^ dan razen «*+. *** in praznikov. iul, except Saturday«. l^y, and HolkUya . PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In upravnilkl prostori: ' 2057 South Lawndals A v«. * •• Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 " ,!f?nd;ctaM™tter J»»uary 1«. 1833. at the post-office at Chicago. Illinois, under the Act of concrete of March I, 187». CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 3. MAJA (MAY 3). 194$ Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 17 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in taction 1103. Act of Oct. 3. 1017, authorised on June 4, 1018. rues za Križanje okupacijskih i Italiji in Avstriji Jije o mirovnih po-Jbah na konferenci m jih ministrov ZDELITEV ITALI- anske mornarice B, 2. maja.—Predlog ame-a državnega tajnika Byr-naj zavezniki znižajo oku-te sile v Italiji in Avstri-aval ostro debato na kon-zunanjih ministrov iti-esil. Amerika vzdržuje okrog 50,000 vojakov v ena divizija je v Trstu olici. Britanija ima večjo o-sko silo v Italiji. V tej učena poljska armada čez I vojakov pod britskim po-m Francija ima okrog vojakov v galiji, riska okupacijska sila v šteje 15,000 vojakov, 30,000, ruska okrog 150,-ancoska pa 20,000 voja-Bvrnes je tudi predlagal rusko kontrolo Italije po mirovne pogodbe, toda je na opozicijo. Ruski minister Molotov je de-zavezniška kontrola in anje Italije po podpisu nista potrebni, legli smo sporazum o uvo-Kjanske pogodbe," je rekel "V tem smo naglasili Ijo, da Italija kmalu pri-rsto držav Združenih na-Kako aaj usoglasimo »v predlog z izraženo že-ontrola Italije po podpi-t)vne pogodbe bi bila v cršenje suverenih pravic skeRa ljudstva." inji ministri Velike Brita-Imerike in Francije so do-, da se Molotov ne poza Italijo, temveč za bal-države. Skušal se je iz-zavezniškemu nadzorstvu je. Rumunije in Ogrske, pod sovjetskim vplivom, uzije o mirovnih pogod-talijo, Rumunijo, Bolgarsko in Finsko se nada-Velika Britanija se bo-nitve sovjetskega vpli-Sredozemlje, ki bi ogrado življensko linijo s ko-v Afriki. Iz tega raz-Jdi opozicijo proti Rusiji, dobiti strategične baze. o Britanijo podpira A-Ameriška delegacija za-interese britskega impe-Sredozemlju. 6isija vešča kov štirih ve-vzela v pretres vpraša-nd'., 2. maja.— " naznani-' wiatorjev črnih Črna tržišča •u v Indiani. Illinoisu Z;v;u Aretirani so lnR/»-soll. William m Wil-bili odve-"*n,Co Marion. cefe ',0 tQbori$če 'i mi ')*• 2. maja. k • katerem so ži* preprečijo }' >*f redih t m** le bilo 1R oseb ne M'; Posojilo za pobijanje komunizma Ostra debata v višji kongresni zbornici Washington. D. C.. 2. maja.— Prvič je bila izrečena opazka v teku debate v senatu glede posojila Veliki Britaniji v vsoti tri in pol milijarde dolarjev, da bo to služilo kot sredstvo za pobijanje komunizma. Opazko je izrekel senator Lucas, demokrat iz Illinoisa, v besedni bitki s senatorjem Murdockom in senatorjem Ellenderjem. Lucas je za posojilo Veliki Britaniji, Mur-dock in Ellender pa vodita opozicijo. "Jaz sem za močno Anglijo," je rekel Lucas. "Ako bo Anglija postala komunistična, bo komunistični val poplavil vso Evropo in Azijo. Amerika bo o-stala sama. To dejstvo je zame važnejše kot vse druge stvari, ki so bile omenjene v debati." "Senator Lucas misli, da bo Anglija postala komunistična, če ne bo dobila posojila," je rekel Murdock. "Ako bodočnost Anglije in Amerike zavisi od posojila, potem naj Bog pomaga obema državama." Lucas je protestiral. Dejal je, da Murdock napačno tolmači njegove besede. Nameraval je le povedati, da Anglija nima stabilne ekonomije in da se bo njen polo£aT*tfoš7ab8al, & nebo dobila posojila. "Jaz želim močno vlado v Ameriki," je rekel senator Ellender. "Proti posojilu sem iz rpzloga, ker bi ga Anglija potrošila za podvig njene svetovne trgovine. Anglija potrebuje mili-iarde dolarjev, da se vzdrži na površju. Jaz nočem oživljati mrtvega konja, ker se ne izplača." Opozicija proti japonski vladi Unije zapretile z oklicem stavke Tokio, 2. maja.—Organizirani japonski delavci so zapretlli z oklicem generalne stavke, če ne jo sedanja vlada, katere pred sodnik je Kijuro Šidehara, odstopila. To mora naslediti levičarska vlada socialnih demokratov. Cesar Hirohito se je kljub pritisku s strani levičarjev odločii za formiranje vlade pod vodstvom liberalne stranke, katere vodja je Ičiro Hatojama. Slednji je pred nekaj leti spisal knjigo, v" kateri je poveličeval nemške-ga diktatorja Hitlerja. Zavezniški glavni stan bo imel besedo v odločitvi glede formiranj«, nove japonske vlade. General Hideki Tojo, ki je bii predsednik tokijske vlsde v času za vratnega napada na Pesrl Harbor, je dejal, da se je Japonska v vojni borila za pravico, svobodo in enakoprsvnost narodov. Tojo je poleg drugih Japonskih vojnih lordov v Ječi. v kateri čaks na obrsvnavo pred zavezniškim sodiščem kot vojni zločinec, Obrsvnsvs proti Toju in dru gim vojnim zločincem se bo pri čels Jutri v Tokiju. Kitajske avtoritete aretirale Angleie ftanghaj. Kltsjaka. 2. maja -Naznanilo prsvi. ds so kitsjske avtoritete aretirale tri Angleie ki so bili v službi jsponske propagande v teku vojne. Aretira-ni so bili Frsnk Johnston. Pst Kelly in Robert Lamb. Domače vesti Poroka Bridgeport, O.—V soboto, 27. aprila sta se poročila Joseph Strauss ml. in Carolina Stefa-nich. Ženin je član društva 13, nevesta pa društva 640 SNPJ. Svatba se je vršila v Društveni dvorani na Boydsvillu ob veliki udeležbi.—Doma na dopustu je bila za par dni Margaret Snoy, ki služi kot bolničarska v vojaški bolnišnici v Clevelandu. Išče brata Cleveland.—Ažmanova družina je v pismu iz starega kraja dobila listek od Ivana Kozjeka, ki je -poštar in organist v Pod-brazjah na Gorenjskem. On išče svojega brata Josepha Kozjeka, po domače Poglajev, ki je 1. 1937 živel v Chicagu in želi da mu piše. Is Clevelanda Cleveland.—V mestni bolnišnici je umrl Edvard Sever, star 58 let, doma iz Ljubljane, v Ameriki od 1912. Tukaj zapušča ženo in tri hčere, v starem kraju pa sestro. Član je bil SMZ in kotlarske unije pri železnici NYC v Collinwoodu.—V bolnišnici Lakeside je umrl Steve Basich, star 52 let, doma od Sv. Duha, v Ameriki 27 let. Član je bil društva 1^7 SNPJ. Tukaj zapušča ženo in več sorodnikov. —V nedeljo je umrla tudi Josephine Kaušek, stara 65 let. Iz starega kraja je prišla 1910 v Johnstown, Pa.," odkoder se Je pred tremi leti preselila v Cleveland. Tukaj zapušča štiri poročene hčere in sina.—Isti dan je umrla Pauline Gatalica, rodom Hrvatica, stara 76 let, v Ameriki od 1911 in članica HBZ. Tukaj zapušča sina, hčer, vnuke in pravnuke.—Dalje je umrl v bolnišnici po štiriletni bolezni Daniel Rakich, star 29 let in samski. Zspušča mater, sestro polsestro in polbrsta pri vojakih.—V bolnišnici St. Vincent se nahaja Jennie Sternad, ki se je morala podvreči operaciji, kakor tudi Mtry Chermel iz Collin-vvooda, ki se nahaja v bolnišnici Huron rd. Prošnja Zdrušnega odbora New York.—Združeni odbor Amerikancev jugoslovanskega porekla prosi vsa društva in organizacije, ki so v zsdevi tržaškega vprašanja poslale telegrame državnemu tajniku Byrnesu da mu pošljejo kopije teh telegramov za arhiv. Prosi, da bi to storili brez odlašanja. Pisma je nasloviti na: American Committee of South Slavic Americans, 465 Lexington ave., New York 17, N. Y. Poraba elektrike znižana v Chicagu t Pomanjkanje premoga je vzrok Chicago. 2. maja.—Državna trgovinska komisija je odredila drastično znižanje porabe elektrike v Chicagu in Illinoisu v interesu javnega zdravja in varnosti, ker so se zaloge premoga izčrpale zaradi stavke rudarjev na polju mehkega premoga. Stavka je izbruhnila pred enim mesecem, ker so se pogajanja med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede sklenitve nove pogodbe razbila. Komi8ija .je izdal a odredbo, katera je takoj stopila v veljavo. Na podlagi odredbe bodo industrije, ki so odvisne od električne sile, operirsle samo 24 ur od pondeljka do sobote vsak teden. Veletrgovine, gledališča, nočni klubi in gostilne bodo smele rabiti elektriko le štiri u-re popoldne. Poraba elektrike za razsvetljavo izložbenih oken v trgovinah in napisov je prepovedana. Restavracije, bolnišnice, šole in cerkve niso prizadete. Pričakuje se, ds bo odredba reducirala porabo elektrike za najmanj 40 odstotkov v Chicagu in drugih krajih Illinoisa. U-radniki Commonwealth Edison Co. so izjavili, da se bodo pokorili odredbi. Anglija bo pomagala revežem Vlada uveljavila nove odredbe London. 2. maja — Brltska delavska vlada je naznanila, da bo pomagala revežem v evropskih državah, ki strsdsjo. Uveljavila je odredbe, ki določajo znižanje teže hlebca kruha od dveh funtov na poldrugi funt. in znižanje porabe žita za izdelovanje piva za 16 odstotkov To Je prvi korsk. ksteremu bodo sledili drugi, ds bo Anglija lahko prispevsls svoj delež za nasičevsnje lačnih ljudi. Vsi prebivglci v Angliji bodo prlza deti Čeprav bo teža hlebca kruha znižana bo stsrs cena oetals To je izzvslo kritike, ker bodo minil reveži v Angliji plečevstl isto ceno za kruh kot prej Vlada je dala zagotovilo, da bo znižala cen« za druga živila. Arabci oklicali splošno stavko Protest projj priseljevanju zidov Jerusalem' Palestina, 2. maja. —Člani eksekutivnega odbora Arabske lige so pozvali »vse Arabce v Palestini na generalno stsvko v petek, zaeno pa jo apelirali na prebivalce vseh arabskih dežel na Srednjem vzhodu, naj se pridružijo stav-karjem. Stavka je Izraz nezadovoljstva Arabcev, kakor tudi protest proti skupni britsko-smeri-ški komisiji, ki je v svojem poročilu predlagala, naj čez 100,000 židovskih beguncev v Evropi dobi zavetje v Palestini. Člam eksekutivnega odbora so naznanili, da bodo poslali delegacije v vse arabske dežele, ds jih pridobe za skupno akcijo. Izjavili so tudi, da bodo poslali protest organizaciji Združenih narodov. Bojazen je nastala pred izgredi. Enote britske policije In vojaške sile so bile mobilizirsne za akcijo, da preprečijo bitke mpd Židi in Arabci v Jeruzale-nfc in drugih pslestinskih mestih. Vojsške čete so zastražile vse glavne ceste in poslopja v Jeruzalemu. Kairo, Egipt, 2. maja.—Abdul Azzam. tajnik Arabske lige, Je obsodil poročilo britsko-smeri ške komisije. Izjavil Je, da se vmešava v arabske /adeve. Mornarji glasujejo o oklicu stavke New York,'2 mars —Splošna mornarska tirrtja včlsnjens v Kongresu industrijskih organizacij, je odredila glasovanje glede oklics stavke, ko so se poga-jsnja glede sklenitve nove pogodbe rszbila. Glssovsnje bo zaključeno 3 Junija Unljs Ima čez 100.000 članov. Parniki s svilo na poti v Ameriko Tokio, 2 meJs.—Štirje psrni-ki, nsloteni * Jspomko svilo, so odplull proti Ameriki. Dvs bosta dospels v Sen Frsncisco, Csl., dvs pe v Seattle Wesh , prihodnji teden Znižanje porabe zite za izdelovanje piva bo omogočilo pošiljanje žita v evropske drfavt. PRVOMAJSKE PROSLAVE V EVROPSKIH MESTIH Stalin naglasil cilje in namene sovjetske . politike SLOVENCI DEMONS-TRIRALI V TRSTU Moskva. 2. maja.—Moskva je praznovala Prvi maj, praznik mednarodnega delavstva, z vojaškimi in delavskimi paradami. Glavne proslave so se vršile na Rdečem trgu, kjer je Leninova grobnica. Na odru poleg grobnice so stali Stalin in drugi sovjetski voditelji. . Stalin je prej v svojem govoru naglasil cilje in namene sovjetske politike. Izjavil je, da je glgvni cilj mir ln zaSčlta, zaeno pa je omenil, da je mednarodna reakcija na delu in da skuša zanetiti novo vojno. • "Stalna čuječnost je potrebna," je rekel Stalin. "Zanašati se moramo na obrambno silo Sovjetske unije. . Pozabiti ne smemo na intrige mednarodne reakcije, ki skuša pognati svet v novo vojno." Stalin je v svojem govoru tudi apeliral na ruske delavce, naj povečajo produkcijo v smislu nove petletke. Berlin. 2. maja.—Čez 250,000 ljudi se je udeležilo prvomajskih proalav v Lustgartnu v ruski okupacijski coni. Govorniki so v svojih govorih apelirali za solidarnost med delavci. Na balkonu poslopja poleg Lustgartna so »tali visoki ruski vojaški častniki In oftigftvaH množico. Pred zaključenjem proslave so godbe zaigrale "In-ternacionalo," delavsko himno Trst. 2. maja.—Čez 50,000 Slovencev iz okoliških krajev je dospelo v to mesto In se udeležilo prvomajskih demonstrscij, Pozorlšče glsvnlh demonstrscij jc bil trg Unita ob obrežju Jsd ranskeg« morja. Ameriške in britske vojaške avtoritete so uveljavile varnost ne odredbe, da preprečijo nasi Ija, toda demonstracije so ne mirno završile. General John Harding, poveljnik brltakih čet je deial. da so te pripravljene za akcijo. Poleg Slovencev so demon strirali tudi Italijani, toda v.dru-gem delu Trsta. Socializacija industrij v Porurju Stališče britske delavske vlade London, 2. maja,—Člani vlade premlerjs Attleeja so po dolgi in izčrpni študiji zavzeli definitive) stališče glede bodočnosti Porurja, nemške industrijske pokrajine. Izrekli so se za socializacijo premogovne, kemične, jeklarske in drugih industrij. Stališče britske delavske vlade Je v nasprotju s stsliičem francoske vlade. Slednja Je za oHrezanje Poflirjl In Porenja od Nemčije. Obe provinci nsj bi dobili delno neodvisnost. Attlee Je za uključitev klsv» zule v mirovno pogodbo za Nem-čijo. ki na) bi dala zaveznikom nadzorno oblast nad administracijo v Porurju. Industrije nsj hi prišle pod kontrolo prisebnega zavezniškega sveta Porurje je bilo arzenal. ki je zalagal s potrebščinami Hitlerjevo vojno malino , BrItaki zunanji minister Ernest Bevln bo predložil zadevo socializacije industrij v Porurju zunenjim ministrom Amerik«*, Rusije in Francite ki ao se sestali ns konferenci v Parlru v pretres Mwe*.)e pievleduje, de b«< na konferenci padli končna odločitev glede Porurjs in Po. renja. . . Diskuzije o pover^ jeništvu pokrajin Smuts zahteva južnozapadno Afriko London, 1 maja.—Južnoafriška unija je zavzela drugačno stališče nego Velika Britanija Avstralija in Nova Zelandija glede transferiranja pokrajin pod poverjeništvo organizacije Združenih narodov. Slednje tri članice britskega imperija so se izrekle v prilog transferiranju. Premier Jan C. Smuts, govoreč v imenu Južnoafriške unije je dal razumeti na aeji premier-jev britskih dominionov, da je za aneksijo južnozapadne Afrike. Njegova država je dobita mandat nad to pokrajino od sta* re Lige narodov po zaključenju prve svetovne vojne. Južnoza-padna Afrika je bila nemška kolonija. Smuts je dejal. da mort postati peta provinca Južnoafriške unije. Smuts je argumentiral, da bi< južnozapadna Afrika privlačevala grupe imlgrantov, če bf prišla ood poverjeništvo Združenih narodov. Avstralija iri Nova Zelandija sta pobijali argu ment in poudarjali, da bi pover-jeniŠki svet lahko ustavil dotok imlgrantov. Brltskl premier Clement Att lee je dejsl, da njegova vladv ne bo vodila opozicije proti po-verjenlštvu Tanganike, Kame ronov ln Togolsndljs, afriških pokrajin. Izjavil je, da je alatenn poverjenlštva bolj praktičen kot «o mandati. Pauley bo odpotoval v Mandžurijo Poročilo o japonskih reparacijah Washington. D. C., 2. maja,— Edwin W. Pauley bo ta teder >dpotoval v Mandžurijo, kjer bi ikušal ugotoviti obseg Japonske-tja premoženja, potem pa bo obiskal severno Korejo, ki Je pod okupacijo ruskih Čet. On bo n« podlagi rezultata študije sestavi) poročilo o Japonskih reparacijah in ga predložil predsedniku Tru-manu. Pauley je na sestanku s časnikarji omenil načrte v zvezi t misijo. Dejal je, da se bo pt dovršitvi dela na Daljnem vzho-du ustavil na povratku domov v Teheranu, Perzija, kjer b« konferlral z ameriškimi uradni si. Med temi je George V. Al-len, novi ameriški poslanik v Teheranu. Na sestanku s čamiikarji jt Pauley, oljni magnat iz Califor-nlje, trdil, da ne bo razpravljal 0 perzijskem olju, ker se noče vmešavati v kontroverzo gledt navzočnosti ruskih čet v Perziji Ta kontroverza se je razvila nr sejah članov varnostnega svete Združenih narodov. Naznanilo, da se bo Pauley ki uživa zaupanje predsednika T rumena, uhtavil v Perziji, Je povztočilo razlUna ugibanja. I/ Perzija bo odpotoval v Nemčijo kjer se bo posvetoval s članl zavezniškega kontrnlnpga sveta o v srd i In značaju nemških vojnih reparacij. Pauley J a bo spremljala misija 18 članov. Porast števila prometnih nesreč Chicago, 2 maja — Splošni varnostni svet poročs. ds se Je število prometnih nesreč pove-rslo v tem letu, V prvih treh meaerih )e Mlo ne ceatsh ubitih 8120 oseb. asmo 78 msn) kot v isti dobi v letu pred vojno, Svet aodf, ds bo .'i* 000 ljudi ubitih v evtnih in drugih nesrečah v tem letu. Rekordno število ljudi je bilo ubitih 1. 1941 Prometne nesreče bo v omenjenem letu za- 1 htevsle 38 696 žrtev. RED V RUSKI OKUPACIJSKI CONI V NEMČIJI Bojazen pred boljieviki «e razpriila NORMALNO ŽIVLJENJE SE VRAČA Berlin« 2. maja.—Američani, Angleži in Francozi so napram Rusom v Nemčiji kot izgubljeni otroci, Visoki zavezniški vojaški častniki priznavajo, da so Kusi vzpostavili red in mir v ivoji okupacijski coni, ker izvajajo odločno in realistično poli« tiko. Cilj te je potegnltev Nemcev v njihov krog na račun drugih okupacijskih ali. Ti častniki so v zagati in ne vedo, kaj naj store. Pravilno se jim ne zdi, ker Rusi Igrajo gvo* I o igro v okupaciji, zaeno pa se cavedajo, da Je ne morejo ustaviti. Čudijo se, ker Rusi dobivajo vpliv med Nemci, čeprav ao se le pred nekaj meseci tresli v bojazni pred boljieviki. Boja-«en jim Je vlila nactjska propa-(anda. Zavezniški krogi v Bor-•inu so strinjajo v tem, da utr-iltev prijateljstva in sporazuma •mul Rusi in Nemci bi bila ga--anelja v prilog miru. Voditelji nemške komunistične stranke hvalijo Rusijo, kriti-Utajo ln nspadajo pa zapadne iemokraclje, zlasti Veliko Britanijo in Ameriko. Komunlstlčns ttranka služI Moskvi kot vslno politično sredstvo. Njeni člsnl io bili instruiranl, naj Imajo odprte oči in ufesa. Dokazi so, da so Rusi doaegll velika Uipehe v ivojl okupacijski coni. Dobili so zsupanja nemškega prebivalstva, ksr je važno. To sicer ne pomeni, da acliski coni. lewis sklical sejo odbora Revizija strategije na vidiku Washington. D. C.. 2, maja.— John L. l^wis, predsednik rudarske ^iinje UMWA, je sklical vejo članov odboru za smernice, Tu napovedujejo, da bo na seji razprava o reviziji strategije v zvezi s stavko rudarjev na polju mehkega jimnoga. Pogajanju glede sklenitve nove pogodbe so prišla v zastoj, Paul W Puller, federalni posredovalec, jo l/javil, dg bo obnovil napore za rešitev konflikta med unijo in ojterutorjl. ChsfjcK O'Neill, besednik <>pe-ratoijev, je nt noč i v svojem govoru po radtu oplazil l^ewiaa, Očital mu je odgovornost zs zs« vlačevanje rešitve konflikta Jeklarsku, uvtnu In druge industrije ao prizadeta zaradi rudarske stsvke Odslovile so že več tisoč delavcev in zmsnjšale obrat zaradi pomanjkanja premoga William Green spet napadel CIO Washington. D. C., 2 msjs,— i William Green, predsednik A-j rneriške delsvske federselje, Je 1 ponovno napadel Kongres indu-; etrijskih organizacij, ko je govoril ns konvenciji unije tekstilnih delavcev Dejsl ta, da grupe komunistov določs smernica CIO. ______ PETEK. 3, PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina sa Z4ruiene drftave (Um Chlcogo) In Kanado 99-90 na lelo, »3.00 sa pol lota. SI.SO sa četrt leta; sa Cbtcepo in okolico Cook Co., $7.50 sa celo leto, $3.75 sa pol leta; sa ioosesnalve $14)0. Subscription rales: for the United Stales (except Chicago) and Canada UM per year. Chicago and Cook County $7.50 yea*, foreign countries $14)0 per yeas. Cane oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la nenarotenih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če I« priloifi POROČILO O STAVKI PRI WE8TINGHOUSU NT Braddock, Pa. Ko pišem te vrstice, se naša stavka pri družbi Westinghouse vleče že 102 dneva in do danes je še sto-procentna, četudi kapitalistično časopisje poroča, da se lomi. Ampak tako poročajo že zadnje tri meaece, ker bi radi napravili prepir med stavkarji, mislim pa. da s takimi triki ne bodo uspeli. Dne 26. marca sem poročal, da prekoračili stavkovno črto nadzorovatelji in delovodje. Dne J. aprila pa so dobili vsi, ki prejemajo mesečno plačo, ukaz od kompenije, da se morajo priglasiti za delo; ako se ne vrnejo, Jim bodo ustavili plačo. Vidite, za te fante so imeli dovolj denarja, da so jim plačevali skozi stavko polno mesečno plačo. Res, dne t. aprila jfe prišlo kakih štiri tisoč "belih ovratnikar-Stavka rudarjev, ki se je pričela L aprila na mehkem premo-1 jev" pred Klavni vhod Westing- Advertlsing rates on Agreement.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other Manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender only i pen led by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vsa, kar Ima stik s listom: PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois so Datum v oklepaju na primer (May 31, 194«), poleg, vašega na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina, vite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. imenu Pono- Odmevi premogarske stavke govnem polju, stopnjema davi "free enterprizerje" in ustavlja industrijska kolesja. Čez 400,000 Članom UMW so se maja pridružili tudi člani, po štcviiu 18,000, Progresivne rudarske unije v Illinoisu. Tako je zdaj stavku na premogovnem polju popolna. Vaied pomanjkanja premoga, ki je začelo postajati splošno, so | zdaj na dnevnem redu drastične omejitve porabe premoga v industrijske in trgovske svrhe. Jeklarska industrija je že drastično znižala produkcijo jekla in železa in prizadete so tudi mnoge druge tovarne. Rezerve premoga se naglo črpajo in če ta stavka traja še par tednov, bo v veliki meri paralizirano vse industrijsko življenje, v večji meri tudi trgovina, gledališča, nočni lokali in lahko tudi vse javne naprave, kakor tudi omejen promet na železnicah. Ta premogarska stavka je začela postajati kritična za vse indu-| strijske kraje. Vsled potrebe za varčevanje z obstoječimi nizkimi zalogami premoga je državna trgovinska komisija v Illinoisu zadnjo sredo odredila zelo drastične ukrepe glede porabe elektrike v industrijske in trgovske svrhe. Prepovedana je poraba elektrike v oglaševalne svrhe in drastično reducirana tudi v druge komercialne in industrijske svrhe. Vse tovarne so omejene na uporabo) elektrike na 24 ur v tednu. Do tega drastičnega ukrepa je prišlo, ker imajo elektrarna premoga le za približno tri. tedne ob normalni porabi. V enakem položaju se nahajajo tudi čikaške vodovodne naprave. Elektrika za j domačo porabo, za hišno razsvetljavo, zaenkrat še ni omejena, toda oblasti apelirajo na stanovalce, naj varčujejo z njo. Vse te drastične odredbe so prišle nenadoma. Prišle so nenadoma, ker tej stavki ni nihče posvečal dosti pozornosti, kajti iz dnevnih vesti so jo rinili drugi bolj senzacijski dogodki, ki se odi-1 gravajo v areni svetovne politike. Zdaj se je b»ti, da bo nastala so Izposlovali injunkcijo po e- housove tovarne, ampak stav kovno linijo je prekoračilo le o-krog en tisoč pod protekcijo šerifa Monaghana in količkov državne milice, dočim je ostalih tri tisoč vložilo protest pri svoji organizaciji White Collar Feder ation of Westinghouse Independent Union. Sklicali so sejo, ki se je vršila zvečer. Odlok teh delavcev je bil sporazumom naših lokalnih voditeljev unije 601 CIO, da oni ne bodo opravljali našega dela; v slučaju, d« bi začel kakteri njihovih članov aH kdo drugi o-pravljati skebsko delo, bo unija takoj odpokliacla vse svoje delavce iz tovarne. Po tej pogodbi se je naslednji dan vrnilo na delo okrog 85 odstotkov klerkov. Ta odlok družbi ni bil po volji In je takoj drugi dan začela od-plavljati klerke, saj dobro vedo, da jih ne potrebujejo toliko ča sa, dokler smo mi na stavki. Ampak to je le kompanijska propaganda, da zdrobi našo stavko. Poskusili so že vse. Najprej prava histerija proti premogarjem in Lewisu—ne proti operatorjem! Bati se je, da bo ta histerija dobila odmev tudi v kongresu, kjer bodo "delavski prijatelj'!" izrabili to priliko in zopet skušali sprejeti drastične protidelavske zakone. Vsa pogajanja za sklentev nove pogodbe so v popolnem zastoju že več kot dva tedna—odkar je Le>vis demonstrativno odšel iz dvorane in obtožil operatorje farsnega pogajanja. Zadnje dni je delavski tajnik Schwellenbach tu pogajanja zopet skušal oživeti in , imenoval bivšega delavskega podtajnlka in unijskega voditelja Edwarda McGradyja, ki je dobil mastno službo pri Radio Corporation of America, za.posebnegu posredovalca. On in Paul Fuller si zdaj prizadevata, da bi pogajanja med operatorji in Lewisom zopet spravila v tir. Glavno sporno vprašanje med operatorji in premogarsko unijo )e ustanovitev bnn' '«' v. >.6 se nekdo I ljudstva, v re-' 'luie, imamo da-»>ebno ljudje s I teteklostjo so v e načine dr-! ' " navidez v n ko. Tako '» bili včasih li delavskega r>' na vao moč plač. čr-na^i noffubn.. H r*idietij In tniki kar s*-Delavci a >a rr govVrjajoci odstotek, dobiček I čim večji je obratni promet, večji je njegov dobiček. Škodo od zvišanja mezd pa ima naše gospodarstvo in posredno delavstvo samo. Predmeti postajajo dražji, realna delavčeva mezda pada. V drugih primerih se je dogodilo, da je zastopnik državnega podjetja pri pogajanjih popustil, češ saj je podjetje last ljudstva. Prav zato, ker je podjetje last ljudstva, ne sme tako podjetje služiti koristim posameznikov, ker bi Šlo to na škodo skupnosti. Naše gospodarstvo bi se pri takem gospodarjenju kmalu znašlo tam, kjer žele naši sovražniki, ki vedo, da bijemo na gospodarskem področju odločilen boj. Ljudske množice morajo v tem boju podpirati naše oblasti, kakor morajo naše oblasti ostro paziti na koristi celokupnega ljudstva in države. Trboveljski rudarji na delu Nedavno smo se zbrali delavci zapadnega obroka rudnika Trbovlje na posvetovanje, kako bi uredili delavnico in dvorišče, ki nam služi za skladišče. Sklenili smo, da po izmeni odidemo na kosilo, popoldne pa se vrnemo in poprimemo za delo. Skladiščnik tovariš Potokar napi je medtem pripravil orodje, da smo mogli takoj pričeti z delom. Skupine so si med seboj napovedale tekmovanje. Prva skupina je pričela s sortiranjem 300 mm jamskih odtočnih cevi. Te cevi (žloti)—so položene v tlu, zato se cesto zgodi, da jih pritisk v jami stisne in postanejo neuporabne. Skupina je sortirala cevi na neuporabne in tiste, ki so zmožne popravila. Preložila je skupno 13,500 kg cevi. Dru^a skupina je prestavila ograjo dvorišča za 8 m, da je povečala površino. Na pridobljeni prostor so delavci zložili zahvalne cevi 200 m dolge in 157 mm premera. Te cevi so zelo važne za zapiranje odkopanega dela jame, ker je brez zapiranja nadaljnje delo nemogoče. Dealvci so z diferencialnim škripcem prestaivili težke betonske škripce,* ki so zakopani globoko v zemljo, na določeno mesto. Ta skupina je pritegnila k delu varilca tovariša Guna Rudolfa ml., ki je nerabne cevi razre-zal, da so delavci lahko odstranili obrobnico in prirobnico. Ostale dele cevi sta dva delavca spravljala na kup starega železa. Varilec je prerezal okrog 270 komadov cevi, delavca pa sta nagromadila veliko množico starega železa. Tretja skupina je pospravljala vse ostalo nerabno železo. Prezrla ni nobenega kosa železa, saj se zaveda, da je potrebno še mnogo železa, ki ga bodo jeseniški delavci prelili iz tega starega. Zbrali in zložili so ga o-krog 8000 kg. Pri delu so- delali marljivo prav vsi, posamezni pa so se še pb^ebno izkazali po svoji neumorni delavnosti. Pri prvi skupini je delal tovariš Trebušek Franc st., ki dela v rudniku že 44 let; tovariš Lubi Zelkat je dvigal veselo razpoloženje v druKi skupini, ko je na šaljiv način vzpodbujal sodelavce k delu, pri tretji skupini pa je delal tovariš Guna Rudolf st., kovač in monter jamskih izvaževalnih strojev, ki ni zaostajal za mlajšima marljivima delavcema Tre-bušakom in Petričem. V 360 prostovoljnih urah so delavci očistili vse dvorišče in skladišče. Veseli so bili opravljenega dela. sklenili pa so tudi, da bodo v bodoče sproti sortirali nerabno železo, nerabne cevi in vsako stvar odložili na svoje mesto. V 360-tih urah so doprinesli ponoven delež k tekmovanju, na katerega so jih pozvali rudarji Zenice. VahierAloJs. Žareč je v okraju Ilirska Bistrica v coni B uspešno obnavljajo Ajdovščina, 15. marca. Dopisnik Tanjuga poroča: Na zboru volivcev so sklenili vaščani Za-rečij v okraju Ilirska Bistrica, da bodo popravili cesto, ki pelje v Zarečico, in si sami napeljuli v vas elektriko. Cesto so že popravili, električne vode pa neumorno postavljajo in upajo, da bo v kratkem času zasvetila e-lektrika tudi v njihovi vasi. Kmetje so se med seboj poraz-govorili, da bodo tisti, ki imajo živino, pomagali revnejšim. Ljudski samoiniciativi, ki ima pod jugoslovansko vojaško upravo vso možnost razvoja, je pripisati, da bo letos spomladi vsa orna zemlja obdelana. Vas Za-rečje je bila po okupatorju močno opustošena in požgana. Okoliški kmetje so vaščanom priskočil« za gradnjo novih domov, drugi so jim na pomoč. Pripeljali so jim iz gozda les, navozill kamenje, tretji natesali les. Tako upajo, da bodo z vsemi svo-viji močmi v kratkem času obnovili vas in zaživeli normalno življenje. Vaščani so si ustanovili svoje prosvetno društvo. Tako si ljudje sami gradijo boljšo bodočnost. Byrnes je postal pesimist Washington.—ONA—V teku zasebnih razgovorov pred svojim odhodom v Pariz, je namignil zunanji minister Byrnes, da skrajno pesimistično presoja svetovno politično situacijo, posebno pa ameriško sovjetske od-oiušaje. Byrnes je odkritosrčno povedal, da je svetovni mir v veliki nevarnosti, ter da so naziranja med zapadnimi velesilami in Sovjetsko unijo tako nasprotna, da je pariška konferenca v naprej propadla. Do zdaj je Byrnes vedno naglašal svojo vero v pobotanja na podlagi svobodnih razprav ter prijateljskih razgovorov. Oni, ki so slišali njegove privatne opazke pred odhodom, pravijo, da je ta njegova vera omajana. Byrnes je posebno odločno govoril o sovjetski ekspanziji in je celo namignil, da bo morda potrebna vojna, da se jo ustavi. Dejal je, da razume ruske želje, da morajo biti njihovi sosedi prijatelji, a obenem je izrazil svoje prepričanje, da hočejo iti Rusi daleč preko tega. Dejal je, da so vlade v sovjetski sferi ma-rijonate, ter da narodi niso "prijatelji", tudi tam ne, kjer so vlade "prijateljske". Byrnes je povedal, da bo z največjo odločnostjo nastopil proti ruskim zahtevam, da dobe svoj glas v zadevah Sredozem- lja, ter da bo v tem pogledu proti vsakim in vsem koncesijam. Obenem s temi izjavami je Byrnes toplo priporočal, da se podaljša doba naborov in da je treba skrbeti za to, da ostane ameriška armada močna in dobro opremljena. Njegovo stališče je baje značilno za splošno nezadovoljnost, ki prevladuje v Washingtonu v uradnih krogih glede ruskih zahtev, in za rastoče prepričanje, da bo nemogoče preprečiti novo vojna To prepričanje je pred vsem očividno v Beli hiši in v vojnem ministrstva. t -s Težave angleške in- » dustrije magnezija London.—ONA—Britanska industrija magnezija je zabredla v velike težave. Od štirih velikih britanskih tvrdk, ki so proizvajale to lahko kovino, obratuje zdaj le še ena, Magnesium Electron, in še tej bodo baje potrebne podpore s strani države. Industrija magnezija se je mogočno razvila na Angleškem šele v zadnjih letih in sicer pred vsem radi potreb države. Produkcija je dosegla 20,000 ton letno, kar presega vso svetovno produkcijo iz predvojne dobe. Sedanjo krizo je pripisati največ nesposobnosti civilnih industrij, da pgrabijo tolike količine magnezija. Britanski magnezij je tudi za 40% dražji kot ameriški. Kmetijska izobrazba v Bosni in Hercegovini V okviru prvomajskega tekmovanja v Bosni in Hercegovini si prizadevajo kmetijsko naobra-ziti široke ljudske množice. Na ozemlju ljudske republike Bosne in Hercegovine posluje okoli 15 kmetijskih tečajev. Tečaji bodo pripravili večje število mladincev in mladink za vodje poljedelskih delovnih brigad. Z namenom podrobneje seznaniti ljudske množice z delom na polju in uspešnim kmetovanjem, se vršijo v vseh srezih strokovna predavanja. AntifaŠistične organizacije prirejajo na svojih sestankih praktična predavanja o kmetijstvu In živinoreji. Za- Z. N. PRED SVOJIMI NALOGAMI Na svojem sestanku zadnjo zimp so Združeni narodi—s svojim občim zborom, varnostnim svetom, ekonomskim in socialnim svetom ter s svojimi odborHn komisijami—prvič gledali v obraz svojim nalogam in svojim odgovornostim. Meseca marca se je v New Yorku sestal varnostni svet Z. N., da nadaljuje zborovanje organizacije, a septembra letos se bo sestala, tudi v New Yorku, skupščina Z. N. v svrho nadaljevanja dela, zupočetegu na londonski konferenci. Na londonski konferenci Z. N. je bila glavna naloga skupščine ali občega zbora Z. N. organiziranje. Dnevni red konference je radi tega vseboval točke o sestavi varnostnega sveta, ekonomskega In socialnega sveta, ter rar.nih odborov komisij, katere naj imajo v svojem področju zadeve procedure; dalje se je na tem sestanku imenovalo ozir. izvolilo razne odbornike v stalne in začasne pododseke in komisije, kot tudi sodnike v mednarodno sodišče; določilo se je tudi, da se izbere primeren kraj za stalno domovanje Z. N. in poleg tega je dnevni red vključeval še cel niz manjših stvari, ki jih j*1 bilo treba vzeti- v pretres in rešitev preden je mogla biti organizacija spuščena v pravi tir. Oden od nujnih problemov pred Z. N. ozir. pred občim zborom je bila vzpostavitev komisije, v katere področje je pripadala zadeva novega odkritja— nimanje za predavanja je zelo veliko in jih obiskuje veliko število oseb. Ljud. pravica.' Tri dni predno Je dršavnl tajnik Jame* P> Byrnes cdpotoval v Pati* ns konfeten-o zunanjih ml- atomske energije. Ta problem ni bil predvidevan ob priliki konference Z. N. v San Francls-cu. Ali začasa zborovanju v Londonu je bila ta zadevu glavna in najnujnejša briga in skrb Z., N. Komisiju za atomsko energijo sestoja iz 11 članov varnostnega sveta in Kanada je prišteta zraven kot 12. članica. Naloga komisija je, da se bavi s predlogi, ki streme za tem,- da postane atomska energija človeštvu blagoslov in ne prokletstvo in nesreča. Ko se je zaključila prva konferenca občega zbora v Londonu, je že bilo očitno, da bo treba upoštevati in reševati razne mednarodne probleme, kakor hitro se bo sestal varnostni svet Združenih narodov. Med te probleme je spadala zadevo med Iranom in Sovjetsko zvezo situacija, ki se je pojavila ponovno na sestanku Z. N. v New Yor- I ku—drugi ,probleroi, ki so prišli v pretres varnostnega sveta v Londonu, Je bila zadeva britanskih čet v Grčiji in Indoneziji ter zahteva Sirije in Lebanon«, da Anglija in Francija od pok 11-četa svoje čete iz njihovega ozemlja. Medtem, ko je varnostni svet premlevul važne politične probleme večjega obsega, so drugi organi Z. N. izravnavali drugo manjše probleme ter spravljali organizacijo v tek. Obči zbor je sestavil šest glavnih odborov, kateri imajo v svojem področju sledeče odgovornosti; Odbor št. 1. Politična in varnostna vprašanja, (Ta odbor J« predložil resolucijo /.u vzpostuvo atomske komisije.) Odbor št, 2. Socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (Najnujnejši tekoči problem lega odbora so pregnanci in be-1 guriet.) Odbor št. 3. Kkonomr kn in fi-'nartčna vprašanja '(Po« I a i 'je resolucijo za imenovanje poseBn'* j komisije z ozJrom na UNItKA ) Odlior fct 4 Vprašanje upravi teljstva nesuverenih ozemelj »n ljudstev ali narodov. Odbor št. 5. Vprašanja uprave j in proračuna (budget). (Ta ««i bor ima predložiti proručun /a vzdrževanje Z, N, ter dolo iti vplačila včlanjenih narodov iti držav J ' Odbor it 6, Legalna i i^a (Odbor m» '»»a (*m al / l< talnimi m ustavnimi t mu po-blerrmv. predloženih od .,i.aiii t stalili o lU.rov, kot tudi / vpre* ZMAGE IN PORAZI V HUNTER COLLEGU Napisal Donald Bell Delegati, ki se zbirajo na sejah varnostnega sveta organizacije Zedinjenih narodov, so videti te dni jako prepadeni, kot da so siti vsega — tudi zmag nad Rusijo. Ko je permumentna umerišku večina skupaj z Angleži zopet z osmimi glasovi proti trem odbila sovjetski predlog, je Gromiko v kratkih besedah Izjavil, da se Sovjetska unija ne bo več udeleževala sej, na katerih se bo razpravljalo o perzijskem vpra-kBi4L_ Niti tega ni povedal, aji bo Sovjetska unija odgovorila na zahtevo, du poroča dne fi. maju Zedinjenim narodom, uli je umuknila svoje vojaške sile iz perzijanskegu ozemlja ali ne. Dejstvo je, da težišče diploma tičnih dogodkov zdaj je v Parizu in ne več v New Yorku. Stetti-nius, Bonnet in Gromiko so najbolj avtomatični predstavniki svojih vjad in se kar najstrožje ravnajo po navodilih, katera dobe od svojih ministrov. V'Hunter Collegu se bo torej odražalo stanje pogajanj na pariški konferenci. Perzijska zadeva sama na sebi je že dolgo postrffh predmet in izraz tekmovunja velikih sil med seboj. Stvar je izgubila svojo lastno vrednost in je le še vzvod, na katerega pritiskajo z vsemi svojimi silami veliki tekmeci. Položaj, ki se je razvil iz tega. je precej sličen onemu Iz leta 1907, ko sta se Rusija in Velika Britanija pobotali glede svojih vjjlivnih.iifer.v Perziji. Rusija je ______istočasno potisnili Rusijo ven Iz dobila svoje koncesije petroleja ■vetovne"bP|itil*scljt. Pngtr in nekaj avtonomije za pokrajino Azerbejdžan. Vlada v Perziji je zdaj tudi precej bolj prijazna Husijl kot ona, ki je bila na kr* nilu v trenotku, ko je predsednik Hakimi naslovil svojo pritožbe Zedinjenim narodom. Toda vprašanje s tem še ni zaključeno, Perzijska /udeva je zdaj vprašanje prestiža in propagande, Večina, ki prevludu|e v varnostnem svetu, potisku Rusijo na zatožno klop — to pu je stvar, katere mogočna država nikdar ne sprejme rade volje. Franeonski delegat I leni v Hon net je že ponovno svaril delegate varnostnego svets, da Je položaj nevuren In utegne pokopati bodočnost Zedinjenih narodov. Kdor je prisostvoval sejam varnostnega svetu, je odšel z vtisom, da doživljajo Rusi poraz zu porazom, in ta vtis je tudi pravilen, toda le v toliko, v kolikor se tiče ozkega ob/otju vumostnega svetu samega. V resnici pu so Rusi porazili večino vut'-nostnegu svetu ravno tolikokrnt kot so bili sumi poraženi. Ko je sovjetski delegat (iromiko- odšel iz dvorane, jo s tem tudi o-nemogoči I vurnostnemu svetu vsako |)raktlčno odločitev — in ta svoj korak bo mogel jxmovltl tuko pogosto kot bo njegovi vin-d i d i ago, Nudmočna pozicija unglo-ani< riške večine v Hunter Collegu tudi ni moglu preprečiti, du so v Teheranu ugodili ruskin\ zahte-\ .mi \ pogledu koncesij petiole ju. Varnostni svet je zmagal v Hunter Collegu, u je bil prenpi-gan v Teheranu. Morda bi bild celo pretirano trditi, da je sovjetski prestiž trpel rodi tega — muslimani na Srednjem vzhodu utegnejo zuključiti, du so sovjetski uspehi v severnem Iranu bolj vašni kot diplomatični manevri v New Yorku. Ker razpolugujo Anglo-Ame-rikancl v varnostnem svetu s permamentno večino, skušajo o-jačltl območje tega telesa, Ruse pa obtožujejo, du onemogočuje-Jo normalni razvoj organizacije Zedinjenih narodov. Ne pozab-ljujmo, do so Rusi ravno rodi te-gu, ker so v naprej vedeli, du bodo vedno v monjšini. zahtevali pravico vetu. Popolnoma izključeno Je, da bi mogli uspeti, da napravimo Is varnostnega svetu in vse organizacije Zedinjenih narodov orodje protiruske politike, ne do 1st dlca bi bila, da bi poNtalo to organizacija protlruska zveza in prenehala biti svetovna, Ni tu nučin bi zmugali na tem po!,iu, u bi obenem poruzlll sami sebe na polju našega stremljenja, du ustvarimo svetovno organizacijo, v kateri bi bile zastopane vse velesile sedanjega času. Take odločilne zmage na *v»>-t« vnem diplomatičnem polju so često dvomljivi us|>ehi, Navadno so manj blesteče zmage .bolj koristne svetovnemu miru In blugostanju. Ako bomo hoteli na vsuk način dominiratl v organizaciji Zedinjenih narodov, v vseh slučajih, bomo Imeli koncem koncev v rokah zvezo, katere niti nočemo, izgubili bomo pa oni "en sam svet", zu katerim smo stremeli. — ONA. AngUii in Libija Washington.- ON A—I* virov, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom prihaja vest, du Je pričakovali, du bodo Angleži v bližnji bodočnosti poskusili dobiti baze v Libiji. TI krogi ojiozui-jujo na to, du imujo Angleži nu. Srednjem vzhodu zdaj baze le v Palestini, kuteje utegne prevzeti v vuruštvo oigunizuclju Zedinjenih narodov, in Iraku ln Transjordaniji, kuteiih neodvisnost je Hritunlju priznala. Rudi tegu je logično, du iščejo novih bas v Libiji, today w p ra /le rlskirsjte ostctl bres cvtlUe n« Materinski dani Oddaile vaše naročilo še T)ANK& in si saqofovlle dobili Iste kar reliltl V*š cvelll^fr vam s vaseljem V resici u.|nislrov. mu Je Zdiušeni odbor Ameriksncev JugoJcvscsUga porekle prediošiJ spoutenko in peti >ka prav nič (lpl knjige) s $4.SSf podpisi ameriških dešavljancv. med njimi tudi Amsrf-nov in Italijanov, umji n uintifte (psedpravK) ter nje narobe podpirajo jugoslovansko teso sli sahtevo. naj p»ide vsa Pomorska s Trstom in JstrlJo vr«d ped davčnih i/jem^ Pol« g «eh g1 \ ker ima od Jugcalavijo kot aflotMmma republika. Na knjigi Je videli tri sveske podpieov. ki so biii predloženi odborov so še razni odneki te*»-» dovoljen od dršavnemu departments sUokovnji0uiV.-.KLib i % s * a LEV N. TOLSTOJ: * * * : KAZAKI [ t * t a KAVKAfiKA POVEST a * Is ruščine prevel « « ? JOSIP KNAFLIČ f (Nadaljevanj«) Tudi v senci je biio neznosno vroče. Zrak nad vinogradom je bil zasmrajen. Topel, močan veter, ki je vel skozi vejevje, ni prinašal hlada, ampak je samo enakomerno pripogibal vršičke po vinogradu raztresenih hrušk, breskev in murv. Praporščak je pomolil še enkrat, vzel potem izza hrbta s trtnim perjem pokrit vrček z vinom, pri dulcu in podal vino stari. Praporščak je bil v sami srajci, ki je bila na prsih razkaljena, tako da je kazala mišičaste, kosmate prsi. Njegov ozki, zviti obraz je bil vesel. Ne v pozi ne v govoru se ni kazala njegova navadna političnost; bil je vesel in naraven. "A do večera bomo gotovi s krajem za šu-po?" je dejal in si brisal mokro brado. "Bomo," je odvrnila stara, "če nas vreme ne zadrži. Demkinovi še polovice niso zdelali," je dostavila. "Ustjenka sama dela in se ubija." "Kje bodo ti zdelali!" je ponosno rekel praporščak. "Na, izpij, Marjanka!" je rekla starka in podala vrč hčeri. "Če Bog da, bomo imeli s čim svatbo obhajati." * "Delo treba najpoprcj opraviti," je dejal pra-|>orščak, nekoliko ozlovoljen. Dekle je povesilo glavo. -. - "Pa zakaj bi ne govorili?" je dejala stara. "Stvar je sklenjena in čas ni več daleč." "Ne prenagli se," je zopet rekel praporščak. "Zdaj je treba vse opraviti." "Ali si videl Lukaškincga novega konja?" je vprašala stara. 'Tistega, ki mu ga je podaril Mitri Andrejlč, že nima več: zamenjal ga je." "Nisem ga videl. A govoril sem davi s slugo našega gostača," je dejal praporščak. "Pravil je, da so poslali njegovemu gospodu zopet tisoč rubljev." , "Bogatin, z eno besedo," je potrdila starka. Cela rodbina je bila vesela in zadovoljna. Delo je hitro napredovalo. Grozdje je bilo boljša in obilnejše nego so pričakovali. Po kosilu je Marjana vrgla voloma trave, zvila svoj bešmet pod glavo In se ulegla pod voz na potlačeno, sočnato travo. Imela je na sebi samo rdečo soročko, to je svilnato ruto na glavi, in modro, obledelo katunasto srajco, a vendar jI je bilo neznosno vroče. Obraz ji je gorel, noge niso našle pokoja; oči je imela rosne od zaspanosti in utrujenosti; ustnice so se odpirale nehote, prsi so se dvigale težko in visoko. Trgatev je bila pričela že pred dvema tednoma, in težko, neprestano delo je izpolnjevalo vse življenje mladega dekleta. Rano zjutraj, ko se je pričelo daniti, je vstala vsakikrat, si umila obraz z mrzlo vodo, ogrnila ruto in tekla bosa k živini. Nato se je brž obula, nataknila bešmet, djala kruha v culico, zupregla vola in se odpeljala za celi dan v vinograde. Tam je počivala samo kako urico, rezala grozdje, vlačila košare In se je vračala zvečer vesela in nič trudna v vas, vodeč vola za vrv in poganjajoč ju z dolgo šibo. Ko je bila v mraku oskrbela živino, si je vzela s seboj bučnih pcčkov v Širokem rokavu srajce in Šla na ulico se posmejat z dekleti. A čim Je ugasnila večerna zarja, je že šla v hišo, |mjvečerjala v temni shrambi z očetom, jnaterjo in bratcem, brezskrbna, zdrava, šla v izbo, se usedla na peč in v poldremoti poslušala gostačeve razgovore. Čim je odšel, se je vrgla na postelj in spala do jutra globoko, pokojno spanje. Drugi dan je bilo takisto. Lukaške ni videla od zaroke nič več in mirno je čaHhla dneva svatbe. Gostača se je bila navadila in z zadovoljstvom je čutila na sebi njegove neprestane poglede. XXX. Čeprav se človek ni vedel kam djati od vročine, čeprav so plesali celi roji komarjev v hladni senci voza in čeprav jo je mali deček, prebračaje se, suval, si je potegnila Marjanka ruto čez glavo in je bila že zaspala, ko je pritekla naenkrat k njej soseda Ustjenka, smuknila pod voz in legla zraven nje. "No, spat, dekleta, spat!" je klicala Ustjenka, ko se je ulegala pod vozom. "Stoj!" je rekla in se vzravnala, "tako ni prav." Skočila je pokoncu, natrgala zelenih trt, jih obesila po obeh straneh na kolesa voza in razgrnila povrh še svoj bešmet. "Ti, pusti me tja!" je zaklicala dečku, ko je zopet zlezla pod voz. "Mar je za kazake mesto pri dekletih? Poberi se!" Čim je bila ostala pod vozom sama s prijateljico, jo je Ustjenka naenkrat objela z obema rokama in pritiskeja jo k aabi, pričela po-ljubovati Marjanko na lica in vrat. "Ti moj ljubček! Moj bratec!" je rekla in zagnala svoj tenki žuboreči smeh. "Lej jo no! To si se pri dedku naučila!" je odvrnila Marjanka, braneč se je. "No, pusti!" In obe sta se tako smejali, da je mati zavpila nanju. "Ali me zavidaš?" je šepetala Ustjenka. • "Kaj čenčaš? Pusti me spati. Kaj si prišla?" A Ustjenka ni dala miru. "Ah, imam ti nekaj povedati. Tak poslušaj no!" Marjanka se je vzdignila na komolec in si popravila ruto na glavi. "No, kaj poveš?" "O tvojem gostaču* vem nekaj." "Nimaš kaj," je odvrnila Marjanka. "Ah, ti zvitoglavka!" je rekla Ustjenka, jo dregnila s komolcem In se smejala. "Nič ne poveš. Ali zahaja k vam?" "Zahaja. Kaj zato!" je rekla Marjanka in naenkrat zardela. "Vidiš, jaz sem odkritosrčno dekle, jaz povem vsem. Kaj bi skrivala?" je dejala Ustjenka in njen veseli, rdeči obraz je zadobil zamišljen izraz. "Mar storim komu kaj hudega s tem? Ljubim ga; to je vse!" "Dedka, kaj?" "No, da." "A to je greh!" ja menila Marjanka. "Ah Mašenka! Kdaj pa naj bomo vesele, če ne zdaj, ko smo prosta dekleta? Kadar vzamem kazaka, bom rodila otroke in slabo se mi bo godilo. Le omoži se s tvojim Lukaško; potem ti veselje niti na misel ne pride več, potem pridejo otroci in delo." "Kako to? Druge žive tudi v zakonu dobro. Vseeno je!" je mirno odvrnila Marjanka. "A povej no vendar, kako je bilo pri vas z Lukaško?" "Kaj je bilo. Zasnubil me je. Oče je hotel odložiti na drugo leto; a zdaj so se dogovorili, da me dajo jeseni." (Dalja prihodnjič.) Brici raje sprejmi jo še enkrat boj, kot da bi bili samo en dan zopet sužnji Bilo ie že v poletnih dneh I. 1W2 ko tforiška Brda niso bila več mirno zaledje, marveč fmnta Takrat v tistih dneh. ko ko bile svetovne fronte na stotine kilometrov daleč od teh krajev in ko se je vojna še vedno lazplamtevala in nt nič ka/alo na bliJnji njen konec in ko so omahljive!, strahopetci in poli znanosti, niso premišljevali o čudnih zakonih vojevanja in front, in vendarle so ustvarili fronto, kt je bila velika in pomembna stvar lt) o kateri bo šel gla* skozi stoletja in ki nikdar ne bo pozabljena. Ustvarili so veliko fronto, na kateri se je odločalo vse in na kateri se tudi tični špekulantje oznanjali poli- dw2» tiko čakanja po navodilih tujih bi nam bilo danes brez I*»staj, ki so ra/itrjala Ke*lo; nJe' kttkor br** " Počaka j te, prezgodaj Je ie, da- ^,cbre* leh ,oz in trt!" govora mo vam pravočasno znak /a u-koloni. u—»-I*«r prav v tiatih dneh in nočeh ' ln 1 »o briški koloni in vinlčarji ko-j vali in pripravljali svoj veliki, crflločilnl upor. Glas bednih in zavrženih ni prodrl v te kraje, v ta del slo-venske zemlje, ki je atlsnjrtia med Sočo In furlansko ravnin « kjer že oddavna prebiva ponosen rod ljudi, ki hočejo biti sami oblikovalci svoje usode I o to je onstran Soče, to je tam kar imenuje italijanski lmperi. ali/em "ll vaochio territorw. itn-liano" in pri tem porablja, da so »<>»ed)e briških Slovencev Fur lani, ki na imenujejo Italije kot svojo domovino, mar ve« lr državo, v kateri živijo. In na teh alovenskih tleh. kjer 1942 je 18-letna Jela šla prvikrat ponoči preko S<«e. kajti prihajali so tisti, ki so jih čakali dolga obdobja ln ki so jih napoaled vendar le pri čakali. Nikdar nt čula Jela. kako je treba hoditi mimo zased in*po-stojank. preko železnic, a vendarle Je prišla ln jih prepeljala srečno preko vseh zaprek. tisto nof ao prišli kmet|e " VHch koncev, iz Medane in Kopane, iz idrskr doline, iz sa rne Gorice, z Bihane, Vrhu veli in Priltmja v polje airka pod Koj.skim, da bi se i njimi rargo-varjali in" domenili kako in kaj Kako silno ao motala takrat tirpetatt njihova srca. ko ao kmet |e poljubljali njihove puš> sploh ni Italijanov, briški kmet-i kr Prišel Je čas. v katerega so je m*> takrat raxmiilj«li o vojni, doslej samo verovali, kajti oni so postali tisti srečni rod, ki na davne želje, davni boj izpelje do konca. Trdi obrazi in neuklon ljlva volja, razpaljena briška gruda, veter sem lz tržiškega za llva, to se je takrat prelivalo ln mešalo z vprašanji. Puške so romale lz roke v roko ln v maj hnl ccrkvi pod Vrhuljaml je France, čeprav je bila noč, zvonil tiho znak upora. Še tisti večer so kmetje pri nesli nekaj starih avstrijski pušk. "Takrat niso bile rabljene za pravo stvar, zdaj bodo!" In tisti večer so le predobro vedeli, da Je onstran nasilni meja. ki jih je strla partizanska noga, dežela, njihova domovina kjer so se ljudje prav tako za obljubili, da se snidemo in zdru žimo za vedno, kot močni gospodarji na svojem, delavci in kmc tje, brez baronov ln grofov, brez gospode, ne kot koloni in bajtar ji, marveč- kot svobodnjskl. Pred dnevi smo obiskali skupino tujih novinarjev Brda Pot nas je vodila it Trsta preko Gorice in Pevme v Kojsko do Medane Poigane hiše in vasi ln slavoloki ter zastav« dovolj jasno govore o trdni odločenosti in enot nosti briških kmetov včeraj tn danes Vsa Brda zdai doživljajo velike dneve v pričakovanju med zavezniške komisije &e bolj pa tisti dan. v katerega verujejo bol) kot v vse drugo, ko bodo lahko gabili na robu furlanske ravnini mejne kamne ns kate- rih bo napisano Brda—Jugoslavija. Za tisti dan se že danes pripravljajo, njih misli so zaposlene, kako čim lepše tudi formalno stopiti v domovino velikih narodov, v svojo lastno in sveto domovino. Na Kojskem nas je pričakovala zbrana vsa vas na trgu, kjer stoje veliki ameriški tanki, bog vedi zakaj in čemu. Ljudje hodijo mimo njih, globoko so uža-jeni, a mirni. Ne dolga doba okupacije, ne ves nacionalni teror vseh vrst okupatorjev, ne tuje šole, ne streljanja, prav nič ni moglo spremeniti nacionalne fizionomije teh slovenskih krajev. Etnološka meja med Slovenci in Furlani je ena najstarejših etnoloških meja v Evro-Od naselitve v začetku sedmega stoletja se je spremenila e ponekod za nekaj kilometrov. Stoletja, ki so šla skozi te kraje, niso ničesar spremenila, le silen ln neuklonljiv rod je zrastel tod. n prav zato danes Brici ponosno napišejo na svoje hiše: "Tu smo Slovenci!" "In kje so Italijani?" jih sprašujejo tuji dopisniki. Eh, tam kot nekdaj!" odgovarjajo na kratko. Zbrani koloni in viničarji, njih žene in otroci, bajtarji in delavci iz goriških tovarn so ponosni v teh dneh pred vsakim tujcem. "Tito, Brda so tvoja!" stoji zapisano na požgani hiši, in poleg tega koliko partizanov je dala vas, koliko jih je padlo, koliko niš je požganih, skratka vse, kar ; e vas dala za osvoboditev. Godba iz Kojskega, ki je nekdaj igrala briškim bataljonom, to so odhajali na svoje akcije l;ja daleč v Furlani jo, v okolico Vidma, Čedada, igra zdaj himno ftej Slovani in pesmi boja iz preteklosti. Ljudje pojejo. Pogumne Jele in 52 junakov ni več med zbranimi pred vasjo, toda njihovo delo ln žrtve so rodile velik sad. "Brrfa hočejo Jugoslavijo!" "Z vsemi zvonovi z vseh cerkvah bomo zvonili, ko bodo odhajali zadnji tujci iz naših kra ev!" "Brici raje sprejmejo še enkrat boj, kot da bi bili samo en dan zopet sužnji pod Lahi." Ppžgemo gvoje hiše in izsevamo trte, da nikdar ne bo več rodila zemlja, ki smo jo pojili s svojo krvjo in solzami!" Povejte angleškemu in ameriškemu ljudstvu, da hočemo Jugoslavijo!" Tako govore ljudje^. Okoli 500 se jih je zbralo v kratkem času. Trdo postavljajo svoje zahteve, trdo obsojajo vsak izpad zased-benih oblasti proti njim. Na vseh gričih, po vinogradih, na hišah so jugoslovanske in slovenske zastave, preko cest sla voloki, v vseh srcih—domovina Jugoslavija. Prebivalci se s pesmijo poslavljajo od nas. Tito, Tito, Tito, ori za nami in odmeva od gričev tja dol v Furlanijo, kjer ljudje šepetajo:, "Da bi tudi mi imeli Tita, bilo bi nam dobro, tako pa imamo le kralja in karabinerje!" Pri Sv. Martinu so nam zasta ve prekrižale pot. V Dobrovi so se zbrali ljudje in Izročali svoje zahteve. V Biljani so sklenili krog okoli nas ln nam pripovedovali svojem boju in žrtvah. V Medani je bila vsa vas zbra na na cesti. "Govorite s vsakim posebej ln vsak vam bo povedal, da smo tu Slovenci, da hočemo Jugoslavijo!" je dejal v pozdravu predsednik krajevnega NOO. Ves trg je poln ljudi, ki so prišli od dela. iz bližnjih in daljnih hiš, zakaj zdaj ne poznajo ne utrujenosti ne počitka, bol za priključitev k Jugoslaviji traja dalje. ln če je treba straži ti pred civilno policijo slavoloke, jih stražijo vse noči. če se je treba zbrati In protestirati, se zberejo kot en mož. Sestavljajo svojo zgodovino in pišejo svoje zahteve Tako so zapisali Medajd v prikazu svoje zgodovine: Vas Medana )e popolnoma slovenska vas LeM v Brdih na desnem bregu Soče. Steie 1145 prebivalcev <<*» prisotnih in 31 odsotnih ter 131 Izseljenih). Vsi prebivalci so Slovenci. Slovenci bivajo v Medani ln sploh v Brdih )o preko 1300 let. Medana meii na iugu in na rapadu na furlanska naselja Krmin. M >-ša in Kopriva. Jezikovna meia poteka ob obtonkih Moie. Koprive In po vrhu Krmlnske gore ter ja oatro ra rezan a med slovenskim In furlanskim življem in Uncle Sam Says ŠČEM ŽENSKO SLUŽKINJO Rad bi dobil žensko srednje starosti, Slovenko ali Hrvatico, naprednega mišljenja z ne več kot dvema otrokama, za domača hišna dela. Imam svojo farmo z električno razsvetljavo v srednjem Wis. Pozneje, ako se sporazumeva, tudi ženitev ni izključena. Plača po dogovoru. Tajnost jamčena. Pišite na naslov: SLOVENEC. 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. —(Adv.) Niče easy chair yea have, friend. This is real comfort. I'll bet yea are ene of my nephews whose family life rests on a firm foundation of United States Savings Bonds. Every banker, every merchant, every spiritoal leader in this commnnity will tell you that I'm risht. The flrst material possession any right-thinking, right-acting citizen acquires is savings. United States Savings Bonds are safe savings which grow In am out of ft for every |1 invested at the end of ten years. U. S. Treasury Dcbarlmtni tako naravna, da je ostala taka kot pred 1300 leti!—Tako se glasi del zgodovine vasi Medana. "Mi Medanjci zahtevamo Jugoslavijo!" Dan se je nagnil, zopet je bliže dan velike odločitve, tako re koč zgolj formalne odločitve kajti resnično priključitev so iz vedli briški kmetje že v onih poletnih nočeh 1. 1942. Posle, niso tiste odločitve nikdar izda li, nikdar niso zakolebali. Ljudje pojejo na cesti dolgo v noč in vzlikajo Jugoslaviji. Brda, to so živa resničnost volje in zahteve po priključitvi FLRJ in take resnice ni mogoče zanikati in nihče ne more sprejeti drugačne odločitve, kaieršne si je izbralo briško ljudstvo. In to ljudje v Brdih terjajo in za htevajo Jugoslavijo in Tita. Rdeče zvezde, ki gore po sla volokih v briških vaseh, nikdar ne ugasnejo. Briški kmetje ji stražijo tako, kakor bodo potem varovali mejo svoje matere Ju goslavije in njene mejne kamne na robu Furlanije. Rdeča zvezda in jugoslovanska zastava, to j simbol vere briških kmetov, velikih in junaških ljudi, ki so da za priključitev k Jugoslaviji vse kar je zahteval čas in boj. Brda so spregovorila in govore: "Hočemo Jugoslavijo! Hočemo Tita!" Vladimir Borjan. | Kazni mali oglati 100 DEKLET ZA DELO PRI Radio SVETLO, ČISTO, LAHKO DELO STALNA SLUŽBA KRATKA 4 TEDENSKA PLAČANA UČNA DOBA 71c - 76c IZKUŠENA DEKLETA TAKOJ OD ZAČETKA PO 83c AVTOMATIČNO POVIŠANJE DO 94c NA URO MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. 1000 North blizu Cicero Avenue uslužbenci »o deležni popusta pat nakupu radia Razni mali oglati WANTED WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK Assist with children No heavy laundry Own room; good pay Call—ROGERS PARK 0079 Raznimaliog|ui M E N STEADY . m PRODUCTION Work No experience neeesjL 5 DAY WEEK Apply Superintendent Coca Cola Bottling •«» W. Fullertoa Corner Narrag^tett WANTED GIRL or WOMAN Not over 45 years old for general housework References To go or stay COLUMBUS 0524 HOUSEKEEPER For eight room home Cook dinner - Own room * One ic half days off. Phone—DAVIS 7679 GIRL OR WOMAN" Light, clean factory work. 5 week. Very good starting Steady position. Excellent worl conditions. HOCHSTADTER 732 S. Federal St.-Wabash 65a MEN & WOMEN WANTED FOR LIGHT FACTORY WORK Apply Monday & Tuesday JOYCE 7 UP BOTTLING CO 2340 W. Adams St. NIGHT JANITRESSES UNION SCALE 6'/4 hours -. 6 day week 30 No. Michigan (Room 522) RANDOLPH 4568 Experienced Fitter All Around work Ideal working conditions Phone STATE 1245 UPHOLSTERER needed at once. Highest pay. Sh Some overtime. Excellent wo conditions. EDWARD C. HAVLIK 4106 W. 16th St—Lawndale J Girls & Women LIGHT FACTORY WORK and MACHINE OPERATORS Permanent jobs Good wages 2235 S. Western At HMf* BOYS 17 TO 21 PACKER BOYS IN OUR PRESSROOM Hours: 7:45 Morning to 4:15 Afternoon; 6:15 Evening to 2:45 Morning. 4600 Divertey i************************** Silk Screen Squeegee Operatort EXPERIENCED ONLY GOOD PAY. STEADY WORK Dupli-Color Prodi., 2440 S. Michigan ALI GLEDATE ZA D0BH( PLAČO IN 8TABILN0ST? Telefon kompanija ima takih prilik sa HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od saieika plača 70c na 1 po treh mesecih 75c na uro in. šestih mesecih po BOc na uro. ] ŽENSKE ZA čiščenje v vs DELIH mesta Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite s« pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v uposlorslntm ursdu sa ▼ pritličju 309 W. WASHINGTON Women ICE CREAM PACKERS HYDROX CORPORATION 415 East 24th Street BINDERY GIRLS MACHINE OPERATORS - TABLE WORKERS - WE WILL TM GOOD WAGES - PERMANENT WORK AMERICAN COLORTYPE CO. UŠI ROSCOE STREET _ Listnica uredništva Kar poštni aakon pc»poe«duJ« vsako oglašanj« kakršnaga koli arotkanja v Ustih, prosimo tn dopianik«. ki oglata)« priredb« svojih društev ali drugih org a-nlsaci). ali pa kako drugo akcijo aa shirani« denarja, naj v svojih poročilih n« omenjalo s ročk ali ar«£kan)a. kakor »udi n« kar t nth aH tomhulakih sahav. ako )• sa B)o določana vstopnina. Poštna uprava sahl«va od naa. da mora rm tako oglašanj« la liata. Pro. •Imo. drill« m toga. .......................... Važna nova kuharska knjiga za ameriške Slovenke 'SLOVENSKO-AMERI5KA KUHARICA' I sds Is MRS. IVANKA ZAKRAJSEK KNJIGA. KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA imet« Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke okrog 1200 receptov za amerikanska .in slarokrtjkj« evropska jedila.~V njej je tudi ANGLEŠKI ODDELEK M v angleščini podana pojasnila in recepti za tako na* ' , nosti kot POTICE, SARKLJI. KRAPI, BUHTELJNI, C p To bo našim tu rojenim kuharicam solo dobrodoilo »n * j' ^ toško navaditi pripravili "spociaUtete." ki so )ih »«*«»0 w imelo doma kmHARS** Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imrle ivoje aun KNJIGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večin. n»*» d in j in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x54 in*c. obsegs »koto strani. (40 poglavij), ter je vezana v trde in platnice Tiskana na dobrem papirju. » vidnimi Cena $5.00 s poštnino NAROČILA SPREJEMA PR0LETAREC 2301 So. Lawndale Ave. EMA REC I Chka,o**!