivci strašnih zločinov na slovenski zemlji. Ta najnovejši kriminalni čin teh razbojnikov odločno pobija tako iluzijo in zahteva kazen kriminalcev, ki so na delu in delujejo po ges-tapovskih navodilih.
VABILO NA SEJO
Tem potom se naznanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Elovencev v Toron-tu, da se redna seja vrši v nedeljo dne 1 julija ob 2 uri popoldne v prostorih 386 Ontario St.
Vabljeni so tudi vsi drugi Slovenci in Slovenke, kateri se zanimajo za nastale dogodke v svetu posebno glede Trsta in Slovenskega Pri-morja, da se udeleže seje.
Odbor:
Veliki piknik v Sudbury
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi veliki piknik v nedeljo dne 1 julija v znak tretje obletnice našega lista Edinosti. Piknik se bode vršil za naš narod tukaj v Sudbury že znanem prostoru, kjer bo razne zabave v prosti naravi in razvedrila dovolj za vse.
Odsek Zveze je teudi za ta dan povabil urednika Edinosti, George Matešiča, kateri nam ob tej priliki pojasni mnoge stvari v zvezi z nastalimi dogodki v svetu in predvsem v zvezi z Trstom in Slovenskem Primorjem.
Tem potom uljudno vabimo Slovence in Slovenke iz Sudbury, Garson Mine, Creighton Mine, Levak in bližnje okolice, da se udeleže piknika. Vabljeni so sobrati Hrvati in Srbi, kakor tudi drugi Sloveni.
Veliki piknik dne t julija v Kirkland Lake
Zadnjič je bilo v tem časopisu samo malo namignje-no glede Piknika, ki ga priredi odbor Sveta, odnosno Veča, za pomoč narodom v svobodni Jugoslaviji.
Sedaj pa bolj odbrobno: Piknik se bo održaval na Dominion Day, to je na dan prvega julija, na mestnem zemljišču, katerega se tu splošno naziva Victory Garden. Občinska uprava nam pravlja tukajšni mestne od-je ravnokar dala dovoljenje da moremo to zemljišče u-porabiti v rečene svrhe.
Ta prostor je zelo ugoden in se nahaja 20 minut peš hoda, južno od Main St. do kjer je izpeljana dokaj dobra pot tudi za avte.
Da bo to posebne vrste manifestacija jugoslovanskega naroda iz Kirkland1 Lake in bližnje okolice, za moralno in materij alno pomoč našim v domovini, to
razvidim iz poročila prosvetnega odbora, odnosno pripravljalnega, kateri neumorno deLa na tem. Zato je naša sveta dolžnost, da ne propustimo tega važnega dne v nemar, zakaj dolg, ki ga dolgujemo našim na domu za vse prestane žrtve v teku skoraj pet letne svetovne katastrofe in nezaslišanega trpljenja, ki so ga prenašali z nadčloveškim junaštvom — da ta dolg je ogromen — dolžnost je naša, da jim ublažimo vsaj malenkostno še nezaceljene rane. Zatoraj na dan — vsi Jugoslovani na dan!
V slučaju slabega vremena se to slavnost preloži za drugo nedeljo, to je "Osmega Julija.".
Toraj na svidenje na pikniku.
T. č. tajnik lokalne-nega Veča,
Matija Otoničar.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Pogosto pozabljaš, v kakšnih okoliščinah sem si pridobil vse to, kar danes imamo. Preden iz navednega kmečkega sinu postaneš inženir in preden si kot skromen začetnik naposled utreš pot v družbo,, da lahko zaprosiš za roko ženske, kakršna je tvoja mati, preteče dosti vode... In vendar sem dosegel vse to z delom in vztrajnostjo. Komaj sem si nekoliko uredil svoj položaj, že je prišla tista nesrečna gospodarska kriza, ki je spravila na be-raško palico še vse trdnejše ljudi kakor sem bil jaz. Znašel sem se malone brez premoženja v letih, ko nimaš več tistega mladostnega ognja in poleta, da pričneš vse iz-nova. Vseeno sem se zagrizel v delo in posrečilo se mi je, spet dvigniti se. Skušali smo zaradi tvoje mladosti predi teboj prikriti vse te borbe in težave. Ne, ni nam šlo tako gladko, kakor se ti morda zdi. Zdaj si pa že tako velika, da boš vse to razumela. In če ti je pri srcu sreča tvojega očeta, boš tudi razumela, da sem zdaj," na stara leta, hudo potreben počitka. Vendar ti moram, ljuba moja priznati, da moje premoženje, kljub mojemu delu in trudu, ni več tako veliko in da moj položaj ni več tako trden kakor pred to nesrečno krizo. . . Moji dohodki so se zmanjšali malone za polovico, moral sem odpustiti več delavcev, če bi le kdo hotel kupiti moje podjetje, takoj bi ga prodal. Za zdaj pa vseeno nimam pravice vreči puško v koruzo, že zato ne, ker bi tedaj izgubilo kruh okrog trideset delavcev z družinami. To se pravi trideset ljudi, ki so mi dolgo let marljivo in vestno služili. V srečnejših letih sem jim lahko popolnoma zaupal, zdaj je vrsta na meni, da se jim oddolžim. Vidiš. Aridre Dumoustier je zelo bogat. . če bi postal moj zet, bi bila na konju. . . Tedaj bi imeli v rokah vsote, ki o njih zdaj ne smem niti misliti. . ."
"Oče, prosim nehaj! Zdi se mi, da bi bil zmožen prodati me."
" Beži, beži, nikar ne frazari! Sama veš, da mi je tvoja sreča najbližja, in da je ne bi žrtvoval za zlate gradove. Rad bi, da bi bila bogata ti, Orana! Jaz sem že v tistih letih, ko se tudi z malim zadovoljimo. Tudi tvoja mati je skromna žena. Mislim pa na svoje delavce in nate. Zmerom sem sanjal o tem, da ti bom uredil življenje neskrbno, razkošno, s tistim udobjem ki ga doslej kljub temu gradu, kljub lepim oblekam in skrbni vzgoji, nisi občutila, želim ti trdnejšega družabnega položaja, kakor ga imava midva, tvoja mati in jaz. Vidiš, zato bi mi bilo tako všeč, če bi se naposled le odločila za Andreja ; sama si o njem dejala, da je simpatičen fant. vreden spoštovanja."
Na Oraninem obrazu se je zrcalil^ globoka utrujenost. Nikoli ni pomislila, kako težko bo 'odreči očetu to, na videz tako upravičeno željo, kako težko bo, razočarati ga. . .
"Daj, daj, Orana, ne bodi tako nedostopna. Zakaj pa tako žalostna strmiš predse? če bi naju kdo opazoval, bi celo mislil, da ti krivico delam."
"Oče, oprosti," je zajecljala. "Oprosti, da te ne morem ubogati. . . Ti ne veš. . . ti ne moreš vedeti. "
Gospod Le Cadreron jo je presenečeno pogledal: "česa spet ne vem?" je vprašal začudeno.
"Nič."
"Kako nič?"
Mlada žena je dvignila roke kakor v obrambo; takoj nato jih je spet pobesila v zavesti svoje onAnoglosti.
Besede ji niso hotele iz ust, kakor da ne bi mogle skozi grlo, stisnjeno od strahu. Zavedala se je pa, da je zdaj prišel trenutek, ko bo morala naposled priznati svojega moža. Bila je pripravljena govoriti, pripravljena prenesti ponižanje in trde besede, ni pa vedela, da bo tako težko, razočarati očeta. . .
"Oče," je plaho pričela, nisem ti še vsega povedala. Nisem še povedala vsega, kar sem pretrpela v Barceloni. . ."
"Kaj vendar?" je nejevoljno vzkliknil gospod Le Cadreron, boječ, se novih tožba, ki jih je bil že tako do grla sit.
"Nisem ti povedala, da so me na Kataloškem trgu aretirali z nekaj drugimi ženskami, ki sem se z njimi skrivala v neki cerkvi. Le malo je manjkalo, da me ni doletela ista usoda kakor nje. Bilo je strašno. . . Anarhisti, ki so nas stražili, so se tako spozabili, da so nekaterim trgali obleko s telesa. Trepetala sem ob misli, kakšne grozovitosti me še čakajo. Oče, razumi me, morda slabo izbiram besede za takšno pripovedovanje. . . "
"Razumem, ljuba moja, razumem, časopisi pišejo dosti o teh stvareh. Ne dvomim, da si morala pretrpeti strašne ure. Zdaj pa, ko je že vse to tako daleč, daleč za teboj, pozabi na te grozote. Glavno je pač, da si se rešila. . . "
"Da. oče, rešila sem se. Ali pa veš, za kakšno cer.o?"
"Kako? Za kakšno ceno?"
Vznemiril se je. Kaj vendar še skriva to dekle?
"Tedaj, ko sem mislila, da je že vse izgubljeno, ko malone ni bilo več rešitve zame, se me je nekdo usmilil. . . neki gospod. . . "
"Neki gospod ?" je zarentačil gospčd Le Cadreron. kakor da bi se mu pričelo svitati. Resnica je bila pa še dosti krutejša od njegovih slutenj. Ponovil je:
"Neki gospod? Govori vendar!"
"Oče. nikoli ga še nisem videla. . . Sploh ga nisem poznala. šel je naravnost k meni. . . Dejal je stražam, ki so nas čuvale in zasramovale: Izpustite to dekle, moja nevesta je. še danes se bova poročila! "
Orana je v mislih tako živo doživljala prizor, ki ga je pravkar opisovala, da se je oddahnila, kakor tedaj, ko so jo anarhisti izpustili in ji dovolili oditi z Morenom.
"No in?" je razburjeno vzkliknil gospod Le Cadreron. "Nadaljuj vendar!
"Vidiš, oče, morda si že uganil," je olajšano dejala mlada žena. "Bilo mi je dvajset let. Vsaka žilica v meni je vpila po življenju. . , In ko mi je neznanec dejal:, Govorite, kakor jaz, senorita," mi ni prišlo na um, da bi drugače storila."
"Torej, kaj se je zgodilo ?" je ves na trnju vprašal gospod Le Cadreron, sluteč, da je to šele uvod.
"Torej me je popeljal na poročni urad sredi Katalonskega trga, kjer so pod milim nebom vpisovali novopo-ročence."
Gospod Le Cadreron je bolj zarenčal, kakor Vzkliknil: "Torej si poročena?"
"Da."
"Menda vendar ne zares! Govorila si o nekakšnem u-radu sredi trga, pod milim nebom. . . "
"Da, v vojni so sklepali toliko porok; pred odhodom na fronto so se miličniki ženili kar na debelo. . . Sto in več parov so vpisali v enem samem dnevu. . . " (Nadaljevanje prihodnjič)
»