Leto II. Ljubljana. 30. tulita 1928 B0 9. ___ _ Dta."poOetm M Din. si V UubUad, Mariboru te Odo dottavVm m dom oiesečno 1 Vtn mA - Is i«WJM/»o mnebto 6 Din. UWDM&rrO r Pobito*. KpafUeva al. 5* teletom 9L 9034. M. 2804. UPRAVA y UaNlad. Prešernova al 54* itUtom O. 1096. INSERATM ODDELEK v Limoni Prelomno oL telefon št. U92. Ste v 31 Pred očitvami V sredo se sestane poslanski klub KDK v hrvatskem saboru Važne izjave Svetozarja Pribičevica po prihodu iz Beograda v Zagreb - Sklicanje okrvavljene Narodne skupščine je nepopravljiva pogreška - Poslanski klub KDK bo v Zagrebu zavzel svoie definitivno stališče Zagreb, 29. julija. Z današnjim jutranjim brzovlakom je dospel semkaj Svetozar Pribičevič v spremstvu poslanca Vilderja. Nastanil se je v »Grand-Hotelu«, kjer je ob 11. dopoldne sprejel novinarje ter jim podal izjavo o politični situaciji. Uvodoma se je informiral o zdravju Stjepana Radiča ter naglasi!, da ga bo posetil, čim mu bodo zdravniki to dovolili. Nato pa je govoreč o politični situaciji nadaljeval: »Sklicanje Narodne skupščine ni moglo nikogar iznenaditi. To je bilo jasno, čim je bila sestavljena Koroščeva vlada in ko je Davidovič vzkliknil, da se situacija vrača v parlament. Na drugi strani pa je jasno tudi to, da hočejo h.egemo-nisti na ta način tirati situacijo do skrajnosti. Čim se sestane Narodna skupščina, je ustvarjeno zlo, ki se ne bo dalo nikdar več popraviti. Mislim pri tem na odnošaje med Srbijanci v sedanjih vladnih strankah in predstavnike onega naroda, ki so jih z revolverji izgnali iz parlamenta. Ce bi imeli Srbijanci le malo pameti, ne bi dopustili, da se sestane ta Narodna skupščina le za eno sekundo. Ne smatram za oportuno, da vam že sedai povem, kaj bomo storili mi. Ni pa nobenega dvoma, da bomo sklenili take korake, ki bodo odgovarjali temu brez-primernemu izzivanju.« Neprestane pretnje z umorom »Dnevno dobivam cele kopice grozilnih pisem iz Srbije, a to je še najmanj. Poleg teh grozilnih pisem javno pozivajo, naj me ubijejo, a do danes ni še nihče nastopil proti temu. Ko se je pričelo že pred 20. junijem pozivati, naj umore Stjepana Radiča in mene, dr. Korošec ni konfisciral dotičnih listov, niti ni preganjal onih. ki so pozivali k temu umoru. Sedaj pa se godi to že povsem sistematično. Lahko si mislite, kaki občutki navdajajo mene, ki sem toliko delal za ujedinjenje, ko pozivajo razni kupljeni elementi javno k umora, ne da bi to kdorkoli preprečil. Doslej ni še nihče izmed režimovci dvignil le en glas proti temu.« To je parlamentarizem džungle »Za rešitev krize so odgovorne srbi-janske stranke, predvsem pa Ljuba Davidovič. Ta gospod je slavil kot svojo zgodovinsko zaslugo, da je do vedel Hrvate v parlament. Sedaj pa je isti Ljuba Davidovič obrnil nebo in zemljo, samo da ostane parlament, iz katerega so bili Hrvati pregnani z revolverji, kar naziva on za parlamentarizem. To je parlamentarizem džungle, ne pa civiliziranega naroda.« Prazni izgovori »Kako ničeve razloge so navajil proti volitvam. Med drugim so se sklicevali na to, da bi se pri teh volitvah agitiralo s parolo, da so Srbi ubili Hrvate. Mi smo jim takoj odgovorili, da je to nemogoče, ker Stjepan Radič ne bi imel nikakega interesa, da agitira s takimi parolami. Vsi mandati na Hrvatskem so itak v rokah KDK in tu sploh ni treba več ni-kake agitacije. Pač pa hoče KDK prodreti na srbijansko stran in da doseže uspehe, ne more nastopiti s parolo, da so Srbi ubijali Hrvate.« Govorili so tudi, da bi volitve v sedanjem trenutku bile nekak plebiscit za hrvatsko državo. Tudi to je le neumen izgovor. Pri bodočih volitvah bo imela KDK enotno listo in ker imava g, Radič in jaz popolnoma enotne poglede na državo in državno politiko, ne more tvoriti predmet agitacije plemenska država.« Še je čas »Govori se, da bodo šli zemljoradniki v Narodno skupščino, ter da bodo vodili najostrejšo obstrukcijo. Mnenja sem, da bi bila to velika pogreška. S komurkoli sem govoril, vsakdo mi je priznal, da bi bili zemljoradniki v tem primeru samo vladna stafaža v Narodni skupščini. Hrvati pričakujejo, da se bodo pokazali zemljoradniki na višini situacije ter da bodo obrnili hrbet Narodni skupščini, v kateri se mesto argumenta diskusije uporabljajo argumenti umora, Ce se med Srbi ne bo našel nihče, ki bi se izjavil v tem kritičnem trenutku zgodovine solidarnega s Hrvati, potem bo zapečatena usoda odnošajev med Hrvati in Srbi. V par dneh se bo videlo, ali se bodo našli med Srbi ljudje tako visoke koncepcije in etike, tako globoke ljubezni do isto-krvnih bratov, da v tem usodnem tre notku spregovore pravo besedo in iz-vrše pravo dejanje, ki bo prineslo, pravo rešitev.« Usodna neodločnost radikalov Med ljudmi radikalskega glavnega odbora je nekaj ljudi širokega pojmovanja, ni pa ljudi čvrste volje in energičnih sklepov. Ti ljudje so si domišljali, da morejo z anonimnimi izjavami, četudi simpatičnimi in prijateljskimi, popraviti in ublažiti veliko nesrečo. Ce bi bili ti ljudje v zgodovinskih trenotkih na višini, bi bilo vse drugače. Ce bi bili prišli na sejo radikalskega kluba in če bi tam nastopili proti izzivanju Hrvatov, bi bil moral dr. Korošec vrniti mandat in zgodovina bi krenila na drugo pot.« Prečani v vladi — maska za hegemoniste Nepoučeni srbijanski javnosti, ki bi reagirala povsem drugače, če bi bila o Pravem stanju stvari pravilno poučena, dokazujejo za nekako izboljšanje, da je v vladi polovica prečanov. Kako porazno zvene te besede! Moral se je izvršiti tako grozen umor, kakršnega ne beleži zgodovina nobenega drugega naroda, da je prišlo v vlado polovico prečanov, ki naj delajo tlako Srbijancem. Baš to, da so prišli v vlado taki prečani, je največje izzivanje in še bolj poslabša obstoječe odnošaje, če jih je še sploh bilo mogoče poslabšati. To dokazuje, da morejo biti prečani v vladi samo sluge Srbijancev in da so jih sprejeli v vlado le zato, da ma-skirajo pred zunanjim svetom enakopravnost Akcija z nevtralci — prazen manever »Kar se tiče akcije nevtralcev, je bila uvedena v zvezi z našim predlogom za rešitev krize. Mi smo predlagali razpust Narodne skupščine kot edino solucijo ter volilno vlado, opozicije ali pa nevtral no volilno vlado. Volilno vlado opozicije smo predlagali samo zato, da bi ostala situacija na parlamentarnem terenu, nakar so v Beogradu navidezno toliko polagali. To je bilo dva dni po katastrofi v Narodni skupščini. Mi sami pa smo smatrali za najboljšo rešitev nevtralno vlado, ki ne bi bila v nobenem pravcu strankarsko angažirana. V Beogradu so sami izbirali nevtralce, ki so jih pozivali in noben izmed njih ni bil pozvan v sporazumu z nami. Lahko si mislite, kako visoko stoje ti ljudje, ki so odklonili portfelje, četudi bi pomenilo za nje ostati minister, karijero, ki se ne nudi vsak dan. Le nevtralci se niso dali podkupiti in sedai ie eden od njih razkril, da je bila akcija za sestavo nevtralne vlade samo manever, da so laglje prišli do nove izdaje vlade, ki ;e dovedla do katastrofe v naši državi. Dr. Tartaglia je pred vsem svetom demantiral generala Hadžiča. General Hadžič kot človek in kot general na to ne bi smel molčati, najmanj pa kot bivši mandator krone.« Obupna situacija države V osebno sestavo Koroščeve vlade se sploh ni vredno spuščati. V vladi so ljudje, ki nimajo pojma o svojih resorih. Ne samo politična, tudi finančna situacija države je obupna. Državne blagajne so prazne, o posojilu pa ni niti govora. Ce bo ta vlada sprejela zakone o stabilizaciji dinarja in o najetju posojila, bo ostalo vse to samo na papirju. Ali bomo ml sklepe te vlade in te Narodne skupščine priznali, to spada že v naše bodoče sklepe. O tem se bomo izjavili tako jasno In tako glasno, da si bo lahko vsakdo na čistem.« Eksekutiva KDK v Zagrebu »V Zagrebu bo eksekutiva KDK, ki bo v stalnih stikih z obema predsednikoma ter bo izvajala sprejete sklepe, kar bo tem lažje, ker ima narod v nas popolno zaupanje in je tako discipliniran, da ta disciplina nima primere v zgodovini na-rodov in pokretov.« Opoldne je bil g. Pribičevič gost poslanca Vilderja, popoldne pa je nameraval posetiti Stjepana Radiča, kar pa so zdravniki zabranili, ker mora imeti Radič popoln mir ter se čuvati vsakega najmanjšega razburjenja. Zato se je g. Pribičevič tekom popoldneva sestal s poslancem Košutičem in ostalimi v Zagrebu navzočimi člani vodstva KDK. Odločilna seja poslanskega kluba KDK Zagreb, 29. julija. Na seji vodstva KDK, ki se ie vršila danes dopoldne pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča, je bilo sklenjeno, da se sestane poslanski klub KDK k svoji seji v hrvatskem saboru v sredo dne 1. avgusta ob 10. dopoldne, to je ob istem času, ko je sklicana v Beogradu seja Narodne skupščine. Vsem poslancem so bili nocoj poslani pismeni pozivi, naj se te Seje zanesljivo udeleže. Poslanski klub KDK bo na tej seji sklepal o svojem definitiv-nem stališču in o svojem nadaljnjem postopanju glede na zadnje dogodke. Sportno-politične demonstracije v Zagrebu Zagreb, 29. julija. Nocoj je prišlo v Zagrebu do nekake športno - politične demonstracije. Zagrebški športniki so z največjo nestrpnostjo pričakovali poročila o rezultatu nogometne tekme za državno prvenstvo. ki se je vršila v Beogradu med zagrebškim športnim društvom Gradjanskim in Beograjskim športnim društvom. Ko je dospela vest, da so Zagrebčani zmagali (2:1), je krenila izpred redakcije »Novosti« velika povorka po mestnih ulicah in vzklikala domačemu moštvu. Medtem ko se je razširila vest, da je beograjska publika napadla avtomobil, v katerem so se vračali Zagrebčani z igrišča na kolodvor ter pretepla najbolj popularnega zagrebškega nogometaša Perško, so začeli demonstranti vzklikati proti Beogradu in manifestirati za prečansko fronto tudi na športnem polju. Prva letalska nezgoda na progi Beograd-Zagreb Zagreb, 29. julija. Danes popoldne se je pripetila prva letalska nezgoda v zračnem prometu na progi Beograd - Zagreb. Letalo, ki je popoldne ob 4. krenilo iz Beograda v Zagreb, je moralo zaTadi malega defekta v motorju iz previdnosti pristati pred dosego cilja na Lojnskem polju v bližini Popovače. Pilot je opazil, da je nastal defekt v hladilniku in je, četudi bi morda lahko nemoteno dospel do Zagreba, iz previdnosti raje pristal na odprtem polju. Potnike so v Popovači pogostili na račun družbe za zračni promet nakar so jih z avtomobili prepeljali v Zagreb. To je v šestih mesecih, odkar je bil otvorien zračni promet med Zagrebom in Beogradom, prva nezgoda, ki !e dokazuie da vlada na tej progi največja sigurnost za potnike. Beograd nestrpno pričakuje sklepov KDK V skrajni nervoznosti razpravljajo vladinovci o delu Narodne skupščine. — Prva nesoglasja v vladi. — Demokrati za dolgo, radikali za kratko zasedanje skupščine Beograd, 29. julija. V smislu včerajšnjega ministrskega sveta je bil danes v Narodni skupščini objavljen razglas, s katerim se sklicuje prihodnja seja Narodne skupščine za sredo 1. avgusta ob 10. dopoldne. Ob enem je sklicana tudi seja finančnega odbora za 6. avgusta ob 6. popoldne. Na dnevnem redu finančnega odbora je zopet svo-ječasni predlog dr. Korošca glede priznanja posebnih doklad načelnikom notranjega ministrstva in policijskemu uradništvu v Južni Srbiji. Predlog je bil svoječasno v finančnem odboru že odklonjen, očividno pa upa dr. Korošec, da ga bo sedaj spravil pod streho ter se tako oddolžil policijskemu uradništvu, ki je zvesto vršilo službo po njegovih intencijah. Nadalje je na dnevnem redu finančnega odbora sprememba uredbe o draginjskih dokladah duhovščini vseh veroizpovedi ter razprava o pravilniku o uporabi službenih avtomobilov pri direkciji državnih rudarskih podjetij. V zvezi s sklicanjem Narodne skupščine se je vršila danes dopoldne dolgotrajna konferenca med dr. Korošcem in Ljubo Davi-dovičem. Kakor se izve, sta razpravljala o tem, katere zakonske predloge naj bi sprejela Narodna skupščina pred odgoditvijo. Zatrjuje se, da v vladnih krogih glede trajanja zasedanja Narodne skupščine še ni prišlo do sporazuma. Muslimani in del radikalov je proti temu, da bi se s predolgim zasedanjem še bolj izzivali Hrvati, ter za- htevajo, naj bi Narodna skupščina po izročitvi Puniše Račiča in osumljenih sokrivcev odšla takoj na počitnice, dočim vztrajajo zlasti demokrati, klerikalci in Vukičevičevci na tem, da skupščina neglede na razpoloženje prečanov nadaljuje z rednim delom ter nadaljuje tam, kjer je prenehala 20. junija. Tudi vladni tisk deljenega mnenja. »Politika« zlasti povdarja, da Koroščeva vlada ne zadovoljuje nikogar razen klerikalcev, ki so prišli sedaj do moči, o kakoršni se jim niti sanjalo nL Radikali so nezadovoljni, ker je njihov vpliv v vladi zaradi koncesij klerikalcem in demokratom zelo zmanjšan in so izgubili važne resore s pomočjo katerih so lahko delali strankarske kupčije, muslimani so nezadovoljni, ker niso izpolnjene njihove zahteve, a demokrati kritizirajo sestavo vlade, ki po njihovem mnenju nima dovoljne avtoritete, da bi mogla izvesti težke naloge, ki jo čakajo glede na splošno stanje v državi. V ostalem pa vladni krogi z največjo nestrpnostjo čakajo, kake sklepe bo storila KDK glede svojega bodočega postopanja. Na eni strani vlada bojazen, da bi mogli sklepi KDK, ki bodo sprejeti v Zagrebu, dovesti do težkih notranjih zapletljajev, na drugi strani pa zlasti okolica dr. Korošca in Vukičeviča jedva čaka, da bi se ji nndila prilika za nastop proti opoziciji z > močno roko«, ki jo je pokazal dr. Korošec že kot notranji minister. Stanje Stepana Radiča je trajno resno Po temeljiti zdravniški preiskavi so sicer ugotovili trenutno zboljšanje, vendar pa lahko najmanjše razburjenje izzove katastrofo Zagreb, 29. julija. Ker se je zdravstveno stanje Stepana Radiča zadnje dni nenadoma poslabšalo, je bil v soboto pozvan v Zagreb dunajski špecijalist prof. dr. Singer, ki je dospel v soboto zvečer z brzovlakom. Takoj nato se je sestal zdravniški konzilij. sestoječ iz zdravnikov dr. Singer-ja, dr. Radoničiča, dr. Gottlieba m dr. Ivan-čeviča, ki je po temeljiti preiskavi bolnika odredil, da se izvrši danes rontgenološki pregled. Danes dopoldne ob 10. je bil Stepan Radič v spremstvu soproge Mafenke in bolniške sestre prepeljan v sanatorij na Ciglani. St. Radič je bil zelo dobro razpoložen in se je med vožnjo duhovito šalil z dr. Singerjem. Rontgenološki pregled je trajal do 11.30. Očividno je Stepana Radiča zelo utrudil, ker so ga morali v bolniškem stolu prenesti do avtomobila, nakar so ga prepeljali na dom, kjer je šel takoj v posteljo. Po naročilu zdravnikov ne sme do nadaljnega sprejemati nikakih obiskov ter se čuvati vsakega najmanjšega razburjenja. Popoldne je bil objavljen sledeči bulletin: Današnji zdravniški pregled Stepana Radiča ]e ugotovil znatno izboljšanje splošnega stanja. Temperatura, ki ]e znašala še sinoči 37.8, je padla danes zjutraj na 37. Žila biie na minuto 120, dihanje 20, subjektivno stanje brez težav. Nad levim bazalnim delom pljuč skrajšani zvoki, namesto prei opažanih pojavov konzonacij je nastopilo sedaj lahko trenje. Srce lahko dilatirano, zvok čist Rontgenološki pregled sam ni dal nobenih jasnih znakov procesa vnetja. Množina urina 3400 kub. cm, sladkor 0.02, t l 6 gramov dnevno; krvi sladkor trajno visok. Podpisani: Dr. Singer, dr. RadonlSč, dr. Gottlieb, dr. Ivančevič dr. Vuletič. V razgovoru z novinarji je prof. dr. Singer izjavil da je zaenkrat s stanjem bolnika zadovoljen. Treba pa bo strogo paziti, da se kongestigne pojave v levem spodnjem prsnem pasu ne obnove. V splošnem ie dr. Singer naglasi!, da je poslabšanje bolezni Stepana Radiča pripisovati prvotno ugaslemu procesu vnetja. Bolniku je potreben absoluten mir. Radi tega ie tudi odrejeno, da ne sme sprejemati do nadaljnega nikakih obiskov in mora ostati v Zagrebu. Kdaj bo mogel oditi v toplice, je še povsem negotovo. Prof. dr. Singer se je zvečer vrnil na Dunaj. Kako je bil izgnan Bela Kun Na Dunaju in vso pot ni bilo nobenega incidenta. — Varnostne odredbe proti njegovemu eventualnemu povratku Dunaj, 29. julija. Kakor znano, je deželno sodišče obsodilo Belo Kuna zaradi zarotni« štva, napačne prijave in prepovedane povr« nitve na trimesečni zapor in na izgon iz vseh zveznih dežel republike. Ker je Bela Kun v preiskovalnem zaporu že odsedel dva meseca, je kazen prestal 27. julija zve* čer, nakar je bil predan policiji v izgon. Isti večer so ga odpeljali z Dunaja ter ga v Breclavu izročili češkoslovaškim policij« skim organom, ki so ga 28. t. m. dalje izro* čili nemškim oblastem. Včeraj je bil v S\vi» nemiinde ukrcan na sovjetski parnik «Her« zen». Pri izgonu je dunajska policija postopala zelo previdno. Deželno sodišče je izročilo Belo Kuna šestim kriminalnim uradnikom, ki so ga takoj v avtomobilu odpremili na vzhodni kolodvor, kjer so čakali na odhod brzovlaka v posebni čakalnici, ki publiki ni bila dostopna Belo Kuna so nato spravili v posebni vagon, ga zaprli v kupe, nakar so vagon priključili običajnemu brzovlaku. ki je zapustil kolodvor ob 23.10. Belo Kuna ni pri transportu nihče spoznal. Zato tudi ni bilo nikakih incidentov. Po sporazumu med nemško, češkoslovaško in avstrijsko vlado je bil oficijelni komuni« ke o izvršenem izgonu objavljen šele, ko je bil Bela Kun že na sovjetskem parniku. Bela Kun namerama najprej nastopiti dalj« ši dopust, ki ga bo najbrže preživel na Kav« kazu. Najprej bo posetil svojo rodbino, ki živi v Moskvi ter nato s svojo ženo odšel na dopust. Bela Kun je svojo kazen v sploš* nem dobro prestal ter se tudi ni pritožil z ravnanjem v ječi. V Moskvi bo poročal o svoji propagandi, ki jo ?e v-?il pred are« tacijo. Ako bi še enkrat poskusil vrniti se na Dunaj ter v zvezi z madžarskimi emi« granti razviti komunistično agitacijo na Madžarskem, bo takoj aretiran. V tem pri« meru ne bodo z njimi postopali milostno. Vse v poštev prihajajoče oblasti so dobile njegov natančni opis, tako da mu je onemo« gočeno, da bi neopazen prekoračil mejo. •»Miiiiimimmiiiniii"* Tajna seja razpuščenega egipt-skega parlamenta Kairo, 29. julija. Včeraj se je vršila v protest proti državnemu udaru seja raz« puščenega parlamenta, katere se je udele* žilo 130 poslancev in 65 senatorjev. Skupšči« na je izrazila vladi nepoverenje ter je bilo sklenjeno, da se glede na nepostavnost se« danje vlade pozove narod, da naredb seda« njega kabineta ne vpošteva in da vse po« godlje, ki jih sklene sedanji parlament, smatra za neveljavne. Ob sklepu seje je bi« lo dogovorjeno, da se bo prihodnji sestanek vršil tretjo sredo v novembru. Ker se vlada boji, da bi parlamentarci s pomočjo svojih pristašev udrli v parlament, je odredila, da se promet v okolišu parla« menta zapre. Samo osebe, ki morejo s po« febnimi izkazi dokazati, da stanujejo v tem okolišu, smejo čez kordon. Člani parlamen« ta so kraj, kjer se jc vršil sestanek, držali popolnoma taino in le tako jim je bilo mo« goče, da so obdržali sejo v hiši, ki je le malo oddaljena od zaprtega okoliša. Obla« stva so skušala ugotoviti kraj sestanka, kar jim je pa šele uspelo, ko je bila seja že za« ključena in je Nahas paša že zapustil po» slopje. « Pogreb grofa Pejačeviča Našiee, 29. julija. D«:nes dopcHne se je vršil ob veli'*' !*>•<; >tvn in ostale publike pogreb grofa Todora Pejačeviča, bivšega hrvatskega bana. Cerkvene svečanosti je opravil r.Vr' <5r TVpmus. Letalska nesreča Plzen. 29. julija Danes le letalo, ki je hogs dne Pušan ri počakal na Milko, da pojde:a tudi pop)!di:e skupaj na pašo, temveč ie odšel sam, in ker je vedel, da ne jj r»b 3 .-ritn J-ie 'roga* doma razen Milke, se je vrnil domov. Našel je Milko iežeoo na posteči in ^'o kljub njenemu odporu posilil. Ko mu je Milka zapre-tiia da bo vse povedila njegovemu očetu, se je Dušan odločil, da jo usmrti in se tako reši kazni, ki mu je pra:i\i. Z levico je pograbi! obe Milkini roki in iih pritisni! na njena prsa, z desnico pa ie zagrabil nož in jo zabodel v vrat. Ker je rr.isiil. di VH'ka od te rane ne bo umrla, ji je ves vrat raz-rezal z nožem. Ko 'e vide! da bo Milka sigurno izdihnila, je presti! s klanjem in ker je kri močno brizgala, je vzel robec in z njim obvezal presekani vrat. da ga ne bi kri oškropila in ga tako izdah. Teda; je osnažil nož in roke ter se vrnil na pašo. misleč, da ga ni nikdo videl in da ga ne bodo osumili kot morilca. Usoda na Je hotela, da je gledala skozi okno, kako je klal Milko, neka Milkrna prijateljica, ki je prišla po Milko, da bi odšli kuoaj na našo. Ko se je prepričala, da se ne moti, se >e silno prestrašila in pobegnila. Če bi ne bilo te mladenke, bi ostal ta grozni zločin najbrže nepojasnjen. * V vasi Baljuci pri Negotinu je bil pred kratkim ponoči zavratno umorjen in oropan župan Stajko čuberovič. Morilci so se skrili na dvorišču Čuberovičevega soseda l.jubo-mira Ružanoviča in so odtod ustrelili svejo žrtev s puškami. Po izvršenem zločinu so vlomili v hišo in odnesli 18.000 Din. Orožniki so takoj uvedli energično pre;skavo in se poslužili tudi policijskega psa. Ta Evo, poglejte,« pravi Mihaly in sname okrovje prejemača. Tedaj, sem bil še bolj presenečen. Pričakoval sem izredno kompliciran mehanizem, kar sem videl, je pa bilo na moč preprosto. Svetiljka, preluknjana plošča, drugega nič. Mihaly je videl, da t--e čudim in da ne morem do besede, stopil je k meni in mi je mirno dejal: »Trdno sem uverien, da bomo že letos začeli na debelo graditi aparate za gledanje na daljavo, najbrž v Nemčiji. Cena aparata ne bo posebno visoka. Naprodaj bo za kakih sto mark (1350 Din) _ vštevši sinhronski motor, ki bo poganjal in vrtil ploščo.« Izumitelj je te besede rekel z neko naravnostjo in vero, da sem mu moral verjet. Ko sem pa jel razmišljati o perspektivah, ki se odpirajo tej prečudni iznajdbi, mi je malone zastal dih. Izum bolgarskega inženjerja Gasenka Ladja in zrakoplov obenem, ki more napraviti 128 km na uro. Izumitelj upa, da bi trajal polet preko Oceana z njegovim aparatom samo okofi 40 ur. Državno nogometno prvenstvo Gradjanski na prvem mestu - Težak poraz beograjske Jugoslavije - Celjani v Ljubljani - Prvi rezultati z Olimpijade -Nov svetovni rekord v metu krogle - V Daviš cupi vodi Francija proti Ameriki z 2:1 - Kolesarske dirke „Save" Včeraj sta se vršili samo dve tekmi za državno prvenstvo, in sicer v Beogradu med Gradjanskim in BSK, v Splitu pa med Haj» dukom in beograjsko Jugoslavijo. Tretja tekma med Haškom in Saškom je odpadla, ker je Sašk še vedno suspendiran. Tekma med Gradjanskim in BSK je bila morda najvažnejša v tekmovanju za državno pr» venstvo sploh. Srečala sta se dva nasprot. nika, ki dosedaj še nista izgubila še nobene tekme. Skoraj se lahko reče, da je bila ta tekma odločilna za vprašanje, kdo bo letos nosil ponosni naslov državnega prvaka. Zmagal je Gradjanski ter si s tem skoraj zasigural prvenstvo. Gradjanski ima sedaj samo eno negativno točko. V Splitu je, kakor je bilo pričakovati, zmagal Hajduk. Stanje je sedaj naslednje: 1. Gradjanski (7 točk, gol«diferenca 6 : 2), 2. BSK (6, 12 : 8), 3. Hajduk (4, 10 : 5), 4. Hašk (2, 8 : 7), 5. Jugoslavija (1, 5 : 17), 6. Sašk (0, 2 : 4). Rezultata sta bila: Gradjanski : BSK 2 : 1 (0 : 0). Za to tekmo je navadno vladalo izredno zanimanje. Tekmi je prisostvovala ogrom* na množica, ki je obe moštvi viharno po« zdravila. Prvi polčas je z 0 : 0 ostal neod* ločen, vendar pa je Gradjanski že v tem polčasu pokazal svojo premoč. V 10. minuti drugega polčasa je CindTič dosegel vodstvo za Zagrebčane. V 16. minuti so Beograjčani izenačili po enajstmetrovki. Toda v 33. mi» nuti zabije Cindrič neubranljiv drugi gol ter postavi na 2 : 1. Ta rezultat ostane do konca. Sodil je dunajski sodnik g. Braun. Hajduk : Jugoslavija 8 : 2 (1 : 0). Podrobnosti o rej tekmi zaradi pokvarjen nih telefonskih prog s Splitom nismo mogli dobiti. Ilirija komb. : SK Celje 10 s 2 (6:2) Visoka in zaslužena zmaga dobro razpo* Iožene Ilirije, ki je bila konstantno v pre* moči. Pri Iliriji je bil zlasti dober notranji trio Šiška, Oman, Bergles, ki je, uspešno podpiran po srednjem krilcu Kirbišu, v si* stemationih napadalnih akcijah z lahkoto preigraval obrambo gostov. Celjani so kot posamezniki pokazali do« kaj tehničnega znanja, vendar pa so pre* malo vigrani in se taktično niso mogli me« riti z Ilirijo. V drugem polčasu tudi niso vzdržali tempa. Igralo se je v srednjem tempu. Sicer ma» loštevilna publika je z zanimanjem sledila razvoju tekme, ki je bila v celoti zanimiva in bogata na lepih kombinacijskih potezah. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ilirija reiz. : Grafika 4 : 2. Grafika je v soboto absolvirala svoijo prvo javno tekmo z izredno ambicioznostjo. Pokazala je solidno igro, ker razpolaga z nekaterimi prav dobrimi močmi. Jedro moštva je srednji krilec Ttiržič, ki je svojčas igral pri Gradjanskem. Grafika je v vedno otverjemi igri mnogokrat prodrla Mirijansko obrambo ter zasluženo dosegla dva gola. Ilirijansko moštvo je imelo na par mestih slabe igrače, ki so kvarili enotni vtis. Zagreb: Marsonija (Brod) : Gradjanski (Bde-lovar) 2 : 1 (2 : 0). Finale za prvenstvo pro-vmee. Stockholm: Avstrija : Švedska 3 : 2 (2 : 2) Altona: Hamburger Sporitveredn : Hertha 5 : 2 (3 : 1). Odločilna tekma za prvenstvo Nemčije. Gradec: Dunaj : Gradec 6 : 1 (3 : 0). Kolesarstvo Kolesarske dirke »Save« Včeraj so se vršile na državni cesti Ljub-Lesce kolesarske dirke, ki jih je aranžiralo in vodilo društvo »Sava«. Dirk so se udeležila naslednja v Zvezi kolesarskih društev včlanjena društva »Sava« iz Ljubljane, »Zarja« iz Zg. Kašlja. »Vrhnika« in »Ljubljanica« iz Dobrunj od v Savezu včlanjenih klubov pa »Ilirija« »Primorje«, »Sora« in »Disk«. Dirkalo se je na 47 km dolgi progi, in sicer je bil start v Zg. Šiški pri km 2, cilj pa v Lescah pri km 49. Cesta je bila po veliki večini zelo slaba, kot je to že znano iz številnih časopisnih notic, vendar pa so bili doseženi prav lepi in zadovoljivi rezultati. Dirkači so imeli med vožnjo več defektov in se je eden izmed njih pri padcu v cestni Ijana jarek precej poškodoval. Na cesti v višini Brezja je dirkače zalotil močen naliv, ki jih je spremljal do cilja. Dirkalo se je v treh skupinah. Rezultati so bili naslednji: I. Zvezna glavna dirka In obenem glavna dirka »Save«: Odhod s starta ob 5.45 zjutraj: 1. Pokovec Anton (Sava) 1:40.1; 2. Smrekar Pavel (Ljubljanica) 2:01.3. II. Zvezna juniorska dirka In obenem |u-niorska uirka »Save«: Odhod ob 5.50: 1. Oblak Janko (Vrhnika) 1:45.3; 2. Zimerman Anton (Sava) 1:46.2; 3. Petrovčič Anton (Zarja) 1:46.5; 4. Dovč Ivan (Sava) 1:46.6; 5. Anzelc Slavko (Sava) 1:47 in 6. Soda Franc (Sava) 1:48.2. . , III. Dirka za vse klube, včlanjene v kolesarskem savezu SHS: Odhod ob 6-: 1. Zanoškar Feliks (Primorje) 1:35.2; 2. Abul-nar Franc (Primorje) 1.36.1; 3. Peršin Franc (Ilirija) 1:36.4 in 4. Dolničar Karel (Sora) 1:40.1. Cesta je bila, kakor ze omenjeno, v svojem končnem delu popolnoma razmočena. Z dirkami je bi! združen tudi društveni izlet »Save«, katerega se je d61oma s kolesi, deloma pa z avtobusom udeležilo večje število društvenih članic in članov ter prijateljev društva. Na Bledu, kamor so izletniki in dirkači po zaključeni dirki pohiteli, je skoraj ves dan deževalo- Olimpijada Amsterdam, 29. julija. Današnja tekmovanja so prinesla odločitve v treh lahkoarfletskih disciplinah. Rezultati so bili naslednji: Skok v višino: 1. King (Amerika) 1.94. Met krogle: 1. Kuck (Amerka) 15.87 (nov svetovni rekord). 2. Hirschfeld (Nemčija). Tek 10.000 m: 1. Narmi (Finsko) 30:18.8, 2. Ritola (Finska) 30:19.4, 3. WTede 31:04. Incident s Francozi ie bil likvidiran in bodo Francozi nastopili pri tekmovanjih. Američan King, imenovan »Bobe, kj Je včeraj v skoku v višino z 1.94 dosegel prvo mesto. Tenis Daviš cup Pariz, 29. julija. Danes Je bil v iazrvalni mudi za Davisov pokal med Francozi in Zedinjenimi državami odigran double, v katerem je zmagala francoska dvojica Cocbet-Borotra nad Tildnom in Humtrom v petih seitih 6:4, 6:8, 7:5, 4:6, 6:2. Francija torej vodi 2:1 (točko za Ameriko je dobil Tilden z zmago nad Lacostom, prvo točko za Francijo pa Je izvojeval Cocbet, ki je porazil Hennesseya 5:7, 7:5, 6:3, 6:0) in potrebuje za končno zmago še ene točke. Jutri, v ponedeljek, bo igral Tilden s Cochetom fa La-coste s Hennesseyem. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Blagodejni hlad dežja Ljubljanska nedelja brez kopalcev in z razočaranimi turisti. — Precej zabave so nuditi kubanski kozaki ter žegnanje pri Sv. Jakobu in na Viču Ljubljana, 29. julija. »Ali ga bomo dobili ali ne?« To je bila v soboto poleg dejstva, da ,se bližamo zadnjemu, kar znači, da je Ljubljana »suha«. glavna skrb tisočev. Namreč dež. Nad mestom so na večer le od časa do časa za-migljale zvezde, sicer pa je bilo oblačno in brez vetra. Ljudje so bili razdeljeni v dva tabora. Navzildc praznoti v žepih, saj v Ljubljani prevladujejo srednji sloji. ki natančno •računajo s »prvim« in »zadnjim«, je velika večina upala, da se ohrani soinčna itudi še ta nedelja. »Potom v ponedeljek Pa naj se vlije!« so menili. Kopanje je nnajcenejša in obenem najlepša, najzdra-vejša zabava, zato za dneve proti zadnjemu najprimernejša. Drugi so napovedovali dež že za soboto ponoči in jim ni biflo kaj za nedeljsko solnce: želeli so si dežja za ves dan. Želja jim je bila tudi uslišana. Oblaki so se zbirala že ponoči, zjutraj so zopet obljubovali dežja na pretek in okrog 9.30 so se odprle nebeške zatvornice. V daljavi je nekajkrat zagrmelo, sledile so neznansko debele kaplje, potem pa je z vso silo treščilo Ljubljančanom tik nad glavo, morda v kak strelovod, in ploha je bila tu. Pasanti, moški v poletnih belih hlačah iai hladnih čevljih, dame v lahkih toaletah, ki so skušale prinesti na promenado nekaj običajne živahnosti, so postali v trenutku res zelo živahni. Kakor bi trendi, se je zganilo vse. v vetru so zapla-polala krilca in vse, kar jih je bilo brez dežnikov, so pritisnili vodeni curki k zidovom, jih pognali v veže. jih stirali v kavarne. Prej zdolgočaseni natakarji so imeli v trenotku premalo rok ter nog. Dež je lil v malih presledkih skoro do poldneva precej močno. Enako je bilo tudi več kratkotrajnih ploh popoldne, dokler ni potegnil močan veter, ki ie sukal oblake tudi v višinah v pravcatem dirindaju-tako da se niso mogli izmiriti ter nam nakloniti tako potrebnega dežja v izdatnejši meri. Nedelja je bila Da le »fuč«. Posebno razočarani so b>li naši neutrudljivi turisti. ki se jih je nabasalo na jutranje vlake na stotine, pa so delali že v opoldanskih vlakih prav tako eroečo, vozeči se nazaj, ne da bi dosegli svoj planinski cilj. Popoldne so se Ljubljančani še najbolje počutili v kinematografih, kavarnah, doma Ln v gostilnah. Mnogo zabave so nudili tudi kubanski kozaki, ki so kazali svoie iahal-ske spretnosti na igrišču »Primorja« ob Dunajski cesti. Pri Sv. Jakobu so imeli žesmanje. kar tudi ni bilo kar tako. S flancati, gnatjo in drugimi dobrotami tudi niso stiskali Viča-nd, ki so na svoje žegnanje privabili dokaj ljubljanskih srajc. Kljub neugodnemu vremenu so bili z žegnanjem zadovoljni Šentiakobčani kakor Vičani. V splošnem pa je nedelja potekla popolnoma v znamenju zadnjih dni v mesecu: pretepov v gostilnah ni bilo in stražniki so imeli posla edino s preobjestnimi kolesarji, včasih dokaj nevarnimi avtomo-bilisti ter tu pa tam s kakim braitcem. ki ga je metal »dalmatiaiec«, a sproti zrav-naval veter. K globokemu 12urneonu počitku na prične v zaporu na dvorišču policijske direkcije so spravili samo tri najtrdo-vratnejše in najbolj onemogle, sicer pa je nedelja minula brez nesreč. Huda nesreča motociklista v Šiški Zvečer, okrog 9. se je pripetila na Celovški cesti v Šiški huda nesreča. Po cesti se ie peljal z motornim kolesom 20-letni Ivan Mikiavčač, mehanik, uslužben pri Roso vi h avtozavodih na Poljanski cesti. Naenkrat se je močno zabliskalo in Mi-klavčič je izgubil orientacijo ter z vso silo zadel v neko hišo. in sicer tako, da si je ob zidu popolnoma zdrobil desno nogo, dočim je kolo ostalo skoro nepoškodovano. Pozvand rešilni avto je odpeljal opasno ranjenega Miklavčiča v splošno bolnico. Odhod Jutrovčkov" na morje Ljubljana, 29. julija. Danes dopoldne so se v Akademskem kolegiju zbrali dečki in deklice, pripravljeni za odhod na morje. Z osebnim vlakom se je ob 18.45 odpeljalo 21 dečkov in 18 deklic pod vodstvom učitelja g. Adalberta Potočnika, ki sta se mu pridružila še ga. prof. Za-lika Lipovškova in medirinec g Boris Kune, da mu pomagata pri težkem in odgovornem peslu na potovanju in potem tudi ob morju v Martinšici pri Sušaku. Med ootjo na Dolenjskem imajo vstopiti še dva dečka in dve deklici. Ena deklica je iz neznanih vzrokov zaostala in se gotovo pripelje za ostalimi. Skupno bo torej letovalo na Martinšici letos 39 dečkov in deklic, ki so jih deloma poslali tja starši, dobrotniki, večji del pa >Jutrot samo. Vozijo se čez Karlovac in pri-spo na Sušak ob 8. zjutraj, kier jih bo že pričakovalo osobje zavoda iz Martinšice, ki je oddaljena le 2 km od železniške postaje Sušak. >Jutrovckom« se je pridružilo tudi 28 go-jenk ženske realne gimnazije v Ljubljani pod vodstvom učiteljice gdč. Milene Kobe-tove. Prepričani smo, da bomo v prihodnjem >Jutruc lahko obširno pisali o srečnem prihodu naših ljubljencev ca zaželjeno obal Adrije. Umetniški koncert na Bledu Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije bo 9. avgusta zvečer v Zdraviliškem domu na Biedu velik dobrodelni umetniški koncert, katerega čisti dobiček je namenjen Dečjemu domu v Ljubljani. Ta koncert, ki se ga bo, kakor je upati udeležila tudi kraljica, bo nesporno najsijajnejša družabna prireditev letošnje blejske sezone. Zlet sokolske župe Reka — Sušak ki bo 4. in 5. avgusta na Sušaku, bo po zanimivem položaju župnega okrožja, po legi kraja na morju in zaradi izredne agilnosti in požr-ifcvovaJnosti župnih članov izredno privlačen in, kakoT kažejo dosedanje prijave, posebno dobro obiskan. Dosloj je 20 sokol skih žup prijavilo svoje delegate. Posebno ugodno je, da velja če-trtinska vožnja po železnicah do Sušaka in nazaj za vse udeležence zleta, ki imajo rletno legitimacijo. Da bo tudi zunanji efekt bolj pester in mičen, želi župa-priredrteljica zleta, naj bi vsi udeleženci, ki nimajo sokolskega kroja ali telovadne obleke, prišli na zlet v narodnih nošah. Ker je newyorška okolica ob nedeljah prenapolnjena, si je izbral gospod Brown del zapuščene^ velemesta za svoj nededjski odpočkek. življenje in ljubezen metuljev Hugo Glaser: Kadar se travniki odenejo v Iišp prazničnih tednov, se časih zgodi, da cvetke izgube razgled: nalik barvasti oblačni ten-čici se spusti nanje metulj. Usteca vtakne v cvetno čašo, da se malce nasrka medu; pogosto pa sedi na njih brez posla, zakaj metulji imajo kaj malo skrbi za hrano. To, kar potrebuje za življenje, je često enako ničli, in mnogi se prežive s tem, kar so prinesli s seboj v telesu, ko so se izmotali iz mešiča. Zakaj tak je pač metulj: važnejše od pijače in jedi so mu Ijubavne zadeve. Pri tem pa ne smete pozabiti, da se večina me-trijev enkrat združi z metuljicami, ker oplojena samica samca nič več ne mika. Dnevni metulji so izjeme, ali tudi pri njih nima občevanje z oplojenimi samicami ni-kakega smisla. V ostalem so njihove navade pri ljubavnih sestankih kaj različni: nekatere vrste žive skupaj eno samcato sekundo, druge po več ur in dni, nekatere dvojice so boječe in se takoj po zbližamju zopet razidefo, druge se ne ostavijo niti tedaj, kadar jim smrtnosna igla prebode telesce; nekatere odlete skupaj, kadar jim preti nevarnost, to se pravi, samica odleti, nesoč s seboj samca. Mezalianse so redke ali pa jih splol ni, ker so Ijubavni organi pri posameznih vrstah tako različni, da je mešanje nemogoče. Vzroki te raznolikosti so še nejasni; dejstvo pa je, da jih raziskovalec po teh organih hitreje in zanesljiveje spozna kakor po barvi in velikosti. Naključje je nemara pri tem pripravilo naravi še posebne težave. Samica mareličnega zavl-jača je brez kril in ostane v kokomu, ki ima vrhu vsega še dvojen ovoj: zunanji rahlejši in notranji trdnejši. Samica notranjega raztrga in ostane v preji, kjer se ji samec !e težko približa. Pri vrečarjih so prilike še boij zamotane, ker žive samici Jedva eno uro — eno uro, ki pri iskanju samice kaj hitro mine, zlasti če Ie-ta tiči v podobi, nakazne klobasice v mošnjičku, ki se Jedva razlikuje od obdajajočega blata. Drugim metuljem se ne mudi tako žeto; nekateri čakajo tedne in tedne, preden se pripravijo na svatbo. Med ceremonijami, ki spremljajo svatbo. je pač najzanimivejše rajanje, ki se največ opaža pri moljih. Po svojem rajanju jt zuana neka vrsta zelenega molja z dolgimi tipalkami, ki ga najdeš v pomlid-nih dneh v listnatih gozdih. Ti metuljčki plešejo v skupinah po več sto, neslišno, počasi ln svečano, gor ln dol in njihovo rajanje velja samicam, sedečim na listih. Časih se ta ali oni utrudi ln se malo odpočije, nemara v nadi, da se mu bo partnerica pridružila Toda nobena samica se ne zmeni zanj, zato se zopet pridruži zbora plesalcev, dokler ne napoči mrak in Tajanje n« preneha: dvojice so se našle. Povoženi pes E. Thomnien. Tu leži sredi ceste. Okoli njega kopica ljudi. — Skočil je naravnost v avto. Šofer je popolnoma nedolžen, pravi nekdo. Vsi stoje in motrijo psa — Mlad buldog! Prijazen tovariš, dober, komičen, ponosen — ko je še lekal okoli... In sedaj, leži tu trd. S stegnjenimi nogami in s široko odprtimi usti. Na vsem telesu ni videti rane, ne krvi, ničesar ... — Kolesa so šla sredi čez njegovo telo. Ah, res jel Čez rjavo kožo se vije prašna sled. Zdi se, da bi bilo tu njegovo telo nekoliko stlačeno, ne veliko, samo malo ... Neverieteno, da bi ta majhni pritisk konča! življenje... Pes leži popolnoma mirno. Njegove velike, okrogle oči gledajo trdo v daljavo. — Mrtev je! ugotavlja nekdo iz množice. — Ne, on... V tem trenutku je Sinil skozi njegovo lelo streeljaj, prevrgel glavo, izvlekel jezik — straSnol — stegnil noge naprej — samo za trenutek in pes leži zopet kakor mrtev. — Za božjo voljo, to je grozno! Umorite ga popolnoma! se oglasi ženski glas. — Ne, tako mora ležati! Nihče se ga ne sme dotakniti. Kakor hitro si stražnik zabeleži šoferjevo ime, pride semkaj — in on bo odločil, kaj je treba storiti. Zopet je Sinil strahovit stresljaj skozi pasje telo. Vsi gledajo prevzeti... — Kako grozno trpi, prosim, prosim, umorite ga vendar 1 se oglasi zopet ženska. — Ali je vaS? — Ne, ne. Umorite ga, umorite ga... — Kaj... umoriti? zavpije delavec razjarjeno. S pretečimi očmi se obrne k ženski. — Tudi mi moramo trpeti, ko umiramo, ali ne? Nas tudi ne umori nihče, ali? Z nami tudi nima nihče usmiljenja, kaj? V širokem loku je pljunil predse. Ženska molči. Ne ve, zakaj je ta človek tako vpil nad njo. Toda na krk način gotovo čuti. Razjarjenost tega Človeka ni nič drugega kakor bojazen, strah vseh stvorov, ki se boje smrti in se upirajo tej zagonetnosti, ki nezmiselno konča življenje v bolesti in živalski muki, življenje, ki do zadnjega ne more doumeti, da j,e smrt nekaj resničnega in bistvenega ... DANES! DANES! HUENE VELEMESTA Kalvarija žene iz visoke družbe in nje pot do vlačuge. V glavni vlogi ELLEN RICHTER. Sijaj! Apaši! Razkošje! Predstave ob: 4., pol 8. in četrt na 10. Najnižje cene! KINO IDEAL. Kaj se godi v naših krajih Iz strahu pred kaznijo se je viegel na tračnice, da mu ie vlak odrezal glavo. — Dvanajst mož broječa roparska tolpa ograža novosadsko okolico. — Gnusen zločin posilstva nad dvema mladoletnima sestricama. V Indjiii se je vrgel Adam Vik, redov I. letalskega polka v Novem Sadu. ponoči okoli 1. ure pod mešani vlak, ki mu je odrezal glavo. Njegov oče Marko, ugleden trgovec v Indjiii, si razlaga samomor svo-jtga sina tako-le: Adam je po novem letu odšel k vojakom v Novi Sad, kjer se je kmalu uživel v razmere. Nedavno je iznenada prišel domov in zahteval civilno obleko. Preoblekel se Je, vzel nekaj denarja in izginil neznanokam. Naslednjega dne so prišli orožniki, da Adama aretirajo kot vojaškega begunca. Cez več dni potepanja po raznih mestih, ko je potrošil že ves denar, se Je Adam vrnil okoli 11. zvečer in zahteval od očeta denarja, da bi iz strahu pred kaznijo pobegnil v inozemstvo. Oče ga ni hotel usiiSati, temveč mu je svetoval, naj se vrne v Novi Sad in odsluži vojake. Prepričeval ga je, da ne bo strogo kaznovan, če se bo predal vojaškim oblastem, če bo obžaloval svoie nepremišljeno dejanje. Obenem mu je za-pretil, da ga bo sam predal oblastim, če ne bo zjutraj odpotoval v Novi Sad. To je Adam tudi obljubil, dobil od očeta denar in odšel na kolodvor. Ko je tu čakal na vlak. je nastala v njem borba med dolžnostjo in strahom pred kaznijo. Ker ni imel denarja za beg v inozemstvo, se je, odločil, da izvrši samomor. Nekaj minut /vred prihodom vlaka je odšel več sto metrov od kolodvora in se mirno vlegel na tračnice. Vrat je položil tako, da mu je vlak gladko odrezal glavo. * V Novem Sadu se je pojavila 12 mož broječa roparska tolpa, ki je izvršila že več drznih vlomov in tatvin, ne da bi se posrečilo orožnikom, da bi roparje prijeli. Tako so vlomili v stanovanje gostilničarja ŽaTka Atanackovida, znosili na voz. na katerem so se pripeljali, razne vrednostne predmete, med njimi tudi ročno blagajno, in si nato privoščili bogato večerjo. Roparje so sicer opazili, vnela se je pravcata bitka z revolverji, vendar je roparska tolpa srečno ušla. Orožniki niso mogli dognati nič po-bližjega o njej. Iste noči je tolpa v mestni okolici z revolverji v rokah prisilila več okoliških kmetov, ki so se peljali na vozeh v mesto na sejem, da so ji izročili ves denar, ki so ga imeli s seboj. Orožniki energično zasledujejo roparje že od početka, ko so se pojavili. Radi tega so se ti razdelili v skupine in izginili v bližnje goščave. Zasledujejo jih orožniki in policija na konjih ter je upati, da bodo kmalu v rokah pravice. ★ Neki bogat posestnik iz Slatine pri Tuzli ima dve hčerki: 8-letno Todo in 6-letno Mirjano. Pri njem ie služil za hlapca 18-letni Božo Tomanič. Ko je te dni pasel živino skupaj s Todo, je dekletce nenadoma napadel in jo zlorabil. Dekletce je sicer kričalo na pomoč, toda njenih klicev ni nihče ču1. Po tem zločinu je Tomanič zapretil Todi. naj se varuje povedati komurkoli, kai se je zgodilo z njo. Nekaj dni za tem je izvrši! isti zločin na 6-letni Mirjani. Dekletci sta postali bledi in slabi ter nista mogli jesti. Ko Je to opazila stara mati, ju je začela spraševati in je slednjič zvedela za gnusen zločin domačega hlapca. Takoj ga je naznanila orožnikom, ki so To-maniča neutegoma aretirali. Dogodek je vzbudil v tamošnji okolici mnogo razburjenja in se je bilo bati, da bo prebivalstvo Tomaniča med eskortiranjem linčalo. KAJ BO 1. AVGUSTA? Žrebanje srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Kdor nima še srečk, naj jih takoj naroči pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. Vsaka srečka stane 3 Din. Tragična smrt ključavničarskega pomočnika na Bledu Bled, 29. j!ulija. Neprestine plohe, s katerimi je bilo nebo danes zelo radodarno, so odvrnile premnoge kopalce od kopanja v jezeru. V vodi so ostale le majhne skupine, med temi v kopališču pod gradom tudi neka skupina z Jesenic. Slednjič se je okoli poldne tudi ta oddaljila. Čez nekaj časa je nenadoma zaslišala močan pljusk na jezeru. V bojazni, da se je pripetilo kaj neljubega, se je skupina takoj vrnila in ker se je dognalo, da se je morala pripetiti nesreča, je obvestila o njej kopalnega mojstra Hribarja. Le ta je okoli 3 ure preiskoval obrežje in slednjič potegnil iz vode truplo neznanega mladeniča. Po časopisu, ki ga pustil v kabini, so dognali, da gre za 19 - letnega Viktorja Ferdiča, ključavničarskega pomočnika z Jesenic. O tragični nesreči so takoj obvestili ponesre-čenčeve starše. Domnevajo, da je Ferdiču j»stalo slabo ter da je padel v vodo, ki ga je hitro potegnila na dno, zlasti ker ni znal plavati. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča Člani mariborskega gledališča so pod vod» stvom režiserja g. F. Kovica gostovali v nekaterih krajih Slovenije z duhovito kome« dijo «Ognjenik» z zelo velikim uspehom. Prve dni tega tedna bodo s turnejo nada* Ijevali in gostovali v Novem mestu, Rib. niči, Mokronogu, Metliki, Črnomlju itd. Go« stovanje odličnih članov je samo pozdra. viti in priporočati podeželanom čim večji obisk. Jffoč ljubezni Nesrečna ljubezen mladega Wertherja Goethe in Charlotta Kestner Ko se bliža čarobna poletna noč jutru, se prične razgrinjati čez pokrajino brez* barvnossiva svetloba in potnika prevzame čudna mrzla grozota. In ko se bliža solnce življenja zatonu, čuti sleherni človek, da je vedno bolj osamljen. Zvezda za zvezdo ugaša in krog prijateljev se vedno bolj zožuje. Tudi Goethe je moral doživeti to res« nico. Sam je rekel: «Kdor dolgo živi, pre> živi mnoge.D Lani je minulo sto let po smrti Charlot* te Stein, ki je bila v važni dobi Goetheje« vega življenja zvezda prvega reda, letos pa je minilo sto let po smrti Charlotte Kest« ner roj. Buff, Goethejeve ljubljenke in oboževanke. V maju 1772 je šei mladi Goethe v me* sto Wetziar ob Lahni, da se udejstvuje kot jurist pri tamošnjem državnem sodi« šču. Toda 23 letni, za pesnika rojeni mla* denič, se ni mogel vživeti v reševanje 16.000 zaprašenih aktov ter je rajši po cele dneve in tedne blodil po krasni okolici in prebiral Homerja. Kmalu se je mladi Goethe spoznal z le* gacijskim tajnikom Kestnerjem, ki je bil že štiri ieta zaročen s Charlotto, hčerjo svojega predstojnika Buffa. Ko je Char* lotti umrla mati, je prevzela nase težko dolžnost vzgojevanja 11 otrok. Morala je skrbeti zanje in vršiti tudi gospodinjstvo O priliki nekega plesa je Goethe prvič zagledal Charlotto. Kako silen je bil ta vtis, se vidi iz popisa tega sestanka v njegovem «Wertherju». Tudi slikarji so ove» kovečili ta trenutek. Charlotta v plesni obleki, okoli nje tropa jepotrpežljivih otrok, katerim reže velike kose kruha. Goethe je ni mogel več pozabili. Obiskal jo je redno vsak dan. Kmalu si je pridobil srca otrok, s katerimi se je igral in jim pripovedoval lepe otroške zgodbe. Njihovi «mamici» pa je smel pomagati pri njenem gospodinjskem delu. Charlottin zaročenec in sovraštva je prišel le redko, ker je bil večinoma od* šoten. Goethe se je st. istno zaljubil v nevesto drugega, toda Charlotta je ostala zvesta svojemu zaročencu, čeprav jo je motil blesk «božanskega ljubljenca«. Resni Kestner, ki je bil Goetheju pravi prijatelj, je mirno gledal razvoj te ljubez* ni. Zaupal je v značaj svoje neveste in v poštenost svojega prijatelja. Sicer je mi» slil, da bi mogel Goethe še bolj osrečiti njegovo Charlotto, vendar se ni mogel od« ločit', la bi resigniral na svojo ljubezen. V razgovoru o smrti svoje matere se je Charlotta nekoč dotaknila tudi vprašanja, ako je na drugem svetu možnost svidenja in medsebojnega noznanja. Goethe ji je p ljubil roko ter prepričevalno vzkliknil: «Videla se bova ter se spoznala. Rad od* hajam, toda ako bi moral reči za vedno, ne bi vzdržal. Bodi srečna! Na svidenje!® To se je zgodilo zvečer 10 septembra, ko je bil v Goetheju že trden sklep, da za* pusti že drugo jutro NVetzlar. Kot pošte« njak ni hotel s svojim nadaljnim bivanjem ogražati sreče in miru zaročencev S krat* kimi, toda vsebinsko bogatimi pozdravi na Charlotto in njenega zaročenca je zapustil m sto. Tri .°pe poletne esece je trajala ta idila. V Frankfurtu je visela Charlottina sbka na steni Goethejeve sobe. 4. aprila 1773. na dan Charlottine poroke, je hotel pokopati njeno sliko, končno pa jo je le pustil na ^teni z besedami: * ničnosti, so zaradi svojega intimnega zna> čaja nekoliko užalili Charlotto in njenega moža, toda vsi trije so si ostali dobri pri= jatelji, ki so si iskreno dopisovali. In ko ie 1816 Charlotta obiskala svoio p-ske dežele. V letu 1927 so potrosili ameriški turisti v Evropi 567 milijonov dolarjev ali 31 milijard 185 milijonov Din V istem času pa so poslali novopečeni Američani v evropske dežele 264 milijonov dolarjev. ali 14 milijard 520 milijonov Din Podrobne številke, katere navaja statistika o posameznih deželah, so skoraj ?e in-teresantnejše. Zanimivo je, da je za hogate Američane laiprivlfičnejše evropsko mesto Pariz. V Londonu se očividno ne počutijo 'iobro, pač na jim prija francoski esprit, eleganca, pa-r ška labkoživost in lepe ženske. V Fran-iji, odnosno v Parizu so Američani lansko eto pustili 190 milijonov dolarjev ali 10 milijard 450 milijonov Din Poleg traurijp olusi.in *j( .»in«".,m tu-j rajše italijo, kjer so lani potrošili 41 milijonov dolarjev, dalje Švico, kjer so pustili 15 milijonov dolarjev, potem Belgijo, kjer so potrošili 10 milijonov dolarjev ter končno skandinavske dežele in Sre-iujo Evropo. Manjša je bila frekvenca Avstrije, Madžar-ke, Španije in Češkoslovaške V zadnji po •netili Apipričartf pn mili'"" '->i"rjpv — znamenje, da se propaganda za turistiko tudi med Američani ne izplača. Te številke navaja prvi del Hoverjeve statistike. Drugi del govori o prihrankih evropskih naseljencev v Ameriki ter uco tavlja, da so uaištedijivpiši narod Italijani Lani so poslali v Italijo 25 milijonov dolar jev (ali 1 milijardo 375 milijonov Din). Ze lo štedljivi so tudi poliski emigranti, ki so poslali v domovino 18 m;iijono'- ^oli-jev prihrankov, irski izseljenci, Nenu-i, Kuss, s\ t*'li. i > uOfcUivaki .\i..r:i« tu. ker riMo šte«!ljivi Hi ko> jih ni •1m"«?j, unpak iz čisto rn< f> vedno pti-5tevajo k A v«tro Očrniti k no-pt let vpč :ie obstoja 7elo itinnnv.. ni i r, tiilo vedeti. koliko Ipnarja poslHu " rojaki 'z Amerike domov in kako =e la 'lenar porabi. V Ljeningradu se je pojavil nov Rasputin Senzacijonalno razkritje ljeaingrajske »Krasnaje Gazete Temna ljeningrajska predmestja so polna skrivnosti. Zelo zanimivo je, da je mesto, ki je ustvarilo Razputina. ohranilo po njegovi smrti razputinovske tradicije, čeprav se je medtem izvršila revolucija in je tudi ?.e pri kraju državljanska vojna. Ljeningrajskn »Krasnaja Gazeta« je te dni objavila senzaciionnlno poročilo o delovanju iRazputina v mali izdajic Borisa Bjelskega, poglavarja »Sekte spokorjenih Mag-lalen.< »2e je pozno za popivanje po krčmah in skozi okna že sije dan — piše »Krasnaja Gazeta« — toda električne svetilke nod nizkim stropom 5e vedno gore V »em času obiskuje razne Ijeningraiske krčme in kavarne mladič z dolgimi lasmi, ki sede na stol. pobegne iz žepa evangelij z z'ato obrezo in začne pridigat pijanim prostitutkam Okoli njega se zbirajo hj>r«l?3 .»rVMo nrnrloialVe plačan p ljubezni in pridigar jim govori o ljubezni in kroti,-osti Dočim šeoefeio njegove ustnice molitve, motre njegove zvite oči okolico. Ganjene prostitutke «e iočeio in naslnnjaio glav^ na svojega mladega uritelia. Ko je svojim n?en kam že iosti besedičil o pokori, si poišče z 'čmi najlepšo žensko in odide z njo v pro-•slo sobo Ta gospodič stoji na čelu rsekte bivših :u sedanjih prostitutk.« Bjelski je star 22 'et Njegovega očeta so poslali zaradi nekega zločina v Sibirijo. Za časa vojnega komunizma je živel Bjelskij v deški koloniji »Krasnaja Zvezda«. Tedaj se je pojavil v Rusiji »prerok Nikanon«. Boris Bjelskij je nostal njegov učenec. Marljivo se je učil in rpnopo brni ker ie znano da pri *prero':ih< )) Ponedeljkov4 listek Čudna zgodba Ivan Dobravec XII. Ko sem hotel vstati, da se mu približam, me je naenkrat prevzela čudna groza. Spreletelo me je po vsem telesu in v duši se mi je zagabilo,,, Kako naj govorim s človekom, ki je umoril svojo lastno ženo? S človekom, ki sem mu bil prijatelj in ki me je po krivem obdolžil verolomstva? S človekom, ki je prenehal biti človek v trenutku, ko je prelil nedolžno kri, da se maščuje nad žensko, ki ga je ljubila in v tej svoji ljubezni dala življenje njegovemu detetu? In ona ga je ljubila, iskreno in zvesto, še dolgo potem, ko je spoznala. da je ne ljubi več in da je njegova divja ljubosumnost le izrodek bolne domišljije moškega, ki misli, da ie žensko srce kljub vsem prevaram in razočaranjem nespremenljivo, ako veže moža in ženo vez zakonske zvestobe, ki jo moški tako lahko in brez vsakega večjega boja... — Prijatelj! Pred menoj je stal Julij žalostnih oči in mi ponujal roko. Prijatelja me imenuje? In v roko naj mu sežem? Molčal sem. — Kaj sem ti storil? Kakor besede obupanca, ki jih izgovarja v slovo, se mi je zdelo njegovo vprašanje. Nekje v duši se mi je vzbudilo usmiljenje. — Sedi in govori. Povej, kaj se je zgodilo? Julij je prisedel. — Kaj se je zgodilo? ie ponovil in potegnil z roko preko čela. — To veš ti! — Jaz? Kako... zakaj jaz? — Ne vznemirjaj se! Vidiš, tudi jaz sem miren. — Miren? — Zakaj ne? Storil sem... — Storil si... — Da, storil sem vse, kar sem mogel. Bil sem morda nepremišljen, toda drugače nisem mogel! — Pusti sedaj stvari, ki nimajo... — Vem, kaj misliš? Oprosti, ako moreš in hočeš! Toda veruj mi. da nisem mogel drugače. Zmedenost njegovih besed in izraz njegovih oči, njegova navidezna mirnost in ravnovesje — vse to ie bilo zame do- volj, da sem videl v njem skesanega zločinca, ki zaman išče izhoda in rešitve... Nekaj časa je molčal, potem pa je nadaljeval: — Vem, da si poštenjak. Poznam te. Še malo ne mislim, da si se pregrešil... toda... oprosti... Zopet se mu je ustavila beseda. — Govori, govori! Povej vse! Nimam časa. Skočil sem na požirek in sem hotel takoj oditi. — Naj ti ne bo ža!, ako se zamudiš par minut____Ne misli, da sem te zasovražil. Pričakoval sem tvoje pomoči, pa se mi je zdelo... oprosti... samo zdelo se mi je, da sem se prevaral... — Ne razumem te. — Pa se nisem prevaral... v tebi namreč. — Mislim, da se ne motiš. — Vse sem razmislil... od začetka pa do danes... in sedaj mi je jasno, da si imel samo usmiljenje ž njo... Ali ni tako? Reci, da je tako! — Ne usmiljenje, ampak sočutje je bilo... — To je isto in tudi če ni, glavno je, da je tako. Nisem mogel več čakati. — Kaj je z Lijo? — Izgubil sem jo za vedno. — Julij? — Zal mi je za vse . • • namreč za vse, kar sem storil, da jo prepričam ... učenost imponira. Neumen ni bil in je dobro vedel da bo kot mlad in zdrav človek dosegel največje uspehe pri ženskah. Zaradi tega je mladi »preroke Bjelskij začel pridigat »lepše krščanstvo« samo v ženski družbi. Edini moški, ki je smel prihajati k njegovim pridiVam, je bil ev luh Varnava Dili-žansov. Novica o mladem pridigarju se je noglo razširila med padlimi ženskami v Ljeningradu Sekta Borisa Bjelskega je kmalu nudila nenavadno sliko, članica sekte je postala Voronina. imenovana oAnžeK iiivša prostitutka iz zloglasnega lokala »Stop - Signal«. Ta je pila z mornarji čisti špirit. V sekti je bila »udi Varja Ksenofontova, ubo-pa propala devojka. ki se je iskreno kesala svojih grehov Naposled je stopila v sekto tudi stara prostitutka iz carskih časov — Ana Kernerjeva. Življenje Borisa Bjelskega je bilo do časa. dokler ni razgnala njegove sekte policija. popolnoma brezskrbno. Premnoge »sestre« so mu dajale zadnje denarje svojega grešnega zaslužka Kupovale so mu kol.iče in čokolado, šivale mu svilene srajce in I. radie zanj steklenice najdražjega vina iz krrm. Zadnje čase se ie novi ruski Razputin precej odebelil, bil je lepo oblečen kupil si ie lep klobuk, palico 7. monngramom in je živel v vsakem oziru odlično. Netaktno sem ga prekinil: — In kje je sedaj Lija? Kaj se je zgodilo ž njo? — Zgodilo?... Zakaj... zgodilo? — Ti si bil zadnji pri njej. — Zadnji? Jaz zadnji?... Da, da. Ne bom ti pravil, zakaj sem prišel k njej. To si moreš misliti sam. — In potem? — Zaman je bilo vse ... Ah! Ne smem misliti... Ne vem, kako bo z menoj... Preveč, preveč mi je vse to! Zakrilil je z rokama, vstal in se prijel za glavo. — Julij, razumem tvojo žalost. Pomiri se! — Mislil sem, da sem že resigniral. pa vidim, da je vse zaman. — Ne prenagli se! — Ah, kaj! Stopil je parkrat po sobi od stene do stene, segel v žep in ne da bi me pogledal vrgel drobiž na mizo, stopil zopet nazaj in s skoraj bolnim glasom rekel: — Oprosti! Ne morem več! Zadnjo besedo je izrekel že na pragu, j Smilil se mi je, resnično smilil, pa mu nisem mogel pomagati. In kakor da bi se mi posvetilo v glavi, sem si rekel: — Ne, on ni morilec! Čudak in kdo ve kaj, toda morilec ne more biti! In odleglo mi je v duši, da sem zadihal zopet globoko in se oddahnil. Kuharica: Kakšna razžalitev 1 Pravkar je rekel gospod svoji milostim, naj ne govori tako glasno, da jo more slišati celo služinčad! iz zadnjega „Skovlrja" Nove besede »Ali dobim v besednjaku vsako besedo. oče?« »Kaj še! Vsak dan iznajdejo kak nov izraz!« »Kje pa naj dobim potem najnovejše izraze?« »Mater vprašaj, ona iih ima precej v z a losi « Tolažba Bolnik: »Gospod doktor, to pa bo seveda prav veiik račun!« Zdravnik: »Nikar si ne dela;.te skrbi! Račun bodo plačali vaši žalujoči ostali.« ediiiek"! ■■■■■■■■■■■■■■■■■a i SpeciJ Ini artistični atelie za črko> slikarstvo PRISTOU & BRICEU LJUPUANA. Reslieva cesta št. 4 - L NiSsmI 1 MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic IDOOtnilODOODOaDDOODDODOCBDOC Jože Oražem mi. opekarna, Srednje Gameljne p. Šent Vid nad Ljubljano, proizvaja priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike. 8660 □□□□□□□UULttJUUUL^^ vseh vrst, črtne in avto* tipue, izdeluje po predloženih risbah, perop1sih in slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkraj. Sem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, LJubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA S O. Z. SV. PRTRA NAS *j» l HRANILNICA reg. pos- in gosp. zadruga * o. z. ¥ LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 fodel n t vsakovrtne Kredite, esnomUra menice, Inka. Spreiema nranllne *IOge na kn|lžlce aH v tekočem Kol pooD.aSCen. prodaia.ee »reo Or^avnt rHzrednt ,o.eni. sira fakture tei IzvrSuie razen deviznih in valutnih vse r„tun» ter lh obrestni, po dogovoru narodne*, vod. poseben odde.e* za n.lh proda o. pole« tega proda,, <{ira laKiurc uri u,i- srečke tfatnf štete na oo^ ze»c u^odnutv roro v bančm strogo oosle - izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podcžaj, tiska .Narodna tiskarna d d.., njen predstavnik Fran Jeieršek, vsi • Ljubljani.