POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VBčIRNIK 1 Leto XIV. | Štev. 136 T ELE PON UREDNIŠTVA: 28-67 UPRAVE: 25-67 m 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek 18. luni ja 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po pošli 14 din. Dostavllen na dom 16 din, tujina 30 din. POŠTNI- ČEKOVNI RAČU.N: 11.409 Cena j din 1— | _ —m Pogoji za ustavitev sovražnosti Danes se sestaneta Hitler in Mussolini, da določita Franciji pogoje za ustavitev sovražnosti Nemčija bo zahtevala brezpogojno kapitulacijo na kopnem, v zraku in na morju CURIH, 18. junija. Ass. Press. PO SKLEPU NOVE FRANCOSKE VLADE, KI JE BIL SPREJET ŽE VČERAJ DOPOLDNE IN PO KATEREM JE FRANCIJA ZAPROSILA NEMČIJO ZA USTAVITEV SOVRAŽNOSTI IN SPOROČITEV MIROVNIH POGOJEV, JE HITLER POKLICAL NUJNO MUSSOLINIJA NA SESTANEK, KI BO DANES NEKJE V NEMČIJI. NA TEM SESTANKU BODO DOKONČNO FORMULIRANI KAPITULACIJSKI POGOJI. KAKŠNI BODO TI POGOJI, ŠE NI ZNANO, IZ NEMČIJE PA POROČAJO, DA BOSTA HITLER IN MUSSOLINI ZAHTEVALA BREZPOGOJNO KAPITULACIJO NA KOPNEM NA MORJU IN V ZRAKU. KLJUB SKLEPU PETAINOVE VLADE SE PA BOJI VENDARLE NISO KONČALI, AMPAK SE NADALJUJEJO. ZDI SE, DA SE VOJSKUJEJO POSAMEZNE FRANCOSKE ARMADE SAME NA SVOJO LASTNO INICIATIVO, DASI JE FRANCIJA PRESEKANA NA DVA DELA. POLOŽAJ PA JE TAK, DA TRENUTNO ŠE NI POPOLNOMA GOTOVO, ALI BO FRANCIJA TUDI V RESNICI BREZPOGOJNO KAPITULIRALA, ALI PA BO V PRIMERU NESPREJEMLJIVIH NEMŠKIH POGOJEV VOJNO NADALJEVALA, ČE BI BILO TREBA TUDI IZ AFRIKE- Obrisi nemških pogojev NEW YORK, 18. junij. United Press. Štiri francoske arnjade se borijo v brezupnem boju naprej. Odrezane so druga od druge. Čeprav je maršal Petain ukazal položiti orožje, se boji še nadaljujejo, ker Hitler še ni dal svojih pogojev, V Berlinu pravijo politični krogi, da ne gleda Nemčija na francosko kapitulacijo kot na vprašanje razgovorov, temveč kot na popolno in brezpogojno izročitev vse vojske in tudi mornarice. Nertiški listi piše-jo, da bo Nemčija vse storila, da ne pride francoska mornarica v druge roke kot v nemške. Tudi Španija se pripravlja, da postavi svoje zahteve na francoski Maroko in Gibraltar. Na bodoči mirovni konferenci si bodo razdelili francoski imperij Nemčija, Italija, Španija in verjetno tudi Japonska ter Belgija. , LONDON, 18. junija. Reuter. Sinoči ob pol 9. uri sta ministrski predsednik MussoHni in zunanji minister grof Ciano odpotovala jz Rima, da se sestaneta z vodjem rajha Hittlerjem. Čeprav o vsebini odgovora še ni prav nikakih poročil, pa je nemški radio tekom včerajšnjega večera že poluradno javljal, da bo Nemčija zahtevala od Frahcije brezpogojno kapitulacijo. Sestanek Hitlerja in Mussolinija BERLIN, 18. junija. DNB. Iz glavnega 1 francoske vlade, maršal Petain, je v ra-stana vodje je bilo izdano včeraj slede- dijskem govoru na francoski narod izja-če poročilo: Ministrski predsednik nove vil, da mora Franclja odložiti orožje. Pri ’ ' ; ; • u 1 /: > I : - ‘ - 4 • * 1 ’ Francija sprejme GOROr novega francoskega zunanjega ministra po sprejeti mir ibrez časti. Ako bi moraii odločati med ločitev že padia. Borili se bomo dalje!" tem je opozoril tudi na že storjen korak, s katerim obvešča o tem svojem sklepu državno vlado (nemško), da’ Izve za pogoje, pod katerimi Je Nemčija priprav^ Ijena sprejeti to ponudbo. Vodja se bo v ta namen sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, da z določi stališče obeh držav. Francija še ni kapitulirala BORDEA'UX, 18. junija. Havas. 9moči je francoski radio objavil, da je nemška poročevalska agencija DNB javila, da se bosta Hittler in Mussolini tekom noči sestala, da se posvetujeta o odgovoru Nem čije na vprašanje maršala Petaina o mirovnih pogojih. Odgovor Nemčije še ni prispel, treba je torej počakati in ohra-niti mirno kri. * 4 $, i i & ,* ih it? s## NEW YORK, 18. jun. Reuter. Neka francoska radijska postaja javlja: Ni res, da je Francija položila orožje. Franclja je samo zahtevala od Nemčije, da se doseže sporazum, ki naj konča s prelivanjem krvi. Zato je tudi Francija postavila novo vlado. Ker nemški odgovor še at dospel, se boji na vseh frontah nadaljujejo. Nemci lahko dožive še neprijetna presenečenja, če bi v svojih zahtevah šli preveč daleč. Francija še ni premagana, dostavlja poročevalec ameriškega radia. . LONITON, 18. jun. Reujer. Napovedo-valeč francoskega,radia je zvečer dejal, da je dolžnost vseh Francozov: mirno čakati na razvoj dogodkov. Dodal je, da je treba obsojati neorganizirano evakuacijo mest, ki preti popolnoma desorgani-zlratl Življenje v vseh departmajih hi operacije vojske. Ni nobenega razloga, M bi opravičil emigriranje v tolikšnih množicah. Vlada bo poskrbela za red. Vsi Frančozi naj se pridružijo pozivu mar-špi RefSfha.”' » »stiejua-Hrtf .trm* LONDON,, 18. junija. Reuter. Sinoči ob 21.30 uri je na francoskem radiu iz Bordeuxa spregovoril francoski zunanji minister Paul Bodouin celemu svetu, da razjasni ponudbo ministrskega predsed. maTŠala Pčtaina vodji nemškega rajha. V svojem pojasniinem govoru je francoski zunanji minister Jasno podčrtal, da je francoska vojna mornarica še popolnoma nedotaknjena, da je tudi francosko letalstvo, vkljub izgubam, še vedno mogočno, le kopna vojska je zašla v nevzdržen položaj. Za moderen način vojevanja namreč iti pripravljena. Razventega pa so jo sovražni predori razdelili na štiri ločene skupine. Tako je vkljub pomoči, kf Jo francoski armadi nudi zlasti britanska vojska in poleg tega še poljska, holandska, norveška in belgijska vojska, to premalo. »Zato smo morali«, je rekel Bodouin, »zaprositi za vsebino pogojev častnega miru. Toda za sedaj nismo prenehali z boji In nismo položili orožja. Mi nismo pripravljeni sprejeti mfr brez časti. Ako naj bi imeli odločati med obstojem in častjo, potem je odločitev že padla. — Borili se bomo dalje.« Francija za sedaj torej še ni kapltualirala. Raje bo Francija žrtvovala svoj obstoj, kakor svojo čast. radiu: „Mi nismo pripravljeni mirom in častjo, potem je od* NEW YORK, 18. jun. Reuter. Zunanji minister Francije je v svojem govoru v Bordeauxu, preko radia naglasil, da se Francija pri vsaki izbiri dejanj opira prvenstveno na svojo čast. Baudoin je govoril o veliki nemški premoči v efektivjh in materialu, ki pa kljub vsemu ni zlomila francoske morale. Izrazil je pohvalo pomoči, ki jo je nudila Velika Britanija s svojim letalstvom, vojno mornarico in vojaki Franciji. »Nikoli v zgodovinskih trenutkih ni bila Francija tako složna, kot je danes. Naša odločnost hi čast francoske vojske je nedotaknjena. V tem resnem trenutku moramo naglasiti, da je lfu bfzmFr* pravljenj' Za unijo Anglije in Franclje Senzacionalna angleika ponudba francoski vladi za rijev in nadaljevanje vojne — Francoska vlada se vojno nadaljevala LONDON, 18,, junija. Reuter. Angleški veleposlanik eir Ronald, Campbell pri francoski vladi Je v nedeljo ponoči izročil francoski vladi noto britanske vlade, Id se začenja z besedami! »V tem- najbolj usodnem trenutku tako za britansko kakor za francosko vlado, predlaga prva francoski vladi ustanovitev nerazdružlji-ve unije. Po tem britanska in francoska vlada nemudoma prenehata obstajati, oba naroda se združita v enega. Britan-8ko-francoska unija bo imela skupno vojsko, finance in zunanjo .politiko. Francosko državljanstvo je enako britanskemu. Unija bo vddila vojno skupno in tudi ves vojni razvoj bo skupen in neločljiv. Celokupna vojna sila obeh imperijev, tako na kopnem, na morju in zraku postane skupen obramben organizem pod skup- nim poveljstvom. Medčasno bo francoska vlada predla od Vri. Britanije ih njenega imperija vsako pomoč, tako na ljudeh, kakor v materialu, dokler ne prispe obetana materialna pomoč iz USA, ki je že na poti. LONDON, 18. junija. Reuter. Ministrski preosednik VVinstonChurchil bo podal danes popoldne v parlamentu odločilno izjavo, da se bo Vel. Britanija in celoten Imperij, četudi bi Francija klonila, borila dalje do zmagovitega konca. Tudi bo podal potek zgodovinskega razvoja zadnjih dni in podal oz. ponovil svečano zagotovilo, da bo Francija prejela od vsega imperija vso pomoč, ako se bo le odločila za nadaljevanje vojne. Vel. Britanija je že storila najdalekosežnejše ukrepe in napore, da Francijo podpre in ustanovitev unije obeh Impe-še ni odločila — Anglija bo . n.. v o ■ l ji vlije nove moči za nadaljevanje boja. Nekaj teh ukrepov je že prišlo v javnasl. So najdalekjosežnejši v zgodqy(ni tako Anglije, kakor Francije. Gre nanireČ za nič manj in za nič vež, kakor za tako,,šnje združenje Vel. Britanije in, Francij^ v unijo t. j. v eno državo, ki ji bodo na razpolago skupne posesti, skupno bogastvo, skupni izviri surovin obeh držav, ki bosta po vojni tudi z združenimi močmi izvedeli obnovo vojnega razdejanja. Angleška vlada je to zgodovinsko noto, ki nima primere v razmerju med državami, izročila francoski vladi že v nedeljo ponoči in jo francoska vlada še preučuje, nakar bo dala svoj odgovor. LONDON, 18. junija. Reuter. Včeraj so dohajale iz vsega angleškega imperija izjave, da se vojna za vsako ceno nadalju- hbvne Svobodo ngšega naroda. Če nam bo nudila izbira med obstojem to častjo, bjjšta ffrincoška vojska In yes narod Vedela, kaj jima je storiti.« Baudoin se je zatem še enkrat spomnil pomoči Velike Britanije, Poljske, Norveške, Holandske in Belgije. NEW YORK, 18. jun., Reuter. Komentirajoč govor, ki ga je imel zvečer preko radia francoski .zunanji minister Baudoin y Bordeauxu, je ameriški radio poudaril, da ostaja francoski narod oh, strani svoje miru. Doslej še,pl znaka, da je Hitler napravil kakršnokoli gesto za ponujeni mir. je.' Tako je izjavi ministrski predsednik Kanade, Mackenzie King, v Darlamehtu, da je odločitev Francije preje pojačala, kakor oslabita voljo Kanade nadaljevati boj do konca. Enako Izjavo je oodal avstralski ministrski predsednik Menzies, ki je dejal, da francoska odločitev ne pomeni konca vojne,*marveč šele njen grenki začetek. Dokler bo Anglija, toliko Časa se bo boj nadaljeval. Da bi bilo pa mogoče Anglijo premagati, je pa nemogoče. ’ j. n nuj '&■ s»..% i s, ... Moskovsko informacHe MpSKVA, 18. jun. Tass, številna, arabska plamena iz .Saudljajte Arabije sč neprestano javljajo francoskim ip angleškim vojnjm poveljstvom ter se popupajo za bo1 proti Italiji v njenih kolonijah v Afriki. Tudi je razpoloženje v francoskih-afrišklh posestih tako, da ne bodo sledile odlo. čitvi Francije, če se te odločila na kapitu. lacijo. Tudi se z vsem poudarkom vzdržu jejo govorice, da bo sedanja francoska vlada, ko bo spoznala nepopustljivost Nemčije, prefožBa svoj sadež v sev. Afrl. ko. Boji divjajo dalje Nemci poročajo o zasledovanju umikajočega se sovražnika — Francoska, angleška in Švicarska poročila pa poročajo o razbitju francoske vojske na več ločenih delov Nemško vojno poročilo BERLIN, 18. junija. DNB. Iz glavnega stana vodje poročajo: Razbita francoska vojska se v neredu umika in beži pred našimi naglo napredujočimi četami proti jugu in zahodu. Tam, kjer se sovražne čete še postavijo v bran, jih zrušijo naši napadi. Eni izmed naših armad se je posrečilo zavzeti Orleans In prehod čez reko Loiro. Naše letalstvo zasleduje bežeče sovražne kolone in jih uničuje. Več mostov čez Loiro je bik) porušenih. Sovražne kolone, ki so se tam zbirale, so bile uničene z botrtbami in strojnicami. V Burgundu in Langresu so naše hitre čete nadaljevale svoj pohod. Zavzeli so dve letališči z 39 letali. Južno od Besan<;otia smo dosegli švicarsko mejo in s tem sklenili obroč okoli Alzaciji in Loreni zbrani francoski vojski. V severni Loreni se bližajo naše čete mestu St. Mihiel. Izkoriščajoč predor ?kozi Maginotovo črto južno od Saar-briickna, napredujejo naše kolone kljub sovražnemu odporu proti kanalu med Renom in Mamo. Chateau Salins, Dieuze in Sarbourg so zavzeti. Na zahodnem bregu kanala Ren-Rhone napredujemo proti Vo-gezom. V Alzaciji podpira letalstvo boje na kopnem. Sovražnik je izgubil 8 letal, mi pa jih pogrešamo 3. Naše podmornice so potopile več sovražnih ladij. Francoska vojna poročila LONDON, IS. junija. Reuter. Sinočnje francosko uradno poročilo z bojišča pravi: Na vsej fronti, posebno v odseku na srednjem toku Loire, se bitka nadaljuje. V Orleansu in pri Chartre sur Loire je došlo do hudih spopadov. Sovražni oddelki, ki so prešli reko, so bili ustavljeni na prekopu Loire. Vzhodno od Loire je sovražnik napredoval že dalje od Autuna. V Burgundiji so sovražne čete zavzele Dijon. V France Compte so svoražne čete do-’ segle Doubs in vrgle motorizirane čete k planini Juri. Povaod se naše čete še ljuto bore za čast svoje zastave. BORDEAUX, 18. junija. Havas. Položaj francoske vojne sile je sledeč: Mornarica je nedotaknjena, letalstvo še vedno mogočno, kljub velikim izgubam, toda kop-nena vojska je navzlic legendarnemu junaštvu zašla v nevzdržen položaj. Francoska vojska je ločena na 4 grupe, ki so druga od druge daleč narazen. Prva armada se bori ob spodnjem toko Seine. Druga armada se bori na Loiri in nudi ves odpor proti sovražnim poskusom, da Izza bnlis Petainovega sklepa PO ITALIJANSKIH INFORMACIJAH JE BIL IZVRŠEN V FRANCIJI DRŽAVNI UDAR — POPOLNO BESEDILO VČERAJŠNJEGA PETAINOVEGA GOVORA CURIH, 18. junija. Ass. Press. Svoj sklep o prošnji za ustavitev sovražnosti je sporočila Petainova vlada nemški vladi s posredovanjem španske vlade. V zvezi s tem se zato zatrjuje, da se bo današnjega sestanka Hitlerja z Mussolinijem udeležil tudi general Franco, vendar je treba te vesti sprejeti z največjo rezervo. Po informacijah iz Italije, je Le-brun zahteval kapitulacijo že pred tednom dni in ga je pri tem podpiral tudi Daladier, vendar se je Reynaudu posrečilo to preprečiti. Pač pa je Lebrun dosegel, da je bil Pariš brez boja izročen Nemcem. Končno je pa generaliteta prisilila Reynauda, da je odstopil in je sama prevzela vlado v svoje roke. Po italijanskih informacijah gre torej prav za prav za državni udar vojske, ki je bil izvršen proti Reynaudovi vladi. Reynaud sam je z letalom odletel v Lizbono, od koder po tuje v Ameriko. Sklepi Petainove vlade so bili sprejeti v Londonu z ogromnim nezadovoljstvom in brez vednosti ali sporazuma z Anglijo, ki je trdno odločena vojskovati se dalje. LONDON, 18. junija. Reuter. Govor, ki ga je imel novi francoski ministrski pred- sednik Petain včeraj na francoski narod, se je glasil: Francozi! Na poziv predsednika republike stojim danes na čelu francoske vlade. Prepričan sem o vaši ljubezni do naše občudovanja vredne vojske, boreče se z junaštvom, vrednim njenih dolgih vojaških tradicij, proti sovražniku, močnejšemu po številu in po orožju. Naša vojska je v polni meri izvršila vse svoje naloge do naših zaveznikov in je vredna spoštovanja bivših bojevnikov, ki sem jim s ponosom poveljeval. Danes dajem svojo osebo na razpolago Franciji, da omilim njeno nesrečo. V teh težkih urah mislim na nesrečne begunce, ki izčrpani begajo po cestah. Izrekam jim svoje spoštovanje in svojo naklonjenost. Iz vsega srca pa vam povem, da je treba sedaj boj končati. Zaradi tega sem se obrnil do sovražnika, da ga vprašam, ali je pripravljen govoriti z menoj kot z vojakom, da se konča vojno gorje in dogovori način, kako bi se sovražnosti ustavile. Naj se zgrnejo vsi Francosi okoli vlade, ki ji predsedujem v tej uri, polni težkih preizkušenj, in naj pozabijo na svoj strah, da mi bodo dali moč in vero v rešitev domovine. Novi položaj Anglije LONDON, 18, jun. Reuter. Nesreča, ki je zadela Francijo, je povečala našo nevarnost, pravijo londonski listi. Velika Britanija v svoji obrambi lahko računa na totalno pomoč domin ionov in USA. Anglija je bila že večkrat v takšni nevar. n osti kot je danes, toda je vselej zmagala Vrnili smo se v položaj po bitki pri Slav. kovu in Jeni, ko je bil ves evropski konti. n«nt zedinjen proti Angliji. Okolnosti na našo škodo so zdaj v pojavu močnega zračnega ladjevja, toda imamo vojaško pomoč vseh dominionov in USA. V bližnji bodočnosti se bodo začela uničevanja na Velikobritanskih otokih. Pomorska sila Anglije je njena zadnja garancija, kdor ji hoče zavladati, mora poskušati osvojiti ves svet. Francozi so se borili hrabro. Zdaj ne morejo storiti več. Gotovo bi se borili še dalje, če bi le bilo še kaj nade na uspeh. Naša srca so v teh trenutkih z njimi. Mi se pa bomo borili dalje do končne zmage. bi jo prekoračili. Tretja armada se bori v Champagni. Dočim je položaj prvih 2 armad še nekam zadovoljiv, pa je položaj tretje armade naravnost obupen. Tretja armada sama je razbita na 2 dela, od katerih eden se bori ločeno ob planoti Lan-gres, dalje pri Avallonu, dočim je drugi del v sami Maginotovi črti od včeraj popolnoma obkoljena, četrta armada na Alpah je popolnoma nedotaknjena. Sovražnik je vrgel v boj sveže rezerve in nov material in se bori s tremi milijoni mož. Angleško vojno poročilo LONDON, 18. junija. Reuter. Med tem, ko se sestajata Hittler in Mussolini, da določita, mirovne pogoje Franciji, se zavezniki z nezmanjšano silo dalje bore. Francoski komunike od sinoči javlja: Bitka se je včeraj nadaljevala. Zlasti ob Loiri, kjer je sovražnik reko prekoračil. Bil pa je vsled odpora naših čet ustavljen ob loirškem prekopu, ki se razteza vzporedno z reko Loiro. Spodnjo od tod je sovražnik dosegel Autun In zavzel Dijon. Datje prot! vzhodu je vdrl v Franche Comte ter dosegel planoto Doubs ter pri Juri dosegel švicarsko mejo. Anglija prevzame francoska naročila WAsSHINGTON, 18. jun. Reuter. Angleška vlada je že podvzela vse ukrepe, da v primeru kapitulacije Francije prevzame vsa naročila letal, orožja in vojnega materiala, ki jih je v USA oddala Fran. cija. Gre za 3100 letal, ki so v gradnji. Razen tega bo angleška vlada sproti po. kupila vsa letala, kar jih bo ameriška industrija izdelala. Doslej je zavezniška komisija za nabavo vojnega materiala pri ameriški industriji naročila za 400,000.000 funtov šteriingov tega materiala. Švicarske informacije ŽENEVA, 18. junija. »Tribune de Lau-sanne« poroča, da operirajo Nemci v Franciji s 30.000 letali in tanki, poteg tega pa imajo v rezervi še 10 motoriziranih divizij, ki so pripravljene za primer, da M se francoska vojska hotela dalje upirati. Število ujetnikov naglo narašča in so Nemci ujeli včeraj že okoli pol milijona mož. Operacije ovirajo tudi ogromni milijoni beguncev, ki se vale kakor reke proti zahodu. Nastala je popolna zmeda, v kateri je tud! vsaka prehrana teh množic nemogoča. ŽENEVA, 18. junij. United. Na švicarski meji sc stalno slišijo razstrelitve mostov in drugih vojaških objektov ter požari bencinskih skladišč, ki jih uničuje umikajoča se francoska armada. Švicarske oblasti so vzdolž meje postavile švicarske zastave. Na meji pri Ženevi so francoski orožniki in cariniki zažigali dokumente in akte. Boji v Afriki Drevi govori Churchill SAN SEBASTIAN, 18. jun. Iz Londona javljajo, da bo drevi govoril Churchill o razvoju vojnih dogodkov v zadnjih urah v Franclji In o vstopu Italije v vojno. Obrazložil bo tudi nevarnost, v kateri je zdaj Velika Britanija sama. O poročilu ne bo debat. Angleška admirallteta je na. ročila vsem poljskim, norveškim in ho. landskim ladjam, ki so na poti v francoske luke, naj se zatečejo v angleška pri stanišča. SOJETSKE OKUPACIJE RIGA, 18. junija. Reuter. Davi Je prispelo v pristanišče več sovjetskih vojnih ladij. Tekom celega neva se sovjetske če- te korakale v Litvo ter zasedle vsa važna strateška mesta. Samo v Litvo je prispelo nad 2000 tankov. Tako poroča švedski list »GOteborg Tidmgen«. MOSKVA, 18. junija. Tass. Sov. čete, ki so včeraj korakale v baltske države, so bile povsod prijateljsko sprejete. Tako prinaša sovj. vojska v času, ko divja po Evropi druga imperialistična vojna, balskim državam pomirjenje. MANIFESTACIJE ZA NEMČIJO BUDIMPEŠTA, 18. ju-nija. DNB. Včeraj je priredil madžarski parlament viharne manifestacije Nemčiji. Enake manifestacije je organizirala Hlinkova garada tudi v Bratislavi. Pogajanja o usodi kolonij MOSKVA, 18. jun. Tass. Med vladami Vel. Britanije, Franclje in USA se vodijo mrzlična pogajanja o tem, da v primeru kapitulacije Francije angleška oz. ameri. ška vlada prevzame v svojo upravo francoske kolonilne posesti tudi v Aziji in v Ameriki. Gre predvsem za Indokino, Ka. ledonijo in Guayano. Japonska vlada je že dala razumeti, da takega sporazuma ne bo priznala. O govoricah, da namerava Japonska v tem primeru zasesti francosko Indokino, japonski uradni krogi molče. WASHINGTON, 18. jun. Reuter. Hutl je novinarjem dejal, da ameriška vlada skrbno zasleduje razvoj zadnjih dogodkov v Evropi. Majkajo sicer vesti o fran coskem predlogu za premirje. Proučeva se pa vprašanje bodočnosti francoskih posestev na ameriški celini. WASHINGTON, 18. jun. Reuter. Senator Coneli je izjavil, da bi bflo potrebno, takoj poslati del ameriškega vojnega ladjevja k Antilom, da bi preprečili eventuelen izbruh vojne na teh otokih. USA naj v primeru potrebe v lastnem interesu zasedejo otoke, da bi Uh kaka tretja sila ne prehitela. Senator FRman je stavil podoben predlog, ki naj se takoj uzakoni. KAHIRA, 18. junija. Vrhovno poveljstvo zavezniške vojske na Srednjem vzhodu javlja, da je bilo včeraj ujetih 600 sovražnih vojakov, med njimi 200 Italijanov. Zaplenjeno je bik) tudi 12 tankov in 7 topov. Angleško letalstvo je na svojih včerajšnjih številnih poletih nad italijanskimi oporišči v Afriki sestrelilo ali na tteh uničilo 100 Italijanskih letal. (JHURCHILOVE BESEDE LONDON, 18. junija. Reuter. Minister-ski predsednik Winston Churchill je imel sinoči kratek nagovor po radiu na angleški narod. Uvodoma je izrazil svojo bol nad tem, da Francija podlega. Odslej bo torej Vel. Britanija edini borec za svobodo na svetu. Treba bo, da se pokažemo vredni te častne naloge.« Zaključil je z izrekom: »Vse bo Še dobro!« MADŽARSKI OBISK V BEOGRADU BUDIMPEŠTA, 18. junija. DNB. 22. junija prispejo v Beograd madžarski minister za trgovino, minister pravde ter župan mesta Budimpešte. ČLANI ŽELEZNE GARDE V ROMUNSKI VLADI BUKAREŠTA, 18. junija. DNB. Včeraj je bila izvedena preosnova vlade, v katero je vstopilo več članov železne garde BLOKIRANJE FRANCOSKIH DO-BROIMETIJ WASHINGTON, 18. junija. Reuter. Ameriška vlada je včeraj blokirala vsa francoska doforoimetja v USA. MOLOTOV — SCHULENBURG MOSKVA, 18. jun. Reuter. Molotov je imel daljši sestanek z nemškim poslanikom grofom Schulenburgom. HITLER HORTHYJU BERLIN, 18. jun. DNB. Hitler je čestital regentu Madžarske, Horthyju k rojstnemu dnevu. OGNJENIK PRI KRFU ATENE, 18. junija. DNB. Na majhnem otoku blizu Krfa je izbruhnil ognjenik, žrelo leži pod morsko gladino. Borza. Curih, 18. VI. Beograd 10.—. London 16.25, Newyork 4.46, Milan 22.50 Berlin 178.25, Sofija 3, Budimpešta 79, Bukarešta. 2.25. Vremenska napoved: Izpremenljivo oblačno in nestanovitno vreme, možnost krajevnih neviht. Maksimalna temperatura 19.6, danes minimalna 12, opoldne 19. Padavin je bilo 4 mm. Reakcija na francoski korak v Ameriki WASHINGTON, 18. junija. Reuter. Prva reakcija na zaprosilo vlade maršala Petaina za mirovne pogoje je bila odločitev ameriške vlade, da se odslej določila nevtralitetnega zakona imajo avtentično razlagati v tem smislu, da smejo poslej ameriška letala z lastno močjo zapuščati ameriška tla za polete v Evropo. S tem odpade zamudno prekladanje letal na tleh z mehanično silo z ene meje na drugo. Ameriška letala smejo poslej odleteti naravnost v Evropo. Razen tega se je sestal odbor ministrov pod predsedstvom zunanjega ministra Hulla in fi-načnega ministra Morgenthaua ter gospo darskih izvedencev, ki bodo izdelali ('.nljucoežcn načrt go Redarske unije vseh 22 ameriških republik, ki se jh" ver* jetno pridružila tudi Kanada. Daši uradno ne povejo, kake cilje bo ta ogromna gospodarska enota zasledovala, je vendar že toliko jasno, da predstavlja to največji kartel na svetu, kV bo Imel Iz-ključen monopol nad bakrom, lesom, jeklom In drugimi za vojevanje neobhod-no potrebnimi surovinami. V poučenih krogih naglaiajo, da gre za organiziranje bojkota oz. blokade totalitarnih držav. Razen tega je prezident Roosevelt včeraj podpisal dva zakona, s katerim se po veča USA mornarica za 22 procentov in dovoli dodaten kredit 1.200,000.000 dolarjev mornarici« Hovice Mladina varuje našo severno mejo • V nedeljo je bil v Gor. Radgoni kon-4-ert .treh najboljših mladinskih zborov ljutomerskega sreza. Mladina iz Križev-vco, .Negove in Radgone se je zbrala v ■našem obmejnem mestu in s svojim ■petjem ..pokazala ljubezen do slovenskega jod«. in do naše nam ljubljene d jaških združenj iz Slovenije na konferen-iOP^ nfejkateci so premotrili položaj v svojih organizacijah ter da z ozirom na nastali položaj podvzamejo .potrebne ukrepe. za enotno nastopanje v vseh življenjsko važnih vprašanjih te stroke. Konferenc^ je dosegla potrebno soglasje v pogledu sklepanja kolektivnih pogodb, ki naj b! bile z ozirom na gotove specialne potrebe tč stroke docela enotne ter bi tudi glede mezd upoštevale interese enotnosti. V svrho preprečitve dosedanjih trenj se je doseglo načelno soglasje v raznih specialnih vprašanjih, tako glede pomožnega osebja, določitve mezdnih razredov, vajeništva itd. Sklenilo se je med drugim tudi, čimbolj pospešiti načelno odločbo upravnih oblasti o vprašanju plačevanja mezd Onim pomočnikom, ki so na vojnih vežbah večkrat zaporedoma, kar občutno ograža obstoj malih in srednjih obrtnikov. Konferenca jc po štiriurnem delu zaklju čila svoje delo, v veri da bodo sprejeti sklepi v bodočnosti pokazali ugodne rezultate. CINKARNA ZOPET ZVIŠALA MEZDE DELAVSTVU r Včeraj so sc .vršila pogajanja za zvišanje delavskih mezd med zastopniki cinkarne v Celju in zastopniki cinkamiške-ga delavstva. Pogajanja šo bila ugodno 'zaključena. Vodstvo cinkarne je ugodilo zahtevam delavstva. Prej Je že priznalo delavstvu najprej 15% in pozneje še 10% draginjsko doklado, včeraj pa še 10%. Skupaj; je torej delavstvo doseglo 35% povišek svojih prejemkov. Dogovor je od povedi jiv na en -mesec. . c Razprava v odškodninski zahtevi od- pftščeuih \Veslnovih delavcev napram podjetju se je včeraj dopoldne zopet nadaljevala pri okrožnem sodišču v Celju. Ker pa je potrebno zaslišanje še nekaterih prič, ki stanujejo v Zagrebu, jc bila razprava za nedoločen čas preložena. č Regulacija Savinje v četrti etapi bo končana v teku meseoa julija- Razpisana pa š<5 niso regulacijska dela za peto etapo, to je od Grenadirjeve brvi letnega delavca Alojza Inkreta iz Črešnjevca pri Frankolovem, so v Črešnjevcu napadli neki neznanci in ga z nožem poškodovali po glavi. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Huda nevihta jc divjala včeraj okrog 5. ure zjutraj tudi nad Celjem in okolico. Treskalo in grmelo je, kakor za stavo, vmes pa je Ido, kakor iz škafa. Lfubllanm KANALIZICIJA TRNOVEGA , Že prpd svptcvno vojno so si posestniki ob Opekarski cesti prizadevali za kanalizacijo, posebno pa se je po prevratu mestni svet velikokrat pečat s tem perečim vprašanjem zdravega napredka Trnovega, toda doslej ni bila mogoča rešitev tega za ta lepi del mesta prevažnega vprašanja. Lansko leto je bito sklenjeno za kanalizacijo Opekarske ceste in sosednjih ulic žrtvovati 950.000 din iz proračunskih prihrankov. Po Evropi je pa završala vojna in tudi Ljubljana je morala misliti na zaščito pred letalskimi napadi ter zato odložiti marsikatera prav nujna in koristna dela. Z denarjem, ki je bil namenjen za kanalizacijo Trnovega, je mestna občina v Grajski hrib zvrtala prepotrebna zaklonišča. Toda mestna uprava ni izpustila tega vprašanja iz vida in je že dala razpisati licitacijo za napravo kanalizacije na Opekarski cesti in po drugih ulicah v Trnovem v skupnem iznosu 1,000.000 ,din. Pismena licitacija bo že 2. julija. Če se bo oglasilo dosti podjetnikov in bo dražba uspela, bo vendar mogoče pričeti z deli šele proti jeseni, ker za tako veliko kanalizacijo najbrž nima nobeno podjetje dosti cevi na zalogi. In če bo podjetje debro prijelo za delo, bo kanalizacija Trnovega , morda končana še pred zimo. a Za pevsko (ekmo, ki bo 23. t. m. v ljubljanski Operi, se je priglasilo že nad 70 pevcev in pevk. Tokmovalci so iz najrazličnejših poklicev, intelektualci, delavci, eden jc mesar, drug šofer, Iretji pismonoša, med ženskami učiteljice, služkinje itd. Tudi več dijakov in dijakinj se je priglasilo, najmlajši pevec ima šele 15 let. Po glasovni legi je 18 tenorjev, '14 baritonov, 2 bas-baritona, 1 visoki baritoni, 2. basa, 13 sopranov, 4 alli. Kakor je že bilo objavljeno, zaradi lega velikega števila priglašencev ne bodo vsi pripu-ščeni k javni tekmi, ampak samo lisli, ki jih bo - komisija po predhodni preizkušnji določila kot najboljše. a Razstava proliletalske zaščilc je zaradi velikega zanimanja občinstva in na splošno željo, zlasti podeželja, podaljšana za teden dni in jo bodo zaključili šele prihodnjo nedeljo, 23. t. m., zvečer. Zaslrah obiska sc mora reči, da je ta razstava v primeri z drugimi dosegla rekord in da nadkriljuje enake razstave po drugih večjih mestih naše države. Vsekakor jc to dokaz, da imamo Slovenci za važnost-in koristnost tc razstave pravo razumevanje. a Včerajšnje neurje, ki je po' prispelih vesteh menda zajelo vse dele Slovenije, ludi Ljubljane ni izpustilo in sc je prav za prav in pričelo. Kajti že v nedeljo zvečer sc je navlekla nad Ljubljano nevihta in trajala vso • noč z bliskom, gromom in nalivi, ki so se nadaljevali ludi v ponedeljek do popoldanskih ur. Tedaj sc jc zvedrilo, vendar jc ozračje še težko in po planinah ležijo oblaki, kar ne kaže na trajno zboljšanje. Močni nalivi so na vrtovih napravili nekaj škode. Vode v ljubljanski okolici so vse kalne, nekatere so tudi precej narasle. PtUf p O tečajnih izpitih na gimnaziji. Predsednik izpilile komisije je Alič Fran, direktor zavoda. Osma šteje letos 50 maturantov,, medtem ko jih je bilo lani pri-puščenih k maturi le 31. Prejšnji leden so končali s pismenimi nalogami. Po pismenih uspehih je bilo (i oproščenih mature, 2 pa sla zavrnjena za 1 leto. Mala matura je že končana. Popravnih izpitov je preko 20 in 5 kandidatov je odbitih za 1 leto. p Energična kmetica. Neka kmetica iz Bisečkega vrha pri Sv. Urbanu je hotela vtihotapili v mesto 14 lilrov vina v kanti za mleko. Ko jo jc hotel finančni organ prestreči v Krempljevi ulici, jc vino kratko m alo izlila, lako' da sedaj preizkušajo vino prebivalci v podzemnih galerijah ptujskih kanalov. Kmetica jc nato poizkušala z izgovori, ki pa jc seVcda niso izmotali. p Prekinjen tok. Ko je včeraj v prvih popoldanskih urah divjalo neurje nad Ptujem, jc strela uničila eno izmed glavnih varovalk na transformatorju, tako da jo bil za nekaj časa prekinjen tok. p Obilen pridelek sena. Ker je bilo letos dovolj mokrote, je zrasla gosta in visoka trava. Sončno vreme zadnjih dni omogoča sušenje. Kmetje so zadovoljni, le koscev jim primanjkuje. o Rdeči križ nujno prosi! Skoraj v vsaki liiši in rodbini jc nekaj odvišue posteljnine in perila, morda ludi obvezilnega materiala. Vse to potrebuje Rdeči -križ za svoje sanitetne ustanove. Denarnih sredstev ima zelo malo, zato je navezan na podporo od slrani celokupnega prebivalstva dravske banovine. Dajte, preglejte svoje zaloge in darujte odvisno stvari Rdečemu križu I o Težka nesreča otroka pod vozom. V soboto zvečer se je primerila v Kapli težka nesreča, katere žrtev je postat 3 letni sin dekle Slelcer Stefan. Po izpovedi staršev se je ponesrečenec igral v Kapli pred gostilno Kašman Rudolfa. Mimo jc pripeljal voz Horvat Malija, na katerem je sedel 10 letni Kozjek Franc, dočiin je voznik šel kakih deset korakov za vozom. Na vozu sedeči Kozjek je pričel klicati Stclcerja naj pride, da mu bo dal sladkorčkov. Ponesrečenec jc; tiitel k vozu, ko pa jc prišel lik voza, je mladi voznik pognal konja in sc ni zmenil za Stclcerja, katerega je kolo vrglo na tla in mu šlo preko leve noge. n Beograjsko ženstvo bo uredilo rezervno bolnišnico, v kateri bo 200 postelj. Bolnišnico bodo vodile članice Ženskega društva v Beogradu. Sokolska prisega na kraljev meč Te dni je bilo posvetovanje vrhovnega vodstva SKJ, na katerem so razpravljali o sokolski pripravljenosti za narodno obra.mbuo delo. Sledila je slovesna sokolska prisega na kraljev meč. Vsi člani uprave so se izrekli za splošno narodno sodelovanje našega Sokolstva. Sklenjeno je bilo, da bo 12 julija svečani sokolski pohod na Kajmakčalan. Savez bo prevzel vlogo domačina, pohoda pa se bodo udeležili poleg celokupne uprave tudi predstavniki vseli sokolskih žup v državi. Silno neurie na Murskem polju V ponedeljek opoldne so se nenadoma nakopičili nad Murskim poljem in vzhodnim delom Slov. goric grozeči oblaki. Pričelo je bliskati in grmeti Med silnim viharjem pa se je ulila silna ploha, ki je v nekaj minutah preplavila vse. Vmes je začela padati kakor lešniki debela toča., ki je zlasti v vinogradih in na vrtovih napravila občutno škodo. Silen naliv pa je :napravil mnogo škode na njivah, posebno na žitaricah, ki so popolnoma polegle. Voda je kar drla prek in prek in pustošila po njivah. Ljudje ne pomnijo takega silnega naliva in tarnajo, da bo ,vse uničeno, če se kaj takega še ponovi. Na več krajih je udarila tudi strela, vendar ni napravila občutne škode. Nevihta nad Mursko Soboto Včeraj, kmalu po poldnevu, je v mestu in v okoliški krajini začelo iz gosto nagrmadenih oblakov močno deževati. Ne dolgo potem pa je nad plodno ravnico, posebno se nad Soboto, prihrumelo silovito neurje, ki ga ljudje že vrsto let ! sem ne pomnijo. Med bliski, in grmenjem 'je ne samo začelo liti, temveč se je usu- la tudi — ko lešniki debela toča, ki je oklestila vse rastlinje. Veliko škodo je povzročila predvsem v nekaterih poljskih predelih, v vrtovih in pa v sadovnjakih; kar, pa ni uničila toča, je poškodoval in razdejal vihar. Toča je poleg tega močno okrušila in poškodovala tudi nekatere iz blata grajenie hiše. Mlartbor v Zelje gospodinj glede avtobusnega prometa S tem, da je bil tržni prostor z Glav-iiega trga prestavljen na Vodnikov trg in Strossmajerjev drevored, smo bile gospodinje z desnega brega Drave, zlasti pa iz oddaljenih' ulic magdalenskega predmestja neprijetno prizadete. Ako mora človek kaj nositi, je vsaka minuta poti,, ki jo mora prehoditi, zelo mučna. To občutimo me gospodinje, ki smo navezane na živilski trg. Res je, da imamo avtobuse na razpolago. Istega se pa moremo le v najnujnejših slučajih posluževati, ker je za nas predrag. Nedavno smo imele gospodinje vsaj še možnost, da smo se pred 8. uro zjutraj lahko za 1 din peljale v mesto in iz mesta. Letos spomladi pa je bila tudi ta ugodnost ukinjena. Ako je bilo s tem ukrepom avtobusnemu podjetju finan-cielno kaj pomagano, zelo dvomimo; mnogim ljudem ter tudi šolski mladini pa je bila odvzeta zelo potrebna udobnost. Prometna sredstva izpolnijo svojo nalogo le tedaj, ako se ista prilagodijo potrebam najširših slojev prebivalstva, tako glede primernih voznih cen kakor tudi načina obratovanja. Ne zdi se mi pravično, da moram n. pr. na progi 1 od katerekoli postaje-mag-^ dalenskega predmestja do Glavnega trga in obratno plačevati isto ceno, kakor za še enkrat tako dolgo progo od Galv-nega trga na glavni kolodvor in obratno. Tramvajska podjetja v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu gotovo ne obratujejo v svojo izgubo, ampak z znatnim dobičkom, vendar so pa tam cene v primeri z mariborskim avtobus, podjetjem nizke. Zato je treba, da se vozne cene prilagodijo trgovskim in gospodarskim načelom. Potrebno bi bilo tole: Na progi 1, Studenci, Tezno in Pobrežje naj se vpeljejo vozni listki po 1 din v predprodaji, ki bi veljali izključno le od Glavnega trga v smeri preko dravskega mostu na desni breg v navedena predmestja vsak dnevni čas, ali pa vsaj vključno do 12. ure opoldne. Iz periferije mesta na Glavni trg in naprej pa naj veljajo še nadalje sedanje cene. Ker bi imeli ti vozni listki drugačni obrazec kakor navadni, bi bila vsaka zloraba izključena. Pri tem bi bilo večini gospodinj z desnega brega Drave, ki posečajo živilski trg v mestu, zelo. ustreženo.,, ; • Izdaja listkov v predprodaji se je že 'pred Jeti izkazala’ kot praktična, , a je; bila iz neznanega vzroka ukinjena. Za gori navedeno svrho bi bila nabava voznega listka v predprodaji radi tega priporočljivo, da se ni treba pri vstopu v avtobus, ko ima človek itak po navadi polne roke, ukvarjati še z iskanjem drobiža. Avtobusno podjetje bi naj uvedlo pred lagano za 1 do 2 meseca na poskušnjo. Ako se ne obnese, se lahko zopet uvede stari red. Na vsak način pa bi se'naj zopet uvedla predprodaja vseh ' voznih listkov v.blokih po 10 komadov v predprodaji, ker bi bilo s tem mogoče obratovanje poenostaviti in pospešiti. Končno opozarjam še na en nedosta-tek, o katerem se je že mnogo upravičeno govorilo. To je namreč preobremenjenost avtobusov v slučaju slabega vremena, ko mnogi tiščijo v avtobus, ki bi v drugih primerih šli peš. Ker ima avtobusno podjetje sedaj dosti vozov na razpolago, naj bi v slučaju nastalega slabega vremena na važnejših progah takoj stavilo rezervne avtobuse v promet ter iste kot take označilo, da se občinstvo ve po tern' ravnati. A. G. m Občni zbor zadruge ,.Sokolska planinska koea“ bo jutri v sredo, '19: t. m., ob 20. v restavraciji Narodnega* doma. m Na pragu obupa jp 30 letni ■ trgovski pomočnik v .Mariboru.- ki že 10 lot boleha na kostni tuberkulozi. Zaradi bolezni je že skoraj, popolnoma.'.ohromel in ..sploh lii' za' nobeno ‘delo.. Iver je popolnoma §am in brez vsakih sredstev, se obrača siromak s prošnjo na mariborske trgovce in syoje stanovske tovariše 'poiriočnike, ..da mu ..priskočijo na pomoč bodisi z obleko, perilom in obutvijo -bodisi z denarjem. V pismu, ki ga je poslal nesrečnež- našemu uredništvu pravi,, da' bi še rad živel iii da mu zdravniki še dajejo upanje rra ozdVavi-tcv. Toda, kako naj se’ zdravi, ko' je čisto sam na svetu ih . brez dinarja. Darove sprejema za n j uprava. „Večernika‘;., .ki. siromašnega in betežnega bolnika trgovcem toplo priporoča: m 100)1 (iin vredno kovaško nakovalo je nekdo ukradel ključavničarskemu mojstru Karlu Hitzlu z neke nove stavbe v I)r. Medvedovi ulici. m Talovi koles so zadnje dni. spet na delu. Včeraj je bilo ukradeno kolo ekonomu Janku Vrabiču iz Melja. Popolnoma novo kolo je nekdo ukradel tudi•: šivilji Marti Obrehtovi z Aleksandrove, ceste. m S llobertovk« se je uslrelil po nesreči v levo roko 20 letni skladiščnik . Rudolf Šunko iz Nove vasi. Zdravi sc'v bolnišnici. m S kolesa je padel v Hočah 17 letni delavec Stanko Hergot in se 'nevarno potolkel na glavi. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. . - Matura — vrata v svet Stojim pred gimnazijo, kjer se prav te dni vrši velika matura. Kmalu bo osem. Počasi prihajajo in postajajo pred vratmi mladi ljudje, fantje in dekleta, s slovesnostjo na licih in glavami pokonci. Okoli usten pa jim kroži lahek, skoraj leden smehljaj. Nobenega trepeta, nobene nervoznosti, saj smo danes v dobi jeklenih živcev. In takih ljudi nam je danes treba, ko nas v življenju čaka nebroj velikih preizkušenj in kjer ni časa ,da pogledaš v knjigo, kako se naredi ta in ta račun... Da, zdaj se ti mladi ljudje zavedajo važnosti trenutka; dobro vedo, da danes terja življenje celega človeka. In z upom stopajo skozi vrata. Tu pa tam je komu rdeče oko od ponočnega bedenja,pri knji gah, ali pa bled obraz in male oči, zaradi jutranjega učenja v parku,, toda mrzel hlad gimnazijske veže ga'strezni. Gledam za njimi, v duhu mi vstajajo slike iz »tistega zlatega, dobrega časa«, ko so' skozi ta vrata stopali maturanti z' dolgimi bradami, s cilindri in frakom, po pločniku pa so begali zamudniki, mečkali knjige in divje grizli čike ali pa drdrali: »Aleksander Veliki, rojen... bil kralj...« K. V. Žrebanje Jadranske straže v Mariboru Oblastni odbor Jadranske slraže jiošlje vsako leto nekaj siromašnih otrok od naših obmejnih šol na morje v svoj Mladinski dom v Bakar. Sledeč tej svoji nalogi je letos razpisal med svojimi člani Podmladka žrebanje za 14 brezplačnih letovanj na morju za vse one, ki so razpe-čali v okrožju bivše mariboi-ske oblasti kraljevo sliko. Na ta način se je razdelilo med' Podmladek Jadranske slraže 10.(XX) ličnih slik Naj višjega zaščitnika JS Nj. Vel. kralja Petra II. Zrebani dobitki so odpadli na sledeče šole' in številke: Meščanski šoli Ptuj 1521, Mežica 1313, narodne šole Pobrežje 928?), Sv. Stefan 7143, Rečica ob Savinji 6735, Rogatec 229, Sv. Miklavž na Drav. polju 9239, Sv. Marjeta niže Ptuja 9799, Moškanci 3595, Dev. Ma- rija v Brezju 8993, Črešnjevec 9859, Sa-lovci 1902, Gotovlje 5775, Maribor, III. deška 9917. Vse šole so bile že naprošene, da pošljejo podatke-o otrocih, ki so bili izžrebani, da bodo sprejeli kot gosti v Dom JS v Bakru, ki je tudi lelos že odprl 'svoja gostoljubna vrata naši šolski mladini. Oblastni odbor pošlje začetkom julija tudi že prvo kolonijo olrok na morje in sprejema že prijave toliko za deklice, kakor tudi za dečke, za triteden-. sko ;jli pa 11 dnevno kolonijo. V domu morejo letovati tudi odrasli člani JS proti zmerni odškodnini. Vse podrobne podatke daje društvena pisarna na Aleksandro- vi cesti št. 3. Izkoristite leji letni čas in pohitite na naš Jadran v domove Jadranske straže. — Odbor. Studenška sokolska knjižnica znižala izposojnino V teh težkih časih si išče skoraj vsak kakšnega razvedrila. Nekateri ga iščejo v zabavi, drugi zopet v čitauju dobre knjige. Nikjer pa ne najdete lepšega razvedrila, kakor pri lepi in poučni knjigi. Ker je knjižnica Sokolskega društva v Studencih uvidela, da potrebujete razvedrila in to posebno za nizko ceno, je znatno znižala izposojnino knjig, tajko da je omogočeno vsakomur čitanje dobre knjige. V knjižnici najdete najnovejše izdaje vseh pisateljev in založb. Da se o-mogoči vsakomur obisk knjižnice Sokolskega društva v Studencih, so se uvedle uradne ure in to v nedeljo od 10.—12., ponedeljek in četrtek od 16.—18., sredo m soboto 18.—20. ure. m Vsak družaben človek si mora nabaviti: ,,Glonar je ve, Slovensko pesmarico" v knjigarni' ,jTiskovno zadruge", Maribor, 'Aleksandrova tv 13. telefon 25-45. m’ Z današnjim dnem jo ukinjen avtobusni promet' na progi .Maribor—Slatina Radenci: ; , m Staroupokojenci' .npkdanjc južne železnice‘se opozarjajo, da-; opustijo posamezno vlaganje;prošenj radi ureditve pokojnin,' ampak' nuj:.sc obrnejo ------------------...111.- J----- ko je nekako predmestje Leningrada. Luka je 45 dni v letu pod ledom. Estonci so Fincem soroden narod, pripadajo ugro-finski skupini. Starejši rod se še sporazumeva v ruščini, ki so se je učili v šolah. V dvajsetih letih svobode je naraslo prebivalstvo le za 20.000 duš. Na 1,127.000 prebivalcev je to kaj malo. Prirastek Estonske je tedaj najmanjši v Evropi. V Tallinu je 20.000 ljudi manj kot jih je bilo pred 20. leti. Posebno velika je umrljivost za jetiko. V Estonski so ženske zaposlene v vseh moških službah. Tudi v brivnicah brijejo ženske, v gostilnah ni moškega strežni- rji-i "■'■nL&rrr-. Maršal PETAIN novi predsednik francoske viade, ki je ponudil Nemčiji premirje. Najvišji poštn urad je v Pharijonu v Tibetu 5100 m visoko. Mimo vodi glavna cesta iz Indije v Lhasso. Nad 300 Američanov je ostalo v Angliji in na Irskem, ker nimajo sredstev za povratek v USA. Vožnja preko morja stane 300 dolarjev. Zdaj čakajo na pomoč vlade. Nad 5 milijonov delavcev je zaposle- tih v angleških tovarnah za strelivo. Sedem dni zapora je dobil neki du-lajski kočijaš, ker je do smrti pretepel voje kljuse. Švedsko prebivalstvo otoka Odinholm, i je blizu estonske obale, bo iz strete-ičnih razlogov preseljeno na otok Vor-ac. 190.000 študentov bo sprejetih letos na isoke šole Rusije, ki imajo rang uni-erz. Teh je blizu 600 v vsej SSSR. Iz avopridobljenih krajev bivše Poljske odo vzeli 8000 študentov. Grčija demantira vesti o izkrcavanju ngleških čet na otoku Kreti. Med Rimom in Lisboo prevažajo le-ala kljub vojni v Italiji potnike dalje. Kako je padla trdnjava i«uun DNB javlja poedinosti o padcu slavne trdnjave: Ko so napadalni oddelki prišli na višino pri Vauxu, se jim je odprla verdunska kotlina. Megla se je zredčila, opazili smo požare v trdnjavi, za katero je moralo pasti v svetovni vojni 700.000 mož, ne da bi bila osvojena. Častniki so se sešli na kratek razgovor ter se pomenili o odločilnem napadu. Z desne strani je bilo čuti močan topniški ogenj. Padel je svak generala Brauchitscha. V bitkah ob Sommi je doletela smrt dr. Ernsta Riifferja, 33-letnega poročnika in ordonanca, svaka generala Brauchitscha. Na položaju Homme morte (Mrtvi človek se ljuto oglašajo francoske baterie. Naše topništvo koncentrira obstreljevanje na obrežne postojanke sovražnika. Prihajajo tanki, strojnice rezgetajo, artilerija neusmiljeno udarja v sovražne rove. Bataljoni oprezno naskakujejo dalje, že so dosegli premestja Verduna. Prehajamo poleg starih grobišč iz svetovne vojne. Na stari verdunski citadeli se ob 12.30 pojavi naša zastava. Ko je na južnem delu mesta še pustošila bitka, se je z občinske hiše snela francoska trikolora. V mesto so pritisnile nove čete ga zasedle in drle potem dalje na jug. — Ah, gospodična, kdo je že bi! tako srečen, da vas je sme! poljubiti na rožnate ustne? — Še nihče! Povem vam da delim klofute s svojimi ko lilija belimi rokami... tergiusz Piaseckl * LJUBLJENEC ZVEZD Roman Iz tihotapskega življenja na bivil poljsko-ruski meji Q6 »Hvala vam, da ste prišli k meni na zabavo in pojedino... z zaznamovanimi kartami! Odreti ste nas hoteli! Poslej ne bomo nikoli več skupaj kartali, niti pili!« živicu pa je ukazal: »Odpri okno!« živic je stopil k oknu in ga sunkoma odprl. »Nc bilo bi dostojno, če bi vas odslovil odtod skozi vrata,« je reke! Saša Alin-čukovim. »Take goste vržem skozi okno! Tako! Drug za drugim!« S prstom jim je- pokazal proti odprtemu oknu. Alinčukovi so drug za drugim jeli skakati skozi okno v sadovnjak. Krisa je sta! ob oknu in se na vse moči smejal. Smejali pa so se tudi vsi ostali. Resni so ostali samo Saša, živic, Mamut in Felek Louda, ki je. spet posegel po jedači in se ni zmenil za nikogar. Kartanja je bilo konec. Po »odhodu« Alinčukovih so sc fantje vrgli na pijačo in jedačo, živahno so razpravljali dogodek z Alfredom. »Toda tale Krisa vam ima oči!« je rekel Vanka Bolševik. Krisa je zabrundal: »Poznam jih, te brate Alinčukovc. Zato jim gledam na prste!« Lord se je zasmejal: »In Havranek ga je pogladil s steklenico po glavi!« »Pogostil ga je z vodkok je dejal Ko, met. »Ti falotje bi nas radi goljufali!« Pristopil sem k Saši: »Nekaj bi ti rad povedal. Ali ne bi hotel za trenutek z menoj iz hiše?« »Ali je kaj važnega?« »Da. V zadevi Alfreda...« »Aha. Pojdi in me počakaj pri vratih.« šel sem skozi prvo sobo, kjer je med mladino vladalo imenitno razpoloženje in Židana volja. Pri dvoriščnih vratih sem počakal Sašo. Na dvorišče so neprestano prihajali fantje in dekleta. Iz kotov je bi- lo čuti šepetanje in pritajen smeh ... Potem je prišel za menoj Saša. »No, kaj mi poveš?« »Sinoči sem se pozno vračal domov. Temno je bilo. Ko sem zapiral dvoriščna vrata, je iz sadovnjaka nekdo strelja! name. štirikrat je ustrelil.« »Ta-ko?« »Da. In vem, da je to Alfredovo delo.« »Od kod to veš?« me je živo vprašal Saša. »Vem. Morda je on sam streljal name. Morda kateri, izmgd bratov, ali pa je ko- ga najel. Danes zjutraj me je neki znanec opozoril...« »Kdo?« »Prosil me je, naj o njem nikomur ne pravim.« »In zakaj te je svaril?« »Povedal mi je, da je dan Alfred nekim fantom sto rubljev, da bi me odpravili. Fantje pa so prišli k teinu znancu ter ga povprašali po meni. Svetoval jim je, naj tega ne delajo.« »Vem, kdo ti je to povedal. Josifek!« Nisem zanikal. Saša se je zamislil, jaz pa sem medtem poiskal v župu kroglo, ki sem jo izdolbel iz trama ter mu jo pokazal. Tihotapec jo je pogledal in dejal: »Iz brovninga je streljal. Iz sedmičke!« Koj nato pa me je še vprašal: »Kaj si imel z Alfredom?« Podrobno sem orisal spor, ki je nastal, ko sem spremljal Felo do cerkve. K temu sem še dostavil oni dogodek, kako sem sprejel v Trfidovi hiši Alfreda, ko je prišel k Heli. »Prav, da si mi to povedal.« je rekel Saša. »Z Ži vicem se bova posvetovala o tem. Vzeli ga bomo na muiho!« Saša je že hotel oditi, pa je nenadoma prevzelo spoznanje, da bi mu povedal prav vse o Feli. Čutil sem, da je najbolje, če sem popolnoma odkritosrčen. Zato sem mu dejal: »Še eno stvar ima. Toda ne vem, kako bi ti jo povedal »Kakor hočeš. Ce nočeš, ni treba.« »Če ne poveš Feli, ti povem.« »Da bi ničesar ne rekel Feli? No, prav, ne povem ji...« »S Felo sem bil v kleti. Poslal si naju po kumarice ... in tam...« »Kaj? Poskusil si...?« »Da.« »In kaj?« »Rekla mi je, da šele... po svatbi!« Saša se je glasno zasmejal. Nato ml je položil roko na ramo in dejal: »Fela ni več nedolžen otrok! Sedemindvajset let ima. Govorim s teboj docela odkrito. To, da je moja sestra, ne igra nobene vloge. In bolje je imeti tako ženo kot katerokoli drugo! Dobro ženo boš dobil. Sicer te k temu ne prigovarjam. Kakor te je volja. Toda kaj takega je rekla Fela tebi prvemu. Ne zamujaj prilike, ker se utegne premisliti...« Nato je nadaljeval: »Fela bi se lahko že stokrat omožila, pa ni hotela. 'Ne vem, kaj je z njo... Fantje norij® za njo... In tudi doto ima! Vse gospodarstvo ji prepustim in še petnajsttisoč rubljev dobi. Razumeš! Jaz ne rabim ničesar! Pomisli in se porazgovori s Felo. Jaz se v to ne bom vtikal. To je vajina zadeva. Tudi Alfred je norel za njo. Dve leti ga je vodila za nos. in nič... No, toda sedaj se vrnem med fante...« »Ne, žetjil se še ne bom. Živel bi še rad sam... Precej mlad sem še.« »To je tvoja stvar! Pojdi piti, ali pa pojdi pogledat k FeJi!« Ustavil me je pri vratih in stopil v hi* šo. Kmalu nato sem stopil tudi jaz za njim. Ustavil sem se v prvi sobi. (Dalje.) POHISTVO-OPREMA jfotoa Koncert Celjskega pevskega društva ob 80 letnid Rista Savina Letošnjo kaj živahno in bogato koncertno sezono v Celju je sredi reprodukcij šole Glasbene Matice, že ob skrajnem koncu običajnega prireditvenega življenja, slavnostno in pomembno zaključil izreden glasbeni dogodek: jubilejni koncert skladb našega ožjega rojaka komponista Rista Savina ob slavljenčevi častitljivi 80 letnici in osebni navzočnosti. Zasluga neutrudljivega in pozorno delujočega Celjskega pevskega društva in njegovega vodstva je, da se je celjski javnosti v svečani obliki in s celokupnim koncertnim sporedom predočil skladatelj, ki zavzema v razvoju slovenske glasbe eno najvidnejših mest. Prvi izbor Savinovih skladb k jubilejni proslavi je dal pred mescem dni koncertni večer, ki so ga priredili slavljenčevi ožji rojaki v Žalcu, Celjani pa so proslavili Rista Savina pod okriljem našega priznanega in požrtvovalnega Celjskega pevskega društva, ki je izvajalo iti naštudiralo umetnikove skladbe pod veščim vodstvom -dirigenta g. Peca Šegule. V ponedeljek dne 10. junija se je odzvalo celjsko občinstvo s svojimi odličniki v najlepšem številu in hvaležno napolnilo malo dvorano Celjskega doma. Proslava je pomenila iskreno in vdano posvetilo, ki je bilo najskrb-neje pripravljeno glede sestave sporeda. Predsednik CPD k. prof. Fink je pred koncertom prebral kratko uvodno študijo, ki jo je sestavil skladatelj prof. Sl Osterc. V glavnih obrisih je bila tol rnačena umetniška in stilnoformalna vsebina Savinovega glasbenega dela. Koncem prvega dela koncertnega spored; so izrekali častilke g. prof. F i n k v ime nu CPD, skladatelj Maks P i r n i k, ' iimenu osebno navzočega skladatelja pro Osterca, Glasbena akademija v Ljubljani njenega rektorja g. Beteta, ljubljanski sekcije UJMA, Hubadove pevske župe it Mednarodnega udruženja za sodobne glasbo, skladatelj prof. Vasilij Mirk ps v imenu Ipavčeve pevske župe. Slavljen- cu Savinu in dirigentu Pecu Šeguli je bil izročen lovorjev venec ob toplem aplavzu slavnostno razpoloženega občinstva. Trodelni spored so obsegale smiselno se menjavajoče skupine moškega in mešanega zbora, samostojni zbori ali pa s spremljavo klavirja in solistov, samospe- vi ob klavirju in samostojne klavirske skladbe. Zbor je naštudiral nanovo veliko večino avtorjevih skladb in to bržkone nele z vidika razširjene priljubljenosti in lažje pevnosti, temveč z vidika umetnikove tipične in svojstvene karakteristike, ki naj nudi po možnosti vsesran-sko in pravično sliko umetnikovih muzikalnih stremljenj. Zato je tem bolj treba ceniti naporno delo, ki ga je izvršil zbor s svojim vztrajnim in čutečim dirigentom g. Šegulo. Zbor je bil pri vsej svoji rutini in kvantitativni izobrazbi, ki si je v preteklosti od časa do časn Ževnnio ----- KAM, KJE? VINOTOČ TRAFEN1K prej Viher odprt, najlepša izletna točka mirno Wolfzetla na Grič. 3755-1 SLUŽBO DOBI DVA KOLARSKA POMOČNIKA in enega vajenca sprejme ko-1 larstvo Slavko Krabonja. Ma ribor,' Aleksandrova 19. 4496^2 POSTREŽK1NJO za ves dan sprejmem. Vprašati nad 16. in 17. uro. Naslov v ogl. odd- »Večernika« 4498-2 BZSaiBSiEni ŠTIRISOBNO STANOVANJE krasna lega, sončno v centu mesta se takoj odda v najem. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika« 4302-5 Lepo sončnato TRISOBNO STANOVANJE v novo zidani hiši Slovenska 37 se odda z 1. julijem Vpra Sati Oospojna 13. 4499-5 M: SOBO ODDA Lepo OPREMLJENA SOBA se odvla. Sodna ul. 23. vrata 1- 4500-8 MEBLIRANO SOBO Sočno, oddam solidnemu stal no nameščenemu boljšemu go spodu ali gospodični. Stritar jeva ul 5-1, • 4497-8 Oddam DVE SONČNI SOBI s štedilnikom. Mesarski tvre-hod 5-1. 4489-8 Sprejmem MIRNEGA GOSPODA na stanovanje. Mesarski prehod 5-1. 4488-8 OBRT - TRGOVINA TRGOVINO prodam ali sprejmem družab nika-co z 30--40,Q(X) din, Takojšnja udeležba tudi tielz-učenega radi povečanja. Sigurna eksistenca. Vpraša «s Betnavska 74, Maribor. 4495-13 STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN Znižane cene v brivnici »Ra-pid«, Meljska 1 . 4321-13 STANOVANJE IŠČE IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi prlklinaini. po možnosti na levem bregu Drave i* sredi mesta za 1. julij. Kopalnica zaželena. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno^ 4354-6 VOZILA Kupim ali vzamem v najem 5—7 TONSKI TOVORNI RABLJENI AVTO Pismene ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd »Večernika«. 4503-22 Fletno kopalno blago za plašče in obleke za plažo TeMIlanaBOdefeldt Maribor, Gosposka ul. 14 UHUlf lll—l—IIIIHIMIII,! * , -./i-:'.. v. - V; približuje moderni diaton-iki. Bogastvo izraznih sestavin otežuje in komplicira vokalno zborovske partije zelo občutno, tako da so zahteve absolutne muzikalnosti izvajajočih mnogo višje kot v delih klasične polifonije. Splošno je v prvem delu zelo ugajala Vokalna suita v narodnem slogu za soli in zbor, delo, ki je za avtorja dovolj značilno in vredno najbolj vnetega študija. Mehkobo liričnega nastroja in medsebojne povezanosti je zbor s solisti, sopranistko Marijo Tiranovo, tenorjem Andrejem Jarcem in spremljajočim pianistom Pavlom Šivicem lepo in dovolj izrazito občutil. Drugi del koncerta so izpolnili nežni samospevi Tiranove in dve klavirski kompoziciji: Koračnica iz »Pavlihe na potovanju« in Cvetlični valček iz opere »Lepa Vida«. Zelo lep in harmoničen vtis je zapustila Tiranova v Baladi iz opere »Lepa Vida«. Tudi uvaževani glasbenik in pianist Pavel Šivic je krepko in intuitivno podajal edino instrumentalno točko Savinovega koncerta. Tretji HpI cn.rvr**Ha ip fvrtrU pn.ntr> 7QripSfjjii po. narodnih motivih, vzetih iz živahne in pestre folklore hrvatskega kajkovske-ga sveta. (Zagorje, Petrinja, Kostanjevica Medjimurje.) Tudi Risto Savin se je naslajal ob zvokih narodne pevske memodi-keinjo občutil v vsej njeni, sili kot polnokrven muzik, ki je razgledan in povezan z življenjem svojega naroda. Pristno slovensko biležje pa je zual zajeti v zadnjih dveh narodnih pesmih, v »Barčici« iz Zilj ske doline in v zbadljivo humorni »Kaj vprašaš me zdaj!« Po svojih najboljših močeh, ki jih je zastavil za ta znameniti in umetniško hvaležni koncert zbor CPD z dirigentom Pecom Šegulo na čelu, je bilo opravljeno v celjski koncertni kroniki nad vse pomembno glasbenokulturno delo, ki zasluži pozornost in uvaževanje na vsej črti. Celje se je oddolžilo skromno našemu velikemu mojstru, pač pa bo tudi njegovo zadoščenje uresničeno, kadar bo oplodila vse slovensko glasbeno življenje zavest in potreba nesebične požrtvovalnosti za pristne in resnične kulturne ideale. Dr. F. Š. a tenis raste Radi izselitve prodam VSAKOVRSTNO POHIŠTVO in posodo. Melje, Trdinova 9 4501-17 PISALNA MIZA in moško kolo poceni na prodaj- Studenci. Radvanjska 6. 4490-17 IZGUBLJENO IZGUBLJENO! V nedeljo 16. VI. 40 se je zgu bila listnica. Pošten najditelj naj io proti nagradi adda na nalov ki je razvidu iz legitimacije- 493-27 DO. — MARIO KOBI NOVI PRVAK. Cela vrsta žrtev je padla v drugem kolu. Stari rutiner Bergant je s svojo balonsko igro ■»pravil sicer energičnega Dernovška v hudo ■.tisko, vendar je ta kljub vsem upiranjem še edno odpornega Berganta premagal z 10:8, :2. Nič bolje se ni odrezal Voglar, ki je ljub začetnemu vodstvu podlegel letos iz-ornemu Pavlinu s 6:8, 2:6. V spodnji pologi sta se setala Mastek in Jagodič ter Kobi Babič. Mastek je kljub, svoji žiiavosti mo- il prepustiti zmago s 6:3, 6:1. Kobi pa je id z Babičem le tu pa tam težji posel in ednjič zmagal s 6:2, 6:0. Tako so se sestali v semifinalu Dernovšek Pavlin ter Kobi in Jagodič. V obeh igrah bila odločena zmaga šele po ostrem boju. ernovšek je zmagal nad Pavlinom šele s 4, 0:6, 6:4 6:4 in Kobi je porazil Jagodiča 5:7, 6:2, 6:1. Vsi štirje igralci so nudili me-orna zares dovršeno igro, s katero je do* gel turnir svoj športni višek. Finalna igra ed Dernovškom in Kobijem ni prinesla lošno pričakovanega boja ker je Dernov-k, ki je veljal za favorita, le preveč tve-1, dočim je Kobi s svojo mnogo bolj pre-no igro dobival točko za točko in končno ojeval $ 6:4, 6:0 svojo prvo turnirsko ago, fRAZNO MODRA GALICA žveplo, tobačni izvleček, afi-don. nikopren, žveplenoaone-na brozga, nosprasit, meri-tol. sulikol, kvasija les, maza vo milo, škropilnice in žve-plalnike ie dobiti ttfi Kmetijski družbi, Maribor Meljska c. 12. Tel. 20-83 412-28 TRAFIKO kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4491-28 . pri naših inseren- IHJ kupujte l8i* ‘er oglašuj!«! INDUSTRIJE OBRTNIKI TRGOVCI m jusotna kupite najceneje pri . . * Tiskovni zadrugi Maribor, Aleksandrova cesta 13 — Telefon 25-45 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Sl ANKO UL IT I A » Mariboru - Oglasi po ceniku ne vručnjo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. ~ 1 elelon uredništvu štev 23-07 In upruve štev. 2JJ-67. «* Pošlui čekovni rao Hokoplv. sC račun štev 11 KJ9.