vseh drugih važnejših industr i jskih panogah. Z večj im številom visoko kva l i f i c i rane delovne s i - le se je zvišal tudi standard prebiva ls tva. Tako je po podatkih za leto 1968 imelo kar 96 % japonskih gospodinjstev t e l ev i zo r j e , 85 % pralne stroje in 78 % h lad i ln ike v pr imer jav i z 82 % , 45 % in 30 % v A n g l i j i . Na Japonskem pride na 100 km2 5 , 6 km že lezn ic , v ZDA 3 , 6 km, v SZ 0 ,6 km, v Poljski 8 ,5 km, v Franc i j i 7 km i t d . (po podatk ih za leto 1967). Vzporedno z napredkom v industr i j i je napredovalo tudi kme- t i js tvo. To se kaže predvsem v porabi umetnih gno j i l . Nizozemska porabi 627 kg umetnih gno- j i l na 1 ha obdelovalne površine. Japonska 371 kg, Z . Nemči ja 349 kg, Ang l i j a 253 kg, Fran- c i ja 188 kg, I ta l i ja 76 kg, ZDA 74 kg in SZ 29 kg. Z industr ia l izac i jo se je močno spreminjala tudi struktura zaposlenosti. V prv ih obdobj ih se je še večina prebivalstva p rež iv l j a la s kmeti jstvom, gozdarstvom in r ib ištvom. Števi lo zaposlenih v primarnih panogah je naglo upadalo in je b i l o leta 1967 že manjše kot števi lo zaposlenih v industr i j i . Enakomerno pa je naraščalo števi lo zaposlenih v terc iarn ih dejavnost ih. Japonska industr i ja je danes osredotočena v več j i h pr istaniščih. Že ta njen po ložaj nam pokaže ve l i ko odvisnost Japonske od uvoza surovin. Leta 1965 je b i l o 85 % proizvodnje jek la in že leza, 68 % s t ro j - ne indust r i je , 50 % kemične in 61 % teks t i l - ne industr i je zgoščene v št i r ih več j i h pr is tan i - ščih. Japonska mora uvažat i 30 % premoga,97% železove rude in jek len ih odpadkov in ce lo 99 % naf te . Železovo rudo uvaža iz Avs t ra l i j e , Indi je in, M a l e z i j e , premog iz Avs t ra l i j e ,na f to pa z Bl ižnjega vzhoda (90 % ) in iz Indonez i - je (8 % ) . Zaradi ve l ikega uvoza pa mora J a - ponska tudi ve l i ko i zvaža t i in je s tem zelo občut l j i va za spremembe na svetovnem trž išču, kar se je nazorno pokazalo tudi v sedanji svetovni denarni k r i z i . L i t e r a t u r a : Preue Dempster: Japan Advances; Proceedings of I G U Regional Conference in J a - pan 1957; N I P P O N a charted survey of Japan 1970. Jakob Medved O OSNUTKU N O V E G A UČNEGA NAČRTA ZA POUK GEOGRAFIJE V O S N O V N I ŠOLI Ko imamo pred sabo osnutek novega učnega na - črta za osnovno šolo, ki je sedaj v javni razpra- v i , je po mojem mnenju potrebno, da ga vredno- timo po tem, ko l i ko ustreza osnovnim izhodiščem in vodi lom, ki so zahtevala spremembo starih u č - nih načrtov. Na jpre j si og le jmo, katera so ta izhodišča? V gradivu "Uvodne misl i k razpravi o učnih načr t ih" so med drugimi nakazane l e - t e : 1. Stari predmetnik je b i l močna ov i ra za prehod na petdnevni delovni teden (preve l iko števi lo ur, p reve l iko števi lo predmetov, preve l iko števi lo enournih predmetov, dvojno števi lo tedenskih ur za posamezne predmete ,k i se menjavajo tedensko, mesečno a l i pol letno ,kar je povzročalo organizaci jske težave) . 2 . Glede na znane ugotov i tve , da v osnovni šo- l i največ učencev zaostane zaradi negat ivn ih ocen pri matemat ik i , tujem jez iku in pri s lo - venskem jez i ku , je zavod pr iprav i l podrobne anal ize problematike teh predmetov.Te ugo- 31 to vi tve so ena izmed pobud za spremembo učnih načrtov teh predmetov. 3 . Vsebinske spremembe učnih načrtov naj bi narekoval i tudi rezul ta t i nalog objekt ivnega t ipa za I V . in V I I I . razred. 4 . Kot izhodiščno or ien tac i jo za rev i z i j o pred- metnika in učnih načrtov so predsedniki k o - misi j p rouč i l i resoluci jo o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi ter razne članke v strokovnem, dnevnem in re - v ia lnem t isku. To so torej nekatera izmed osnovnih izhodišč, k i naj bi narekovala spremembo predmetnika in učnih načrtov za osnovno šolo. Osnutek novih učnih načrtov in predmetnika so torej zak l j učk i tega de la . Pri tem geografe še posebno zanima, kakšne raz l ike so med sedanjim stanjem in osnut- kom predlaganih sprememb. V ustreznem gradivu (Poroči lo o raz l ikah med starim in novim učnim načrtom) so pri z e m l j e p i - su navedene med drugim tele spremembe: - Po novem učnem načrtu naj bi večino učne snovi iz obče geograf i je obdela l i v prvem p o l - le t ju 5 . razreda (snov, k i je nujna za reg io - nalno geograf i jo in jo učenci na te j stopnji lahko razumejo) ostala snov obče geograf i je je pr ik l jučena regionalni geogra f i j i . Poglavje "Revoluc i ja Zeml je in njene posledice" naj bi obravnaval i v 2 . po l l e t j u 6 . raz reda, t i k pred obravnavanjem A f r i k e , ko so ot roc i že neko- l i ko z re le jš i ; to je tudi nujno za razumevanje top lo tn ih pasov, ki so v A f r i k i najpravi lnejše razporejeni „ - Regionalno geograf i jo Evrope naj bi obravnava- l i v 5 . razredu (prej v 6 . razredu); reg iona l - no geograf i jo sveta pa v 6 . razredu (prej v 7 . razredu). Opust i l i naj bi obravnavanje posa- meznih držav po področ j ih , ker so to mnogi u č i t e l j i opuščal i , drugi so pr i tem učence obremenjeval i s kopico nepotrebnih topograf- skih imen. - Jugoslavi jo bodo učenci nekol iko spoznali v 5 . razredu pri obravnavi obč ih pojmov ob p r i - merih iz Jugos lav i je . Prava regionalno geo- grafska obdelava Jugoslavi je bo v 7 . razredu (prej v 8 . razredu). - Po novem učnem načrtu je celotna snov po - maknjena za en razred navzdo l ; hkrat i pa naj bi b i la bo l j pr i lagojena v iš j i zrelostni stopnji in urnemu fondu. V več j i meri je u~ poštevana kore lac i ja med predmet i . - V novem učnem načrtu je odpadla a l i pa skr- čena naslednja snov: - obravnavanje področi j v okv i ru posameznih držav; - preobsežni h is tor ia t i , - lunine faze, - prepodrobno obravnavanje kar togra f i je ,z las t i kartografskih znakov, - časovne enote in koledar, - posebno poglav je o republ ikah SFRJ. - V novem učnem načrtu je dodana a l i razš i r je - na naslednja snov: - poglav je "Pred zeml jevidom sveta" je raz - š i r jeno; sedanji naslov se namreč glasi :"Pred zeml jev idom Sloveni je , Jugoslavi je in sveta" - Pri Jugoslovanih v zamejstvu bomo obravna- va l i tudi ozeml je , k jer so sklenjeno nasel je- n i . - Sedanje stanje razvojne tendence in p rob le - mi jugoslovanskega gospodarstva. - Vse gornje je razvidno iz gradiva "Poroči lo o raz l ikah med starim in novim učnim načrtom (str. 16-19) . Ogle jmo s i , kako osnutek novega predmetnika in učnega načrta ustreza osnovnim izhodiščnim k r i - te r i jem, ki si j ih je postavi l Zavod za šolstvo za rev i z i j o učnih načrtov in predmetnika. Prvo izhodišče, da je stari predmetnik močna o - v i ra za prehod na petdnevni teden, so pri zeml je pisu temel j i to u resn i l i č i , saj je zemljepis kot uč - ni predmet v osmem razredu kratkomalo odpadel in s tem pripomogel k zmanjšanju števi la predme- tov v zak l jučnem razredu. Pri tem pa je odprto vprašanje, a l i je taka rešitev sploh v skladu s splošnim učno vzgojn im smotrom splošnoizobraže- valne obvezne šole. A l i bo črtanje zemljepisa kot učnega predmeta v 8 . razredu osnovne šole prineslo več korist i a l i škode. N i mi znano, na osnovi kakšnih raziskav a l i dognanj so sestavl jav- c i novega predmetnika u teme l j i l i ta korak . A l i so pri tem b i le od loč i lne i nd i kac i j e , ki j ih je Z a - vod za šolstvo dobi l z rezul ta t i nalog objekt ivne- ga t i pa , a l i pa so se za ta korak od loč i l i na osnovi odgovorov na vprašalnik, k i ga je Zavod za šolstvo poslal osnovnim šolam. Morda je še t ret ja možnost, da so se sestavi ja lc i novega pred- metnika od loč i l i za ta korak zaradi l i n i j e n a j - manjšega odpora. Češ, da je zemljepis znan kot " lahek predmet" in na šolah nima posebnega u - g leda, pa bo krčenje tega predmeta dv ign i lo na j - manj prahu. Osebno menim, da je odločalo sled- n j e . Ne morem si namreč predstav l ja t i , da bi sestavl ja lc i predmetnika šte l i , da bi b i l zem l je - pis na današnji stopnj i družbeno ekonomskega raz 32 voja in vedno tesnejših mednarodnih st ikov ter gospodarskega in znanstvenega sodelovanja pa izmenjave dobrin in vedno močnejših popu la- c i jsk ih tokov, manj pomemben kot je b i l v preteklost i . Ravno tako si ne morem predstav l ja- t i , da bi b i l i sestavl javci novega predmetnika z a k l j u č i l i , da zemljepis kot učni predmet ne more kaj pr ida prispevati k ob l ikovanju p r a v i l - nega svetovnega nazora, vzgo j i in ternac iona- l izma, razumevanju gospodarskih, socia ln ih in po l i t i čn ih problemov doma in drugod po svetu. Menirn, da so se tega vendarle zavedal i a bržkone meni jo , da se dado t i c i l j i uresniči t i tudi tako, da se zemljepis v osnovni šoli de - loma skrči in prestavi za eno leto navzdol .S tem se seveda ni zmanjšalo samo števi lo ur, temveč je predmet mnogo izgub i l na k v a l i t e - t i in ne bo mogel k splošnim vzgojn im smotrom prispevati t is tega, kar bi od njega moral i p r i ča - kovati . Če si skušamo odgovor i t i , katero od izhodišč, ki j ih je postavi l Zavod za šolstvo, je vodi lno pri spreminjanju predmetnika učnega načrta za geograf i jo , v id imo, da je b i l osnovni v i d i k o m o g o č i t i p r e h o d n a p e t d n e v n i t e - d e n . Real izac i ja tega pa pri geograf i j i ne po - meni samo močno siromašenje predmeta temveč tudi znatno zn ižan je kva l i t e te , kar se bo odra- žalo v v e č j i deskr ipc i j i in znatnem zn ižan ju splošne izobrazbe učenca. Nekaj misli glede spreminjanja dosedanjega u č - nega načrta sem nakazal že v Geografskem obzorniku št. 1 - 2 , 1971, zato j i h tu ne bom ponav l ja l . Oč i t no je , da smo rev i z i j o učnega načrta zače l i popolnoma nepr ip rav l jen i , brez k a - kršnih ko l i raziskav (vsaj ko l ikor je meni znano), delo pa je b i lo potrebno oprav i t i v ze lo kratkem času. Zato niso b i la zažel jena a l i upoštevana opozor i la , da j e k o r i s t / i e j e , č e t r e n u t - no p u s t i m, o p r i g e o g r a f i j i s t a r i n a - č r t (s korekturami, k i so neobhodno potrebne s prehodom na petdnevni teden) a hkrat i začne- mo tudi i s s i s t e m a t i č n i m i p r i p r a v a - m i z a n o v i u č n i n a č r t . K l jub raz l i čn im stališčem članov komisi je je b i l izdelan osnutek no - vega učnega načrta za geograf i jo v osnovni šo- l i . V primeru, da bo ta osnutek učnega načrta sprejet, bo po mojem mnenju ze lo ponesrečen e k s p e r i m e n t , k i b o p r i n e s e l u č i t e - l j e m g e o g r a f i j e i n u č e n c e m v e l i k e t e ž a v e , s t a r š e m i n d r u ž b e n i s k u p n o - s t i pa v e l i k o š k o d o (npr .nov i učben ik i ) . Oglejmo si samo nekatere bistvene poman jk l j i vo - sti novega načrta: 1. Dosedanji učni načrt smo k r i t i z i r a l i , ker je dopuščal premalo časa za obravnavo pojmov iz obče geograf i je , k i so nujni za razumeva- nje regionalne geograf i je in vzgoje geografske- ga miš l jen ja . Ve l i ke težave je povzročal r a v - no pet i razred, ker učenci zaradi pomanjkanja predstav in pojmov niso mogli s ledi t i reg iona l - ni geogra f i j i Jugos lav i je . V novem načrtu pa smo poleg pojmov iz obče geograf i je strpal i v pet i razred še celotno regionalno geograf i jo Evrope. Ce posežemo še nekol iko naza j , smo pred le t i v prvem razredu nekdanje n iž je g imnazi je u k i n i l i obči zeml jepis , ker smo se zaveda l i , da je pretežak za to starostno stop- n jo . A l i smo med tem časom dosegli tak raz - v o j , da so naši petošolci sedaj to l i ko bo l j z r e - l i in bodo razen vrste pojmov iz obče geogra- f i j e lahko osvo j i l i še celotno snov regionalne geograf i je Evrope? A l i pa menimo, da sodob- nemu č loveku ni potrebno poznavanje osnovnih potez deže l , s kater imi imamo vsakodnevne st ike? 2.Druga bistvena slabost osnutka novega učnego načrta je v tem, da posveča premalo pozorno- sti pojmom iz obče geogra f i je . Pri tem zaha ja - mo v čudna nasprot ja. Vsi se str in jamo, da so t i pojmi dokaj t ežk i , da nj ihova osvoj i tev z a - hteva dosti časa, z last i ob zastarel ih učnih pr ipomočk ih . Da pa b i z a o b r a v n a v o t e h p o j m o v p o i s k a l i d o v o l j č a s a i n s t e m o m o g o č i l i r a z u m s k o o s v a - j a n j e s n o v i , j e b r ž k o n e p r e n a p o r - n o . Z a t o smo t o s p o r n o v p r a š a n j e k r a t k o m a l o o d s t r a n i l i s t e m , d a s m o t e p o j m e č r t a l i , (ker so pretežki in z a - htevajo preveč časa) in prešli neposredno na obravnavo regionalne geogra f i je . Zaka j se t a - k ih metod ne poslužujemo tudi pr i drugih pred met ih? Matemat ik i bi lahko p r idob i l i ze lo v e - l i ko časa, če bi na primer opust i l i obravnava- nje poštevanke, recimo števi la sedem in bi t a - koj prešli na množenje. Bržkone je to z učen- c i petega razreda ravno tako možno oziroma absurdno, kakor brez poznavanja pojmov iz obče geograf i je (napr. pojmov o r e v o l u c i j i , o popu lac i j i , o nasel j ih , o podnebju, o t l eh , o gospodarstvu i t d . ) obravnavat i regionalno geograf i jo Evrope. 3 . M i s l i m , da ni mogoče v ce lo t i sprejeti s ta l i - šča, da vsako državo dosledno obravnavamo v ce lo t i ne pa po področ j ih in ga utemel jevat i s stališčem da "so to mnogi uč i t e l j i opuščal i , drugi pa so pri tem učence obremenjeval i s kopico nepotrebnih topografskih podatkov" .Pri posameznih pr imer ih je to res mogoče,z last i pri deže lah, ki so naravno in družbeno geo- grafsko dokaj enotne, nikakor pa to ni mogo- 33 če pri deželah, k i obsegajo ve l ike raz l ike v stopnji družbenoekonomskega razvo ja . Če gremo v to smer, potem moramo pri pojmu "regionalna geograf i ja" č r ta t i ne samo p r - vo , temveč tudi drugo besedo. 4 .Pr i regionaln i geograf i j i sta A f r i ka in Latinska Amer ika močno zapostav l jen i . Navod i lo v učnem načrtu je nejasno, k jer p rav i : "A f r iške države je obravnavat i le pregledno, v p re - cejšnj i meri naj bo le ponavl jan je ob zeml je - v i d u " . Kaj naj ponavl jamo pred obravnavo? Tudi izbrane regi je niso jasne in niso n i t i naravnogeografsko n i t i družbenogeografsko u - temel jene. Ver je tno bi b i l o bol jše, da ob - držimo že ustal jeno reg iona l i zac i j o . Po p re - gledu teh reg i j pa bi morali podrobneje obravnavat i vsaj t r i države, k i leže v ze lo raz l i čn ih naravnih razmerah in imajo ze lo raz l ične družbeno ekonomske razmere. Po mojem mnenju bi te dežele lahko b i le na primer A l ž i r i j a , N ige r i j a in JAR. Še bo l j je zapostavl jena Latinska Amer ika . Z obravnavo Braz i l i je ni mogoče pr ikazat i učen- cem pestrost naravnih in družbenih razmer te ce l i ne . Nu jno ¡e, da obravnavamo vsaj t r i d ržave j recimo državo, k jer je v prevladi belo prebiva ls tvo, (na primer Argentino)-, d r - žavo, k jer so v prev ladi mestizi (na primer Meh iko a l i Venezuelo) in državo v andskem svetu, k jer je na jveč j i delež starega, pred- evropskega prebiva ls tva. Te korekture so po mojem mnenju potrebne ne samo s snovnega temveč tudi z idejnega v i - d i k a . Osnutek novega učnega načrta moč- no zapostavl ja nerazvi te dežele in deže- le v razvo ju , kakor da b i se hotel i č im bo l j i zogn i t i pregledu "svetovne revšč ine" . 5 . V osnutku novega učnega načrta je pri po - sameznih regi jah navedeno, katera vprašanja naj bi podrobneje obravnaval i , saj je pri določenih pog lav j ih nakazan pr ib l i žen obseg. Če to nakazujemo, potem bi b i l i moral i pr i vsaki reg i j i nakazat i , kaj je zanjo bistveno in nujno za razumevanje gospodarskega, so- c ia lnega in kulturnega dogajan ja . Nemogoče je razumeti sodobna dogajanja v A f r i k i , če ne poznamo vp l i va raz l i čn ih r e l i g i j ; ravno tako v marsikateri deže l i ni mogoče razumeti notranj ih problemov, če ne poznamo nac io - naln ih razmer. Ob zak l jučku pripomb moram še enkrat pou- da r i t i , da se bo z uk i n i t v i j o geograf i je v 8 . razredu osnovne šole močno zmanjšal t ist i del vrednost i , k i j i h lahko daje geograf i ja k splošnim vzgojn im smotrom osnovne šole.Pred- loženi osnutek učnega načrta je izdelan na h i t ro , brez zadostnih stvarnih raziskav in po - trebnih študij ter ima to l i ko h ib , da bi uved- ba tega načrta v šolsko prakso povzroči la v e - l i ko škodo. V d idakt ičnem pogledu pomeni predlog novega učnega načrta za geograf i jo v pr imer jav i s sedanjim učnim načrtom korak naza j . Razen tega je ta načrt v ostrem na- sprotju z osnovnimi izhodišči in smotri osnov- ne šole. Saj ne upošteva pomembnih ugo tov i - tev , (v osnutku učnih načrtov nekater ih d ru- g ih predmetov so te močno v ospredju), kakor je npr . t a , da se znanstvena spoznanja posa- meznih ved ze lo h i t ro podvoje in da šole ne morejo v nedogled š i r i t i obsega snov i .Zarad i tega je nujno, da tudi pri pouku geograf i je štren-,imo za tem, da čim bol j zmanjšamo de- skr ipc i jo in damo težišče na razumsko osvaja- nje osnovnih spoznanj in pa vzgojo geografske- ga miš l jen ja . 34