fmhlkhed mmd iibtrilMtodi BBdcr ptrmA No. 728) •■lEor.Bjr tfic Act o( Oetobet 6, ltl7, on ffle «1 tke Post Office o! Clevelmmd, Ohio. By order of the President, A. 9. Burleson, Postmaster Cm. _______ / T ™ ONLY SLOVENIAN DAILY °«^EEN NEW YORK AND CHICAGO BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. v.—leto Copy 3c, EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. ~ ^eveland, o., sjieda (wednesday) jan. 25., 1922. . "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WHH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ST. (NO.) 20. Entered as Second C!as Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. PACUO SIBIRUE. Spor na farmerski konferenci. /^največja zmaga japonske na wash. ^jj^tonski konferenci. — hughes se je uklonil zahtevam japonske ter ob-jnem ponovil prvotno opozicijo ame^ proti trajni zasedbi sibirije. lajv 24. jan. — Japonska je danes doteegla zmago, kar jih je še dosegla kaiera ^srenci prisostvujočih držav, ko je dosegla, a-odobritev japonske vojaške okupacije v Sibiriji, hitro K ^ potek konference znatno prikrajšal. Kakor Slede M iz Toki j a dosegla sličen uspeh tudi (Jaj ^^^p^džurije, kar se bo brez dvoma tudi zgodiio, te-g .*%ko pričakuje, da bodo nekoliko pdpu'stili vajeti, so dozdaj kontrolirali skoro vse odločitve kon- Afti • priznanje sibirske , . ^P««jejediplomatično. tajnik Hughes ni odobrH japonske okupacije iiiL temveč indirekten način. Japonska je doseg- ^^Plomatično zmago, ko je Hughes kot odgovor ^*2 J^ponAe, zakaj da ne more uma'kni'ti svojih čet izjavil, da Amerika stoji na svojem prvot-^ 86 pravi, da nasprotuje zahtevam za pil Sibirije, ne da bi z eno samo besddo na'sto- _/^2logom, ki so jih navedli japonski diplomat je Polet preko Atlantika v 18 urah. j obe stari s.tranki tre-i pečejo pred možno- sjo mogočne kmečke stranke Washington, 24. jan. — Pod ■površino farmerske konference, katero je sklical predsednik Harding, je bilo danes čuti globoko bobnenje volkana, ki obeta izbruhniti na dveh mestih hkra-tu. Ako konferenca ne pod vzame učinkovitih korakov za odpomoC farmerskega položaja, tedaj ni dvoma, da bosta -posledice občutili 'obe odločilni politični stranki. Republikanska kot demokrati čna,stranka se bojita farmerske j ga bloka, ki se je pojavil v kon-, gresu, in predsednik Harding je takoj v otvoritvenem govoru po-vdarjal, da farmersko vprašanje ni nekaj, kar bi se tikalo samo enega bloka, temveč, da je zadeva, tikajoča se celokupnega naroda. Poljedelski tajnik Wallace ki je bil drugi na govorniški listi, pa je navzlic temu zatrdil, da farmerski blok v kongresu služi jako dobremu namenu. Na konferenci je opaziti razvoj mogočnega progresivnega e-lementa, ki se bo brez dvoma neki italijanski iznajdi-telj izdela! neke posebne vrste zrakoplov. a" okupacije, o kateri trdijo, da je samo "za^as- ___________, _____ .. _______ |v ' %hes je le ponovil stališče, katero je bilo izraženo 1 spuntal proti starima strankama noti, w je Mla odposlana Japonski 31. majak^o konferenca ne sprejme nje-I cfivAo-a rvrrtoTflTna. Vi ie T>ribliž- 'llf I brez uspeha. jilnov ni konferenca, ki se vleče že nad enajst ted- še niti enega določenega in končnega za- glede omejitve bojnih ladij čaka odrešilne Tokia za'stran utrdb na Pacifiku. Cetvorna paci-^ je predmet izmenjavanja not med Japon- ' tremi državami z ozirom na tolmačenje nje J tain fT^^^ktivnega paragrafa. Santungško vprašanje je ^ JG bilo v začetku; vršijo se še vedno privatna ^^ja meid Japonsko in Kitajsko. ^ se je, da se bo konferenci posrečilo izsiliti od Učetg izjavo, da bo določenega dne odpoklicala svoje v®^ata pa da bo to ukrenila nemudoma, toda i5t(W| ^^Gde Sibirije seje končala, ne da bi bila Japonska ali drugo. L'ondon,/ 24. jan. — Glasom danes došlih poročil iz Italije, je tamkaj v teku gradbe zrakoplov povsem nove vrste, ki bo plul z brzino 215 milj na uro, kar pome ni, da bi bil razdaljo med Londonom New Yorkom v stanu j^releteti v teku 18 ur. Ta zrakoplov pa ne bo gnan z gasolinom temveč njegova gonilna sila bo ''vacuum-". Vacuum je beseda, ki pomeni "prazen", o-ziroma prostor, ki je očiščen vse ga, celo zraka. •Novi zrakoplov je iznašel iz-najditelj Vaugean. Njegovo naznanilo je ustvarilo v evropskih avijatiških krogih silno presene čenje in zanimanje. Iznajditelj je prepričan, da njegova iznajdba ne bo le revolucijonizirala vojno v zraku, temveč tudi zračni transport. Na iznajdbi, katero je baje dovršil Vaugean, so delovali raizni iznajditelji že dolga stoletja, t'oda vsi poskusi so se vsled silnega atmosferičnega pri tiska ponesrečili. Železniški delavci zavrgli odločitve'vlad. odbora. unija zahteva cas in pol plaCo za prekurno delo govega programa, ki je približno sledeč: Farmer jem se mora priti finanč no na pomoč, pa četudi je treba vladi zat!o izdati en cel bilijon v posojilih; železniške tovorne pri stojbine se morajo znižati vsaj 25 procentov; vlada mora pod-vzeti korake, da se farmer je na kak način zavaruje proti izgubam; podpreti se mora gibanje za zadružn'o prodajanje in kupovanje. Chicago, 24. jan. — Šest u* nij, v katerih so organizirani ra zne vrste delavci, ki so upbsleni v železniških delavnicah, je danes. izdalo poročila, v katerih se zavrača sedem delovnih določb, katere je pred kratkim podal via dni. železniški odbor. Posebo odločno so se unije izjavile proti odredbi odbora, glasom katere bi '{železničarji za vse prekurno in nedeljski delo ne dobili niti centa več kot navadno plačo. Unije so proučile še 33 druzih odborovih odločitev, toda so se zadovoljile s tolmačenjem, katere je podal odbor sam. Ostalih 147 'odločb se je sprejelo kot jih je podal odbor. ^ Glede odredbe zastran plače za prekourno in nedeljsko delo bodo unije pričele takoj s pogajanji z družbami, ako pa bodo neuspešni, in to je že gotovo, tedaj se bodo delavci pritožili pri vladnem odboru, da izpremeni to zadevno odločitev. AMERIKA SE NE VDELE2I GENOVSKE KOfERENCE. v washingtonskih krogih se domneva, da se bo konferenco odložilo ali pa preklicalo, ako sl5 amerika ne odzove po-vabilu za vdeležbo. se izplača bonus. a mellon pri trajni tarifni Kot edino pot. Harding proti zniza nju armade. Ta program so podprle naslednje farmerske organizacije Sirom Zedinjenih držav: National Cleaners Federation, Pennsylva-inia State Frange, National Nonpartisan League, Montana Society of Etjuity, Farmers National Council, in še številne druge 17a- 'Poljedelske organizacije, ki se j prištevaj o naprednim. je proti znižanju, ki bi ogrožala »varnost" zedinjenih držav. 24. jan. — Taj-departmenta, . dn'ev-^ pisal poslancu pismo, v katerem se i2pj j® še vedno naapro-vojaškega bonusa, . "Plažitev možna, ako potom pono-■^Jiiete vse importirane ji ^''^vi, da se bo vsak po ^Vstj J® izplava bonus potom ^^oliio katere se je izkazal ne M ' ne3jj^^®P®šnim, temveč tu-11'I _ ^^"'etnim. Namen uničiti blok. LINCANJA ob- eni v dosmrten zapor. C%y, Okla., 24. jan. !^Ho i'ax ° obsojenih tu v do-da -- ^ ki so pri. povzročili linčanje delavca, Jak i^n. ' ' J® bil linčan v noči Washington, 24. jan. — Iz Bele hiše je bila danes podana iž-java, v kateri se (predsednik Har ding izraža, da je nasproten znižanju oboroženih sil na suhem v tolikem obsegu, da bi bila ogrožena varnost Zedinjenih držav. Sedanji minimum stoječe arma de Zedinjenih držav znaša 150 tis'oč mož. Kot dokaz, da je tolika armada potrebna iz'^ varnostnih ozi-rov, se navaja neurejeno stanje sveta, katerega posledica je,\ da ima Rusija danes veliko aktivno armado, in tudi Francija vzdržu je veliko stoječo armadb. Predsednik pravi, da akp, bi vse države znižale .svoje oborožene sile na stopinjo Zedinjenih držav, bi bilo doseženega veliko dobrega. O— ——— — Jutri^ 26. januarja ob 7:30 se vrši redna mesečna seja S. N. Čitalnice v Clevelalncki. Ker je več važnih zadev za rešiti, se vabi članstvo, da se v obilnem številu vdeleži. J. S. Wanamaker, farmerski delegat iz South Caroline, je danes, potem, ko je biL njegov predlog za nastavo posebnega re ■solucijskega komiteja zavržen, podal izjavo, v kateri ipravi, da se tb konferenco ni sklicalo vsled druzega, kot da delegat je sežejo v roke Hardingu, da vidijo nekaj vladnih uradnikov in da gredo potem domov. Razne konferenčne odseke se izbralo na tak način, pravi Wanamaker, da se mora misliti, da so 'oni, katere se je ustavilo, ali povsem nezmožni in ignorant ni, ali pa so se že vnaprej izrazili za gotove določene načrte, tako, da nimajo napredni farmerji niti najmanjše prilike, priti do besede aji pričakovati kake rezultate tod k'onference^ Nadalje je izjavil, da je trdno prepričan, da namen onih, ki so sklicali konferenco, ni nič dru zega, kot najti pot za uničenje farmerskega bloka v kongresni zbornici. i "Predsednikov govor pred kon ferenco, je na jako jasen način dokazal, da je to pravi namen konferenci," pravi Wanamaker. Vaugean pravi, da bo to teško čo premagal s tem, da bo zgradil novi zrakoplov v treh delih, katerih prvi d^ bo zakrival druzega, drugi pa tretjega. Iz prostora med prvim in drugim delom se b'o izčrpalo zrak samo deloma, iz drugega prostora nekoliko več, prostor, obsegajoč tretji del, pa ima biti povsem očiščen zraka. Na ta način se zunanji zračni {iritisk razdeljuje preko treh pfovršin, tako da bo pritisk zraka ga kvadratno inčo zna šal manj kot 5 funtov. Štirje motorji, katerih vsak bo imel 300 konjske sile, se bodo kurili s teškim oljem, mesto z gas'oli-nom, na kateri način se bo odstranila možnost ognja. , Zrakoplov se bo dvigal in padal na ta način, da se bo ta "vacuum" ali absolutno praznino po tom posebnih pump zvišalo ali pa znižalo. Pri dvignenju se ga bo zvišalo, kadar pa se bo hotel zrakoplov spustiti navzdol, se bo '"vacuum" zmanjšalo. Angleški zrakoplovni eksperti pravijo, da je načrt izvedljiv, toda vzdržujejo se nadaljnih izjav, dokler ne vidijo zrakoplova v akciji. -o--— OBTOŽBA PROTI PROHIBI-CIJSKEMU NAČELNIKU V OHIO. Columbus, O., 24. jan. — ka suhaška 'organizacija v Cincinnati, ki se zove Good Citizens League, je potom odvetnika G. S. Hawke vložila pri governerju Davisu zahtevo, da se odstavi državnega prohibicijskega načel nika Dan V. fParkerja, iz Ashta-bule, katerega! se dolži, da ne skrbi za dovolj sti'ogto izplonje-vanje prohibicijskih zakonov. Davis obtožbe najbrže ne bo resno vipošteval. —--o--- GRŠKI KRALJ SE ODPOVE. London, 24. jan. — Atenska brzojavka, ki jo je prejel Daily Express, pravi, da se namerava kralj Konstantin odpovedati pre stolu v prilog svojemu sinu princu Juriju. Vzrok je baje ta, ker so zavezniki naznanili grški vladi, da normalni odnošaji ne bodo nastopili toliko časa, dokler ostane Konstantin na trnu. Angleško zunanje ministrsxvo je v zvezi s to vestj'o zanikalo, daje 'Anglija na katerikoli način pritiskala na Konstantina, da naj se odpove. INFLUEENCA NARAŠČA. New york, 24. jan. — Poroča se, da se je španska influenca, ki jie pričela z vso silo divjati po 'raznih evropskih mestih, pojavila že tudi v New Yorku in drugih vzhodnih ameriških mestih. Oblasti izražajo bojazen, da se je bolezenska val zanesla iz Evrope. V t^ku zadnjih dni je •bilo v New Yorku prijavljenih M influenčnih slučajev. -o-:— HINES ZAGOVARJA DELAVCE. bo oženil tašco. New York, 24. jan. — George Uthe, živeč v tem mestu, je da^ nes izjavil, da se misli poročiti i materjo svoje žene, ki je umrla pred enim letom. Tašča je gospodinjila v družini še preje, ko je živela njena hči. I o-:— PAPEŽEV POGREB. Rim, 24. jan. — Truplo papeža Benedikta bo razstavljen p jav-| nemu ogledu se en dan, tako, da se bo pogreb vršil šele v četrtek. Mimo krste, ki stoji v cerkvi sv. Petra, je Slo zadnje dni okrog pol milijona oseb. Papeževo truplo bo položeno poleg grobnice, v kateri se nahaja truplo švedske kraljice Viktorije, ki je umrla v Rimu leta 1680. -:-i-o- — Brivnico je odprl Louis O-kički v znani Math. Kasteličevi hiši, na Saranac Rd. in E. 160 St. Washington, 24. jan. — Kot se javlja, si je predsednik Harding zadnji čas prizadeval pror.ajti v raznih skupinah kongresa in med svojimi kabinetnimi člam, kakšno da je splošno haziranje z ozirom na vdeležbo Amerike na genoVs^ki konferenci, ki se iirm sniti meseca marca. Zatrjuje se, da bo kot ]")Osledica tega preiskovanja že v teiku enega tedna padol v javnost izjavo, v kateri bo de-finitiviio izrazil, da li se Amerika vdeleži konference ali ne. Splošna domneva je, da bo Harding odklonil povabilo na mednarodno ekonomsko konferenco. Zatrjuje se, da bodo Združene države k večjim poslale na konferenco svojega uradnfega opazovalca, ali pa še celo to ne, kajti možno je, da se bo konferenco opustilo ,ako se Amerika iste ne vdeleži. Italija in Anglija prekličeta konferenco? Tu vlada prepričanje ,da bosta Italija in Anglija, ki sta zamislili sklicanje take mednarodne konference, opustile misel nanjo, ako se Amerika ne odzove, ker bosta v i del if da brez aktivnega sodelovanja Amerike ne morejo dosti doseči. Amerika sledi Franciji. Brzojavke iz Pariza pripovedujejo, da je Francija pripravljena ,da vsak čas umije svoje roke nad genovsko konferenco. Francoski zastopniki r, Wnahington-u dajejo razumeti, da francoska vlada ne pošlje v Genovo niti svojih oipazovalcev. Iz Bele hiše je prišlo danes naznanilo, da bo foimalna izjava o tej zadevi podana v javnost še pred koncem te-koicega tedna. To je vse, kar je znanega o zadevi iz uradnih virov. Državni department odgovarja na vsa vprašanja z izjavo, da je odločitev odvisna od predsednika. Izjavlja se, da bi ameriški delegatje v slučaju, da se Amerika odzove povabilu, ne imeli, nikake moČi razmotri-vati vprašanja dolgov, ki jih ddlgujejo 'zavezniške dežele ameriški vladi. Razven tega se sodi, da bodo oTj času, ko se ima sniti genovska konferenca, pred ameriškim senatohi v ^ teku ravno debata glede odobritve na washingtonski konferenci sprejetih pogodb, in izraža se bojazen, da bi vdeležba A-merike na ponovni mednarodni konferenci postavljala v nevarnoist odobritev predloženih pogodb. Nova pogodba med Ameriko in Nemčijo. Washington, 24 .jan. — Poroča se, da so se nocoj preidsednik Harding, državni tajnik Hughes in repuMi-kanski prvaki, ki so bili povabljeni v Belo hišo na večerjo, spor'azumeli glede sklepa nove pogodbe z Nemčijo, glasom katere naj bi se ustanovila posebna komisija, ki bo rešila vprašanja privatnih zahtev za Škodo, kitso jo trpeli posamezniki kot posledica vojne. Administracija se je baje tudi sporazumela glede novega petmilijonskega posojila Liberiji. Kot se zatrjuje, se genovske konference in pogodb, Ici so nastale, kot posledica razorožitvene konference, ni razmotrivalo. Manj porok. Kot pripoveduje Frank Zizelman, ki daje poročna dovoljenja, so pari, ki prihajajo po licence ravno tako veseli HOOVER. NAPOVEDUJE DOBRE ČASE. Washington, 24. jan. — Trgovski tajni kHoover je danes izjavil, da so številna naročila, j sami s ."»abo zadovoljni, kot so bili m Wishin'gton, 24. jan. — Bivši vladni železniški ravnatelj W. D. nines je danes pred meddržavno prometno komisijo zavrnil ob dolžbe železniških družb, češ, da ne neuspešnost delavcev 'za časa vladne- administracije povzroh la $80,000.000 do $100,000.000 zguibe. Hines je s številkami dokazal, da se je uspešnost delavcev, ko so bile železnice pod via- ter se priporoča rojakom za obi-dno administracij'o, celo povišala, len obisk. ki jih dajejo tovarnam železnice, najsigOirnejše znamemje, da se po- viača blagostanje . ---o — Meyer Lublin, glavni poslovodja Cleveland Embroidery & Button Co., in njegova steno-grafka. Miss Dorothy Draginsky bosta prišla pred poroto 31. januarja, ker sta obdolžena, da sta v sporazumu poneverila družbi okrog $50,000. Ponarejevala sta namreč denarna potrdila in na ta način dobila od neke tukajšnje finančne družbe kakih $50,000. Lublin pravi, da je zgubil $ 18,-000 skozi nepostavno trgovanje z opojnimi pijačami. On je star 29 let, dekle pa 21. Varščina za nju je $15,000 in $5,000. nekdaj. Opaža pa, da se njih število manjša in je prepričan, da bo letošnji januar mnogo slabši kot je bil lanski. Tekom celega zadnjega leta je bilo izdanih 1,0,-300 poročnih dovoljenj, ali 1,872 ■nanj kot leta 1920. Da se ljudje manj ženijo, je seveda največ kriva sedanja kriza in visoke živ-Ijenske cene. — V nedeljo, dne 29. januarja, t. 1. se vrši sestanek vseh diruŠ" tvenih uradnikov, zastopnikov, delničarjev in prijateljev S. N, Doma in sicer v Grdinovi dvo-« rani. kajti prostori v S, N. Domu so premajhni. Pričetek točno ob 2. uri popoldne. Pridite vsi. STKaN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 25th., im "EInalcopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: QTHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — fi418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinvood. Newburcrh by mail....... 1 year $6.00. G mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .............;........1 year $4.50. 6 mo. 2.75. % mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Laatuie in izdaia ga Ameriško Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 ST. CLAIR AVE, Princeton 551, 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov oi odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo. jCLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) JAN. 25., 1922. LENIN IN BENEDIKT. Vse izjave, ki prihajajo zadnji čas iz Moskve potrju-jjejo dotmnevo, da je sovjetska Rusija krenila na izrazito ■desničarsko pot. Izjave njenih vodij se odlikujejo po trezni premi.šljenosti. Želja po svetovnem sporazumu in medsebojnem miru se zrcali iz vseh. Napetih revolucijonamih fraz Moskva ne pozna več.Njih potreba in umestnost je izginila, in zavrglo se jih je. Sicer na Lenin itak ni bil nikdar Icovalcc fraz. Ta posel so opravljali drugi manjši možje revolucijonarne Rusije. Neki Amerikanec, ki se je mudil v Rusiji, pravi, da Lenin govori pred svojim kabinetom z uradno stvarnostjo, 'kakršno se običajno pripisuje bančnim predsednikom. — Ako se sovjetska vlada odloči, da posije Lenina na genovsko konferenco, tedaj«»ni dvoma, da bo on najgdličnejši mož zborovanja, in da se bo vsem njegovim izjavam in predlogom sledilo z veČjo napetostjo in zanimanjem kot kateregakoli druzega evropskega držamika. Beseda rimskega papeža je bila zakon. Božji namestnik ob Tiberi, oborožen s silo proklinjanja, z mogočnimi ar-madaini in mornaricami, je bil absoluten vladar tedanjega sveta. S propadanjem papeževe posvetne slave, pa je tudi tekma izgubila svojo nekdanjo ostrost. Danes je izvolitev papeža povsem mirna in spodobna afera, ki se završi za zaprtimi vrati, naznani svetu, nato pa ix)zabi. V Clevelandu se mudi Raymond Robins, ki je posebno znan kot poznavalec Rusije, kjer se je mudil kot častnik Rdečega križa. Sedaj hodi po deželi in obdržuje predavanja, posebno o sodobni Rusiji. On je mojster kratkih in izrazitih rekov. Tu jih navajamo nekaj: Mi gradimo "spomenike možem potem, ko so mrtvi, in z navduševanjem ob spomenikih dokazujemo, da se nismo navduševali za predstavljajoče može, ko so živ)i. — Ni moja navada, da bi govoVil starokopitnim ljudm, kajti to je potrata časa. — Kot posledica mojega prepuicanja, je bilo vraenega proti meni že več kamenja kot pa šopkov, toda to mi jako ugaja. — Vsak tepec lahko ujame šopek, toda treba je posebne zmožnosti, ako hočete ujeti kamen. — Ni v navadi, da bi S3 pozdravljalo in častilo ljudi, ki s krvavečimi nogami odpirajo pot, da se zamorejo potem drugi z lahkoto spre- posebnim pokrajinam, ))ošilja svoje uradnike v druge dekle po žito, zelenjave, trave, sadjt itd., katerih nasasanjo bi bilo \ukaj koristno, ipreiskuje semena in proučeva zdravljenje in zaustavi j en je nevarnih rastlinskih bolezni. Ta urad izbira semena ki jih Kongres razdeljuje vsakdleto med farmer je v svrho nonh in boljših nasadov. Vsak izn'pd 435 člariov kongresa dobiva 20,000 zavojev semena v svrk razdelitve med farmer je njiho% ga volilnega okraja; semena s) tako izbrana, da vsak okraj dO' biva ona, ki se najbolj prilegajo njegovi klimi in prsti. Treba le Pfavkai' umrli papL^ž Benedikt se je posebno adlikoval po svojih diplomatičnih zmožnostih. Da li je to sposobnost, ki je potrebna takozvanemu božjemu namestniku na tem planetu, o tem ne bomo razmotrivali na tem mestu, Fakt pa je, da je bil precej uspešen. Odnošaji med raznimi evropskimi vladami in Vatikanom so se znatno izboljšali te kom njegovega papežu van ja. Ustanovili so se zopet diplo-matični cdnošaji s Francijo, Anglija ima svojega zastopnika na papeževem dvoru, in cel^ dolgo sovraštvo napram italijanski vladi se je nekam omililo, akoravno «e je tudi on še vedno smatral za "jetnika". Kar se tiče Slovencev, liatere je vojna za "demokracijo" upregla v italijanski jarem, ni Benedikt storil zanje ničesar, za kar bi mu mogli biti hvaležni. Šele pred kratkim, ko je krivica postala že v nebo vpijoča, je izdal nekako izjavo, v kateri se je vsaj Iformalno nekoliko zavzel za pr/ivice slovenskih katolikov, h— Kdo bo prihodnji papež, ne vzbuja med svetom posebnega zanimanja. Tem bcUj pa se seveda z^ to zanimajo kardinali, ki so vsi kandidatje za Petrov sedež, V srednjem V€'ku se je vprašanje papeštva več kot enkrat rešilo s krvjo, kajti papeštvo je bil največja sila tedanjega sveta, Federtihia uprava. POLJEDELSKI DEPARTMENT New York: ^Jugoslovanski .od delek F. L. L S.) Združene Države so v prvi vrsti poljedelska dežela. 33 odstotkov prebivalstva 36 bavi neposredno s poljedelstvom in velik odstotek ostalega prebivalstva živi iz prevažanja, prodajanja ali predelovanja poljedelskih produktov. Iz tefea je razvidna velikanska važnost, ki jo Department of Agriculture, zvezjio ministerstvo za poljedelstvo, ima v gospodarskem življe nju Združenih Držav. Leta 1839. j-e Kongres prvič sklenil potrošiti nekaj za izboljšanje poljedelstva, in sicer $1000. Danes pa ima Depart- vrednosti 14 miljonov dolarjev, i tudi v vsaki drfavi in z ni Dnevna vremenska poročila sc! pomočjo se umqo gospod«' brzojavljajo dnevno vsakemu ča in poljedelstvo širi čim dal sopisu in pbštnemu uradu. Urad dobiva gvoje informacije od stotin vremenskih postaj, kj jih vzdržuje po vsej deželi, in od me teorologičnih zavodov drugih dežel. Bureau of Biological Survey (urad za življenjeznanstvo) se peča z vsemi vprašanji glede div I nekako je bil n_ jačine. Obvarjuje vsako vrsto, polemiki zoper Mari ki. je koristna poljedelstvu in vni Taborite ^ Narod zapi^« čuje one, ki škodujejo^ pride&om ali živini. V onih di-žavah, kjer j® malomesten, tačas 8 med ameriškimi farmerji--o--- RAZNE VESTI' Sam skuhal, sam pojed«'* dar mu v pravdi sape zw" pošten Slovenec terorist P je mnogo volkov in drugih divjih živali, ta urad vzdržuje lov pisati svojemu poslancu v Ifon-,ce, ki jih pobijajo. V službi tega gresu. "Kdor ne dobiva teh semen, naj piše za nje svojemu po slancu v kongresu in naj navede, da-li hoče semena za cvetlice ali za zelenjave. Bureau of Soils (urad za prsti) ima strokovnjake, ki potujejo po raznih delih dežele v svrho proučevanje kakovosti prsti, in tom 16 podrejenih uradov, ki so izdaja mape tozadevno. Ta urad vedno pripravljeni pomagati vsa pospešuje tudi razvoj novih vi-kega farmer j a s strokovnjaškim ^'ov %a pridobivanje gnojil, n. pr. nasvetom breg vsakega stroška, l^aga (potaše) iz morske trave Vsako pispio na tak urad se takoj odgovarja. Izmed raznih • oddelkov tega Departments naj omenimo pred vsem Bureau of Publication (tiskovni urad), ki tiska in izdaje tisočero koristnih knjig za poljedelce, kakor tudi poljedelski ted nik in mesečnik "Farmer's Bul- V Californiji ali dušička iz zraka. Ako farmer ima težkoče vsled kakovosti njegove zemlje, naj le piše na ta urad, ki mu bo nasvetoval, kaj naj stori. Bureau of Entomology (urad ia'žuželke) pomaga fanner ju v boju proti škodljivim žuželkam, ki bi drugače vničile vse rastline; 1 . . Vsak farmer dobiva na vpraša-letin", od katerih je bilo dosedaj . v. , nje nasvet, kako naj se resi nad- izdanih približno 1200 številk, pretresu je vprašanja, kf interesi rajo farnterja iu njegovo ženo. Nove številke se izdajejo vsak ležnih insektov. Bureau of Marke,t (tržni u-rad) izdaja poročila in dnevne men t of Agriculture 21,000 urad nikov in njegovi izdatki znašajo j nih knjig (^ist of Books for free 41 miljonov na leto, nevštevši o- distribution.) nih miljonov, ki jih department; Animal Industry pilspeva državam^ za gradnjo j ^a živinorejo) se bavi z boljših cest na deželi. Sedanji ke, vsakim vprašanjem o živinoreji. . , , .. j, ,. , trzne vesti, ki naznacujejo far- teden. Vsak poljedelec bi morah . ' . v, ... „ „ ,. , . merju, kje more prodati svoje iz imeti one številke Bulletma, ki , ., .. , v. , , v . • I , , ciclkc iiHjDolj Koristonosno. se pečajo z njegovo posebno stro .. , , , , rn 1 • 1 ■ Bureau of Crop estimates (u- ko poljedelstva. Treba je le pisa- , . . . , . ,. ' , , , . rad za cenitev žetve) nabira ti na ta urad za seznam brezplac vsak teden od časa sej at ve do' žetve informacije od farmerjev v vsakem okreju in izdaja meseč na poročila o pričakovanem pridelku; farmer iz teh poročil more soditi, kake cene sme pričako vati^ za svoj izdelek, da ne postane žrtev špekulantov. ' Weather Bureau (vremenski urad) naznanja vsak dan, kako vreme pe pričakovati naslednjega dne. To j p velike važnosti za poljedelca. Ta urad opozarja na preteče mrzle valove, slane, viharje ali povodnji. Tekom nekega navala hudega mraza v Cali-^f orni j i je pravočasno svarilo vre de. To svojo nalogo izvršuje po-'ali pridelki se najbolj prilegajo menskega urada rešilo sadje v cretery of the Department of A-gricullure, z drugimi besedami, poljedelski minister, je Henry C. Wallace, ki je bil 1. 1887 farmer v lowi, kasneje profesor za mlekarstvo v Iowa State College in urednik raznih poljedelskih in mlekarskih "^listov. Pepartment of Agriculture Skrbi za boljšo pasmo, odipravo živinskih .bolezni, mlekarstvo, nadziranje mesa in klavnic, itd., in je vsem na razpolago glede vsakega vpre^Unja o živinoreji. Bureau of Plant Industry (u-rad za rastlinstv'o> je v neizmerno pomoč farmer j em, ki hočejo nasajati nove in boljše rastline ima dolžnost povsipeŠ€vati polje-1in semena. Strokovnjaki tega u-delstvo v najširšem ppmenu bese I rada proučujejo, kake rastline Urada se nahajajo tudi ljude, Ifi ^ot^ivajo takozvane prerijske pse i\i veverice; milj oni akrov kjer d^nes kraljujejo te živali, se s teni pridobivajo za poljedelstv. Forest Service (gozdarski u-ra() upravlja narodne gozdove in prozedave ohraniti kolikor mogoče privatne gozdove za bodoč^ generacije s tem na priporoča umno gozdarstvo, kakršno imajV) v Evroipi. Ohranitev goz-je v^ike narodne važnosti, kajti razgo^dovanje dežele bi sipreme nilo klimo in povzročalo ogromno škodo poljedelstvu. Za prevažanje izdelkov na trg treba farmer ju dobrih voznih cest. Za te skrbi Bureau of Public Roada (urad za javne ceste,) ki sodeluje s poedinimi zveznimi državami v svrho zboljšanja cest na deželi. Ta urad upravlja .sklad več sto milijbnov, dovoljenimi od kongresa za gradnjo dob rili cest. Office of Farm Management (urad za poljedelsko gospodarstvo) proučava gospodarske pro bleme poljedelca v svrho znižanja stroškov in oveeanja dohodkov. Izdaje tozadevne knjige, ki jih vsak fai-mer more dobiti brez plačno. Vsak farmer sme se obrniti na ta urad za nasvet glede gospodarstva. Bureau of chemistry (urad za kemijo) analizira (kemično pre iskuje) gnojila, krmo, hrano, zdravila za ljudi in živino itd., ki so na prodaj, in ako najde, da so potvorjena, prepove prodajo in kaznuje izdelovalca. Kdor hoče znati, da-li je kaka oglašena krma, ■ gnojilo, zdravil'o itd. dobro ali ne, naj piše temu uradu in bo znal, pri čem da je. Glavni uradi Departmenta of Agriculture so v Washingtonu, all njegovi uradniki se nahajajo pf tudi porogljiv postane. I" zdaj tudi '"jutro". Na naš ni članek o vladni zavože" litiki z prehrano naših ni« industrijskih krajev, je P" ni vestničaV "Jutrov" re* — zopet moramo to lepo' zapisati — z demagoškii" nje:n za prihodnje mestne V3 in pa povrh še s "sale* (č!r.nkarjem) socialistom' se tiče našega člankarja nasvet: pustite v tej resni osebo in streljajte rajši v no članka, zakaj kdor, sproži, zamiži, temu voj)) bojaidjivec pravijo. Glede! nja z volitvami pa po po^*^ zijski navadi "klin s kli"' Kaj ko bi zažugali tudi mW % mestnimi, ampak % dr^*^ volitvami, postavimo s gariziranjem mest na odr "er i^stradovalno politiko * nih demokratov? Nesreča na Savi. V sta zadela ob izlivu Save ^ vo pri Kalimegdanu 'Prizren" in potniška "Strossmayer" drug ob , ga. "Prizren" se je potopi^ ireui ni bilo nobene žrtve, i da šo ni dbgnana. T'lov svetnik. V DalmacU^ "ojavil neki Božidar potuje od sela do sela in duje konec sveta. S sabo m visok križ. Splitski pol"*-' možakar s križem 'očividnf ?aja in ga je vtaknila v | Morda bi mu kaka, IjubW mu Studencu podobna, "i boljo pomagala.' Afera polkovnika Vasi^ vemo iz Belgrada, da polkovnik Vasic kljub tožbi, da je hotel o gol j žavo za 100.000 dinarjev 'I bodno izprehaja po Belg'"'* Preiskovalni zapori za pode baje ne prihajaj" •štev. I ? soooooooooooooooooooooooooooc! Yl L.epi 'XI __ Guy de Maupasant. — 0<>oooooooooooooooooooc>ooooooo( Nič drugega. Ogiedoval si je te črke, ki so se m.u zdele skrivnostne, pomembne in vznemirljive ."Louis Langremont", kdo je ta možak? Koliko mu je let? Kakšne postave in velikor sti? Ali ni to od sile: tujec, neznanec ti pride in ti kar nenadoma poseže v življenje, kar na lepem, iz gole objesti, radi stare babe, ki se je sprla s svojim mesarjem! Še enkrat jena glas ponovil: "Tak zagovednež! ' Sedel j6 nepremično, premišljeval, pogled neneho-ma uprt v karto. Jeza je vzkipevala v njem proti'temu koščku papirja, sovražna jeza, pomešana £ nekakim čudnim, neprijetnim občutkom. Ta historija je res prebe-dasta! Vzel je škarjice za nohte, ki so ležale slučajno na mizici, in jih je zapičil na sredo natisnjenega imena, kakor bi koga zabodel. Torej boril se bo, boril na pištole? Zakaj si ni izvolil meča? En zbodljaj v laket ali v roko, in stvar je končana, pri pištoli pa nikoli ne veš, kaj se utegne pripetiti. Dejal je: "Dovolj, pogum veljal" Zdrznil se je ob zvoku svojega glasu in je pogledal okoli sebe. Čutil je, da postaja zelo nervozen. Izpil je kozarec vode ter je šel spat. Komaj je bi! v postelji,, je upihnil luč in je zaprl oči. Jako vreče mu je bilo- pod odejo, čeprjjiv jc bilo v sobi hudo mraz; nikakor se mu ni dalo zaspati. Premetaval se je sem i,n tja, ležal pet minut na hrbtu, potem se je obrnil na levo stran, nato na desno. Zopet ga je zažejalo. Vstal je. da bi pil, kar ga popade nemir: "Pa ne, da bi se bal?" ' Z.akaj mu je srce tako blazno tolklo vselej, kadar je v flobi kaj zašumelo? Kadar je začel^ biti njegova Ufa B'kukavico, je planil kvišku ob 1 edinem brnenju vzmeti: in z odprtimi ustmi je moral par minut sapo loviti, tako ga je dusilo. In po filozofsko, je jel razglabljati o možnosti te le jstvari: "Ali ge res bojim?" Čisto gotovo se ne boji, ker je pripravljen iti do zadnjega, ker ima trdno voljo, biti se in ne trepetati. A čutil se je tako silno razburjenega, da se je vprašal: "Ali je mogoče, da se človek nehote boji?" In v dušo mU je segel ta dvom, ta nemir, ta strah! Če bi zavWdala nad njim mogočnejša aila, nego je njegova volja, če bi ga uklonila pod svojo neodcljivo oblast, kaj potem? Da, kaj potem?" Na bojišče seveda oojde, ker hoče iti. Amnak, če bi trepetal? Če bi izgubil zavest? In ponjsljl je na svoje stališče, na svoj glas in na svojo bodočnost. In čudna potreba ga je nenadoma prijela, da bi vstal in se p.oglcdal v zrcalo. Prižgal si je svečo. Ko je uzrl v bruše^iem steklu sliko svojega obraza ,se je komaj spoznal, in bilo niu je, kot da se ni še nikoli videl. Oči so-se mu zdele nenavadno velike; in bled je bil, brez dvoma, bled je bil, zelo bled. Kar mu prešine možgane kakor blisk ta misel: "Jutri torej bom morda že mrtev." — In zopet mu jc začelo srce silno razbijati.. Okrcnil sc je proti postelji in je razločno videl sebe samega, kako leži vznak pod feto odejo, izpod katere je malo prej vstal. Obraz mu je bil tako upadel, kakor mr iiču, in roka bele, kakor so bele roke, ki se ne bodo več gibale. Tedaj ga je bilo strah lastne postelje, i,n da jc ne bi več videl, je odprl okno in jc gledal ven. Leden mraz ga je spreletaval po životu cd nog do glave, in hrope se je odmaknil v aobo. Obšl/* ga je misel, da bi si napravil ogenj. Počasi ga je zanetil, ne da bi sc obrnil. Roke so sc mu nekoliko nervozno tresle, kadar se je česa dotaknil. V glavi se mu ie mešalo; misli so se mii motale brez zveze, so mu jelc izbegavati, šo ga bolele .Pijanost mu je prevzela duha, kakor po vinu. In neprestano se je izprašcval: "Kaj naj naredim? Kaj bo z menoj?" Zopet je začel hoditi sem in tj«, ven ih ven mehanično ponavljajoč: "Junaško se moram držati, prav junaško!" Pot^m S! je dejal: "Staršem moram pisati,, za slučaj, če bi se mi kaj pripetilo." I?nova je sedel, vzel polo papirja za pisma in za-tjisal: "Dragi papa, draga mama!" Sedaj so se mu zazdeli ti izrazi preveč domači zi tako tragičen položaj. Raztrgal je prvi list in je začel: "Dragi oče, draga mati! Jutri ob prvem svitu imam dvo-lioj, in ker bi se utegnilo nameriti, da Ipi. . Ni si uj^l končati stavka in je sunkoma vstal. Ta misel ga je sedaj podrla. "Dvabojeval se bo. Temu se ne more več izogniti. A kaj se godi v njem^ Hoče se boriti ;tako sf. je odloči), tako je za trdno sklenil. In vendar se mu je zdelo, da kljub vsemu naporu svoje volje ne, bo imel niti toliko moči, da bi šel na mesto, kjpr se ima vršiti boj." Sfednj pa sedaj so mu zobje nalahno, suho zaškle-petali; in vprašal se je: " Bog ve, ali se je moj nasprotnik že bil? Ali se je vadil v streljanju? Ali je znan, odličen strelec?" Nikdar Se ni slišal njegovega imena. In vendar, če ne hi znal ta možak s pištolo izvrstno streljati, ne bi til sprejel tako brez vsakega obotavljanja Kar meni nič, tebi nič tega nevarnega orožja. Potem si je Duroy v duhu slikal, kako se bostd sestala, kako se bo vedel on, kako se bo držal njegov naspiotnik. Napenjal si je misli, da hi si predočil boj v vseh li.Hjmanjših podrobnostih; in hipoma je zagledal pred svojimi očmi tisto majhno, črno in globoko luknjico v pištolni cevi, odkoder bo švignila krgla. ' In strahovit oj^up se ga je polastil. Ves život mu jc drhtel, se mu je zdrzaval v pretrganih sunkih. Stiskal je zobe, da ne bi klical, najraje bi se bil valjal po tleh, trgal karsibodi, grize!. A zapazil je kozarec na kaminu ii^ spocAnil se je, da ima v omari skoraj cel liter žganjice; zakaj šc vedno ni opustil navade izza vojaških let, da si je vsako jutro dušo privezal. Zgrabil je steklenico, jo nast;ivil na usta in pil hlastno, z dolgimi požirki. Odstavil jo je šele, ko mu je pošla sapa. Do tretjine je bila prazna. Kmalu ga jc žgal o v želodcu kakor plamen, razlilo sc rnu jc po udih, in mu okrepčalo dušo z vročo omamo. ''.Našel sem lek," si je rekel. In ker ga je sedaj pod kožo peklo, j: zopet odprl okno. Dan se je delal, miren, leden. Tam zgoraj zvezdi: kakor da. so. zamirale na razsvetljenem oboku, in v globoki železni&i preseki so bledeli zeleni, rdeči in beli signali. Prve lokomotive so pripuhale iz l^olarnice in so šle po prve vlake. Druge, v daljavi, so zapo.redof', požvižgavale, to jc bila njihova budnica, kakor P*® telini na kmetih dan. Duroy je pomislil: "Mogoče ne bom vid®' tega nikoli več." Ko pa je začutil, da se mu j® M S /cpet srce mehčati se je šiloma otresel: ".A, vrag% . . . ! .1 sar ne smem inisliti do spopada, samo tako si " pogum." In začel se je napravljati. Med britjem mU ' še enkrat omahnilo, ko je pomislil, da gleda zadnjikrat svoj obraz. Še en požirek žganja, in bil je oblečen. Naslednjo uro ga jc hudo podajalo. Koraka' žem po sobi in si je skušal pomiriti dušo. Ko j® trkanje n.^ vrata, toliko da se ni od razburjeno®"' | zvrnil. Bile so njegove priče. — Ze! V kožuhih so bili. Rival je stisnil Ruroyi'^' je rekel; Mraz je kakor v Sibiriji. — Nato je vpra*^' .ko je?" "Prav dobro." "Ste mirni?" "Prav miren." "No. potem pa že. .Ali sto kaj zaužili?" "Sen., ničesar ne potrebujem." Boisrcnard je imel za to priliko posebno nekak inozemski red, zelen in rumen, s katerim ' roy ni bil še nikoli videl. ^ Šh so na ulico. V landavcu jih, je čaka5 ^ ^ spod. Rival je predstavil: "Doktor Le Brument- ^ mu je stisni! roko in je zajed j al "Hvala lepa, si je izbral prostor nn sedežu spredaj in je sedel trdega, da je planil kvišku, kakor da ga je sproži'® Bila jc škatlja s pištolami. ^ Rival jc silil: "Ne, ne! Borilcc i^ zdravni''^ zadaj!" — Duroy je nazadnje razumel in se j® zravsn doktorja. ^ Tudi priči sta stqpili v voz in kočijaž j® ^ Vedel je, kam naj pelje. - / ^ A škatlja s pištolami je bila vsem na poti,. P^ Duroyu, ki je najraje ne bi bil videl. Poskasili ^ ložiti za hrbtCj a tiščala jih je v križ; potem so r vili navpi.k med Rivala in Boisrentirda; vsak zvrnila Nazadnje so jo spravili pod noge. 'i JAiNUARY 25lh., 1922. "ENAKOPRAVNOST* stran s. sarjrs DESET LET V PEKLU. Izveren socijalen roman. Spisal Dr. RADOVAN PAVEL. V. je prav, hči!" odvrne oživelo gospa Haringova ter odu sevljeno sfresa roki Hedviki. ako govori moja Hedvika, ^ o govori čista, ponosna plem-a kri! A povej, kaj hočeš sto-J j' da izvedeš vse to?" povpra-starka, y srcu vesela da je l^esrečno dekle krenilo od poti o-ipa in odrevenelosti ter da se podati zopet na pot narav-življenja. d '^očem storiti?" odvrne lf\ JGj plovejo burno, a or bi valovile v njeni duši ve- ' f, ^^^''^stvene stvari. Kaj hočem storiti, vprašaš? a vprvo sled5ti mu na vsaki Korak!" Kaj, njemu slediti? Nezves-einu človeku? Izdajici tvoje sreče?! g ^^editi mu za petami kakor ^nca, kakor slaba vest njegova! ^^)zati- njegova pota, biti spr&. levalka njegove nesreče o(J ju n-j ? od vzhoda do za- Pada!" Toda, hči, čemu vse to? Ce-izpostavljati svojo čast, svoj ^1)0« na takov način?" ^postavljati se? O nikakor! Ja podoba naj ga sreča, 'naj jj . Pi^^aste iz tal, ko se je bode nadejal! Kamorkoli nas ^ korak, stopi naj mu "^oja podoba! In zakaj Vprašaš, zakaj? Veš-li, .le rekla Sala? Proklet bodi! naj se ti preobrne v ^ in človek se ti kaži v izvir-^esa in nikdar v po-, i izpokornjeqega angela! Ta-žlasi okletev." ((T v veš-li kaj to pomeni?" pot h gre njegova šitve' katerega ni re A li 1 • še vedno ljubim! Sa s čistim žarom izlo- čene duše. Ljubim brez strasti in brez nade." "In tako ljubi tudi on, Radovan!" "Veš li, mati, da me on še vedno ljubi? Veš-li, da so ga zavedli v nezvestobo le drugi, grdi, zlobni ljudje? Zato sem se morala odreči sreči ljubljene žen ske. — A on je moj in tudi on se roma odreči. Najina pota gredo više in on nlora z menoj, ker je priklenjen k meni z — dušo! ' Skozi peklo življenja gre njegova pot in jaz ga spremljam, da vidim peklo; Tam, v peklu, smela bodem govoriti kakor se govori s — prokletimi! In ondi bodem rekla — ženski: Ti, tvoj greh je pokril zemljo z nesrečo, lato je proklet tvoj rod! Ti se po tapljaš v morju krvne naslade in v njene umazane valove vlačiš ti moški spol! Ne poznajoča višje sreče, višjega užitka, udajaš se strasti, katera razjeda na mož-gu človeškem kakor rak, kakor strupeni bacil! In iz tvojega greha, proti kateremu se ne znaš boriti, raste plevel, v katerem ne more razvijati svojega soku plemenito drevo čiste prosvete. Zato, ženska, dvigni se iz okle-tja, kvišku, gor, kjer klije čista strast, višje spolno življenje. In daljo bodem govorila mo'žem: V vašem mozgu je Vaša moč, moč Vašega rodu. A Vito moč zapravljate kakor malovredno grudo, razsipljete jo po zemlji kakor bi bila nizkoceni gramoz, s katerim se posipljejo javne češite. V Vašem mozgu, možje, je čisti, zdravi napredek, ki leži v krepkosti moža. A Vi ste izčrpani, trhli, slabotni; kot sence bre? telesa tavate po zemlji, zato je na zemlji malo čistega in zdrave ga napredka, a veliko nereda, nesloge in leno se pomičete kot sta ro mlinsko kolo k svojemu cilju. Zato kvišku, možje; dvignite se iz okletja, gor, kjer klije čista strast zdravega svetnega zakona višje spolno življenje. Tako hočem govoriti, mati, v — Radovanovem peklu! Oj, to bode sreča, to bode krasno delo! , iPrav je rekla Sala: Celi svet je oklet. Kakor kolobarji na vodi se dotikajo okletve na morju človeških usod in nikogar ni, ki bi prinesel — rešitev! A jaz jo hočem prinesti, mati, iaz, tvoja Hedvika! O, v meni vse gori, vse kipi hrepenja, biti — apostolica nove prosvete!" Gospa Haringova je z radostjo prisluškovala vznesenemu go voru svoje hčere. Pozabila je nesreče, v katero je zašla ob njen po izneverjenju Radovanovem in veselila se je novega življenja, ki se jima odipira v bodočnosti. Danes .prvikrat je izpoznala, da tiči v Hedviki nekaj več nego v navadni ženski, takorekoč neko — dvojno bitje, čegar lepše polovice se čuti srečno mater — ona. V tem trenutku jej je izno-va stopila pred (3uša sladka preteklost ob ijubljenem možu, čegar visoki duh je zopet proroš-kih besedi starega brodarja ob tiho šumeči Moldavi, ki je dejal: "Žena, to Vaše dete je nekaj posebnega, ona Vam prinese srečo in slavo na stare/dni. Čuvajte to dete kot bunčico v svojem očesu !" In malodane, da je z zadoščenjem zrla na svoje temno delo pri Sali, katero je skoro smatrala kot nekako "višje narekanje". Seveda se pri tem ni zavedala da je žrtvovala svoji sebičnosti in maščevalnosti srečo dveh zakonskih, ni se zavedala, koliko gorja je nakopala na nji, ki utegne i-nieti dalekosežnih nasledkov. No, pač se jej je iela smiliti ZATO; Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez uglasov — 7 A ker pomeni vsak oglas V X W • kov za vaš list — v vašem listu več dohod- '7 A ^ ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena- * koprnvnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu liscu finančno — 7 A l(Gr ako omenite trgovcu, (^a kupujete pri njem • zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —, * I f A Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v i^t\ 1 \J : jnevniku ' ENAKOPRAVNOST In naročajte @e nqnj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba Princ nnccton 5 5 I 6418 ST. CLAIR AVE. % ''""I'niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinj.iiiiiiniii I ona, Vanda, katera ni naj manj e slutila, kaj se pripravlja okoli nje. Zaraditega je dejala Hedviki: ''A pri vsem tem, hči, poza-ibljaš njo, ki ti ni stonla drugega zalega, nego da postala žena tvojega bivšega saročenca, pozabljaš Vande Zlatopolj-ske?.. ." "Ha!" odgovori Eedvika in iprejšnje sovraštvo se jej za hipec povrne v dušo. "Kaj mi je ona! Stfrejše pr^ vre do JRadovaiia so — mojo! Njo vežejo ž njim le telesni zakoni — duše jej ni oogel darovati. In kaj hočeš nativ Raz-kletvi vesolj stva že »memo žrtvovati takozvano "sječo" ene— ženske! Kaj je njem sreča ob tem, kar bode vživa^ moja duša v njegovi • naviK^npsti! Kaj njene nizke slasti —j ako jih bode deWzna! — v psmeri z mo-iimi, ko bodem smeb zreti v nje !?qve od solz razm(jčene oči — prisluškovati ječanj njegovega obupanega srca, pitivroči dih 'od skrbi in muke razp^jenega telesa v prečutih nočeh ^n srkati'Vse njegove od divjeg^ srda zbes-nelih duhov zaatripljene poljube! To so slasti, latere vživati sme le ženska, o kateri je dejal Vcdar Mitro ob tiho šumeči Mol iavi: 'Gledala boš ljudi z ctrugi-•ni očmi ko drugi, prihajala k ijim skozi drugačne duri, slišala več nego slišijo drugi. Z dp-'lovi bodeš občevala kakor z vidnimi ljudmi in prejemala od njih poročila, neznana navadnim ljudem'. To je govoril brodar Mi tro! Se-li še spominjaš, mati, o-ne grozne noči? Na gradu Hol-mu so divjali krvavi viharji, v katerih je padel'moj,blagi, ple-. meniti oče, zadet v srce od bodala njegove žene. Temna noč leži na onem dvoboji) in temna noč 'G ležala ob Moldavi, ko sva bežali midve pred roko morilčevo, najeto od grofice Holm... Te noči se spominjam, mati, dasi sem bila |^}crat šele sedemletno dekletce, in spominjam se temnih besedi brodarja Mitre ob ':iho šumeči Moldavi. In danes, ko se mi je pogrez-nila zemlja, na kateri bivajo navadni ljudje, v brezdno ničnosti, dan^ ko se mi je odtrgalo % neba eno solnce, ki obseva pota navadnih ljudi j — danes se zave-■ lam brodarjevih besedi živeje nego kdaj poprej. Danes čutim, da mi je podelila bogata priro-da svoj stva in pravice, o katerih nima pojma povprečni svet. In teh pravic, mati, se hočem po-služiti zdaj v polni meri, ta svoj-^stva hočem izrabiti takoj! Koj jutri odpotujeva proti jugu, tja kjer živi on! Hočeš, mati?" "Dobro, Hedvika. hočem!" odgovori starka, podavši roko hčeri. "S teboj grem, kamor hočeš, tudi na konec sveta! Videla sem, da Kovori /iz tebe nekaj drugega, nekaj kar pomlaja celo moje po-starno srce, nekaj kar me navdaja .2 novim pogumom za življenje!" "Hvala ti, mati!" reče Hetlvi-ka in solze hvaležnosti jej pošljejo v lepih očeh. "O, ne boj se ničesar! S svojo umetnostjo kot slikarica prisluži^ dovolj, da se pre^iviva. In glej! Svoje apostol stvo hočem prenašati na platno v živih barvah. Ha! To bode vne-malo srca, polnilo nama blagajno ! In povrhu nastopim kot prvo boriteljica za svoj novi visoki poklic z goreqo besedo in očaram si vsa. srca! Kaj hočeš-li več? Da, — lumrla je ona Hedvika,, Uki preseneti svet in ga upreže v jarem svojega duha! v- * * Je-li slutil Radovan, je-li, slutila Vanda, kaj se pripravlja v daljnem stolnem mestu one tre-.nutke, ko sta sklepala vez za celo življenje? Sta li slutila — srečna zaročenca, da se je uprav tisto uro, ko sta stopala pi'ed oltar, vršila v zatuhli, mračni sobi po celi stolici sloveče vedeževalke ^Ir.le temna zakletev njihovega živi j e-nja? Iz stare domovine, INTERPELACIJA GOSPODlJ VOJNEMU IN MORNARIŠKEMU MINISTRU. V petek, dne 9. decembra, se je v Belgradu dogodil slučaj, ki je izzval v krogih mirnega prebivalstva silno ogorčenje. Tega dne, okrog 11. zvečer, sta neki podnarednik in neki vojak napadla zahrbtno in s koli ravnatelja bel,grajskega dnevnika "Republika", gosp. Dragomira Ikoniča in sotrudnika Božo' Pavloviča. Pred tem napadom je bil v lokalu Narodne Potrošačke Zadruge (stari. Socialistički Dom), kjer sta ta večer sedela gg. Ikonič in Pavlovič, tudi ta podnarednik. K njemu je pristopil major g. Milan Stojkovič in mu intimno šepetal, pokazujoč z glavo na mizo, za katero sta sedela omenjena' časnikarja. Ta njuna jntini-nost je bila zelo nenavadna za o-bičajno vojaško disciplino, zakaj podnarednik ni niti vstal, niti po predpisih pozdravil majorja, temveč je sedel da stolu in paz-10, poslušal majorjevo šepetarSje. Po tem, in ker nista omenjena časnikarja nikdar imela opravka s podnarednikom, je treba izvajati, da so bili napadalci le izvrševalci druge volje; toda tudi 4 j or Stojkovič se ni nikdar pre piral z dr. Ikoničem, in je toraj jasno, da je bil tudi on kakor podnarednik le eksponent drugih faktorjev, in sicer gotovih o-ficirskih krogov. To se mora 'irc('(postavljati po tem, ker se za interese drugih skupin gotovo ne bi izpostavljale.vojaške osebnosti in zlasti še po tem, ker je ')il tU'. Ikonij tiste dni napisal in objavil nekoliko ostrih člankov o tedanjem vojnem ministru in o nekatferih polkovnikih, kandidatih za generale. Le oni so bili ze-'o ogorčeni radi kritik in podatkov, ki jih je podal g. dr. IkoniČ. Le v njihovem ; . -^resu je moglo 'liti, da iso( maščujejo, in zato treba pripravljanja omenjenega naipada iskati prav v krogih teh oficirjev. Tukaj ne gre za vprašanje, ali 30 podatki, ki jih j.e podal g. dr. "kcnič, resnični ali ne, ali so ime 'i omenjeni oficirji opravičen rag ,^og, da 'bi se čutili užaljene. V nobenem slučaju ne pripada ni-komu v državi pravica iskati si zadoščenja po drugi kakor po zakoniti poti. Osebno čast ščitijo zakoni, ki jih izvršujejo kompe-tentna sodišča v deželi, in to velja za oficirje kakor za one državljane. Lahko bi se celo reklo, da se piora od njih zahtevati spoštovanje zakona v najpopolnejši mori, ker uživajo sami razne pri vilegije in- ker pridejo lahko v noložaj, da službeno izsilijo spoštovanje zakona od drugih. Toda'začetniki tega napada ?(» zakrivili več. Ne le, da so bili na padeni časnikarji brez zaščite, ne, le, da se je napad izvršil za hrbtno in po noči, ampak inicia-torji ga niso izvršili sami, temveč po najemnikih, ki' so službeno odvisni od njih. Tako postopanje je splošno nedostojno; go tovo ne pristoja častnikom in se nikakor ne vjema s pojmi o njihovem poklicu. S tem, da so zagrešili zahrbten napad na mirne, neoborože-ne državljane, so obenem postavili na kocko zdravje in samo življenje vojakov^ ki so prišli v vojsko pp zakonih dežele, ne za osebna sovraštva in maščevanja, ampak da bi.branili deželo in na rod. Ce bi ibili napadeni Časni-narji imeli revolvere, bi bil go: tovo, eden ali drugi napadalcev z Življenjem poplačal - samovolj- So stvari med nebom in zemljo, ga katere človek v .svoji skro mnpsti nima imena, o.katerih niti ne sanja šlska učenost — a katere segajo globoke v življenje njegovo in pla,va.io nad nje-,govo glavo kakor težek oblak, poln nevihte in toče... (Dalje prih.) nost in plašljivost svojih predpostavljenih. To ni prvi slučaj, da določajo ^asniilci vojakom grde in ponižujoče naloge, ki izpodkopava.io vo jaJko moralo. Noben sluga ne bi od svojega gospodarja sprejel te najemniške naloge, ki jo morajo ubogi vojaki sprejemati v imenu discipline, seveda povsem napačno razlagane. , Z ozirom na to nam je čast vprašati gosp. ministra: 1. Ali je pri volji uvesti objek tivno preiskavo omenjenih dogodkov in podati Skupščini poročilo o rezultatih? 2. Kaj misli storiti, da se popravi krivica, da dobe napadeni zadoščenje, in da se kaznujejo krivci ? 3. Kaj misli storiti, da se prer preči zlo rabi j en je moči od strani vojaških oseb prav tako, kakor se mora preprečiti v vsakem dru gem slučaju, in da se iztrebi iz vojske vsako sled duha, ki je v nasprotju z enakimi pravicami vseh državljanov, z ustavnostjo in z pozitivnimi zakoni? Interpelanfe: V^tbiin Kli-istan.1, Jo van Gjonovič, Uedeljko Divac in tovariši. Belgrad, dne 22. dec. 1921. I JUGOSLAVIJA IN RUSIJA. Ce pregledujemo samo površno, kako se razvijajo medsebojni gospodarski odnošaji med Rusijo in drugimi državami, takoj opazimo, da je bojkot, ki so ga proglašale ententne države proti Rusiji, postal iluzoričen. Nihče tega bojkota več ne upošteva, ra 'en sterilne Francije, ki je naši državi menda vzor "moderne" države. Nemčija, Cehoslovaška, Angli ia, Zedinjene države. Japonska, Avstrija, Norveška jn Švedska, vse te države in še nekatere druge manjše so trgovsko zvezane z Rusijo, ker vcdo^da Ima Rusija bogate nar vne ■idt- na surovinah, ter da je Rusija tudi ob- Oglejmo si sedaj stališče naše države. Naša vlada še vedno priznava le Kolcak-Wranglovo vlado. Ni se še približala za las ruski republiki, dasi to zahtevajo državni gospodarski interesi še mnogo bolj kakor katerekoli dru ge države. Jugoslavija leži ob jugu Evrope, potisnjena je nekoliko vstran od ruske meje. Gospodarsko bi mogla razviti, ker ima precej žita jn mnogo predpogojev za industrijo, zlasti, če bi u-važala nekaj surovin in ima vr hutega j ako ugodno logo z& manjši eksport. Naša vlada pa čaka trmasto, da sklenejo z Rusijo vse druge države trgovinske pogodbe, izolirajo našo drža vo, okupirajo trg okolo in okolo, mi bomo pa v svoji gospodarski mizeriji umirali in živeli od milosti sterilne Francije. Že razumemo, kakoV nam je znano z raznih afer, da je kupčija s Francijo osebno ugodnejša ; to pa narodnemu gospodarstvu nič ne koristi. Ce prihajajo- k nam raznr Wrartglovci po protekciji Fran-cij"te, ni še to prav noben razlog, da bi se pri tako važnem narodo-gospodars.kem vprašanju morali ravnati po navodilih Francije, ki je v tem oziru ipopolnoma osamljena, in je očividno, da njena politika že po naravnem zakonu razvoju ne more obveljati, temveč bo- doživela velik fijasko in z njo tudi mi. Sovjetska republika v tej ali drugačni obliki ima neizčrpno življensko in gospodar sko silo, ki dobi prej ali slej do-minujoči vpliv v Evropi in tudi zunaj nje. Zato je^ posiviteta naše vlade napram Rusiji veliko glo, ki se bo maščevalo leta in leta. --L_0--- — Policija je prijela dva fanta, J os. Zurga, 20, in Martma Fellmeth, 19, iz Elyria, O.^ ker se'je pronašlo, da 6ta oropala 1 7. januarja Continental grocerij- sko trgovino aa .Ave. za $34.75. 4525 St. Clair Fanta sta bilu sežno tržišče za industrijske stanovanju na 1374 E. 40 St. dclke. Z gospodarskega stališča j" aretiralo, sta priznala je torej neobhodno potrebno, da j krivdo. Eden izmed njiju je celo se med srednjo Evropo in Rusi- ravnokar namelll|»|IIH|ll|«|ll|»|ll|B|l||»||||BHII«llll. 4 J. s. widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 189 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD fzdelujo vsakovrstne slike: porodne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $i.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO 1 i i i # i ill e I Sli i i Velika razprodaja PO INVENTARJU Ko smo jemali o naši zalogi inventar, smo dejali na stran kakih 2,000 parov čevljev. Razprodaja se prične v četrtek, 26. januarja ob 9 uri dopoldne. Izredne zbirke, čevlje v katerih nimamo več vseh mer, itd. moramo prodati za vsako ceno. Večje izmed teh zbirk smo uredili po sledečih cenah: Velika zbirka ženskih visokih čevljev, mnogo različnih krojev, z različnimi petami. Samo v nekaterih velikostih ................ Velika zbirka ženskih visokih čevljev. Nekaj izrednih vrednosti v tej veliki zbirki. Samo v ndka- CA m terih velikostih ..................... $00 nn Velika zbirka ženskih visokih ^čev- f HA ■ •UUljev. Naj\ "{čja izrednost kar ste jih f I UU že videli za ta d mar. Samo v ne- katerih velikostih ............. Velika zbirka deških čevljev % gumbi ali na šnire: med njimi je tudi nekaj Edacators. Razne ^ 4 AC mere med 2'/2 do 5!4 ...............^ ' «WW Velika zbirka visokih,čevljev z gumbi za rastoče deklice, Velikosti od 2^ do 6. Skoro vse veliko- A AjC sti bodisi v enem ali drugem kroju .... *4^»' Velika zbirka viških čevljev na gumbe za dekleta. Ne-'kaj Educator in Buster Brown izdelka se nahaja v tej veliki zbirki. Razne velikosti $1.00 $1J5 $2.95 , Velika zbidca moških kpbčinastih galoš z eno (J "I A A /.t-pono. Razne velikosti ..........v " bvw Velika zbirka moških kobčinastih galoš. na 4 zap one, raznih dobrih izdelkov. Nimamo vseh It"! AC velikosti ......................V I KAR PRODAMO JE PRODANO. — VSE ZA GOTOV DENAR. — NOBENE ZAMENJAVE. Tudi druge čevlje v zalogi smo znatno pocenili, tako da boste našli pri nas čevlje, ki so vredni svoje cene. To vam nudi veliko zbirko po cenah, katere zmore prav vsak. Glejte špecijala označena tu spodaj: 6 krojev moških čevljev, bodisi rujavih ali ^ A M g črnih pa ......................... 34.40 6 Vvojev ženskih čevljev, bo- ^ A QC in Qg- Jiji rujavih ali črnih po. . . W WW J. SCHWARTZ "Najboljši čevlji" 752 East 152 St. lE t I n I m I a i I i m I i %lCIevelandske novice. a iJi — Žena Paula D. Forquerja, 1015 E. 131 St. je izposlovala pri sodniku Powellu sodino prepoved, da njen mož ne sme prodajati pohištva. Mrs. Wanda Forquer, ki stanuje sedaj na 1520 E. 122 St., toži moža razporoko. Pravi, da jo je on prisilil vzeti pod streho bor-darja, da bi lažje shajali in vsled tega zeihteva ločitev! On pravi, da ni res, kar ona trdi. — Cleveland dobi novo zdrav* niško šolo. Clefvelandski bogataš Samuel Mather je daroval $2, 500,000 da se zgradi Western Rezerve univerzi novo zdravniško šolo. Odborniki univerze so sprejeli dar z velikim veseljem ter naznanili, da se bo pričelo z delom na novem poslopju v spomladi — Na Silvestrov večer sta nabrala na zabavi v S. N. Domu Mr. in Mrs. Josip in Mary Babnik svoto $6.20 za S. N. Dom. Hvala nabiralcem in darovalcem — Štirje roparji so oropali včeraj Standard Oil Co. gasolinsko postajo za $34. W. F. Joycu so naročili, naj jim prinese olja za njih avtomobil, toda ko je stopil v kočo, so bili moški za njim ter ga potisnili v umivalnico. Denar 30 našli, dasiravno je bil skrit v neki škatlji /a oljnim takom. — Naselniški tok se bo obrnil v Rus'jo. Jos. Remenyi, naselniški ekspert Cleveland Trust Co., ki se pravkar vrnil s 6-mesečnega potovanja po Evropi, pravi da bo bodoči izseljeniški tok obrnjen napram Rusiji, in ne več napram A-ineriki. Remenyi se je pogovarjal 7 več kot tisoč osebami po centralno evropskih deželah, govo-nl je z visokimi vladnimi uradniki in navadnimi ljudmi, in to je nje-{lov zaključek. ' Po mojem prepričanju bo Rusija v bodoče zavzemala napram ostalim narodom isto stališče kot ga je zavzemala Amerika v devetnajstem stoletju," pravi Remenyi. "Sicer ni še v tej smeri opaziti nikakega organiziranega gibanja, toda misli nezadovoljnega evropskega delavstva se obračajo napram Rusiji. kjer bo dežela prilike v bodočnosti. In ameriški zakon za omejevanje naseljevanja bo temu eibaniu dosti pomagal. S stabiliziranjem razmer v Rusiji bo tudi rastla zahteva po izvežbanih delavcih. Prohibicija je drug važen faktor, ki bo pospeševal odhajanje evropskih emigrantov iz Amerike. Drastične zakone za o-meiitev naseljevanja je treba skrbno razmotrivati, predno iih uveljavi, kajti Amerika potrebuje tujezemske delavce. Zelo možno je, da bo Amerika čez nekaj desetletij skušala tekmovati 7 Rusi i o. da dobi potrebne delavne moči." — Razbijale! varnostnih bla-jrain so vlomili včeraj okrog treh ^iutraj že dvojna vrata, da so prišli v urad Stoner's restavracije na 714 Superior Ave., kjer se je nahajala blagajna, ko jih je zasačil eden izmed uslužbencev. Mo^ki so pobegnili, pusteč za sabo vse orodje. — Pt-ed mestnim finančnim od- ijj sekom se nahaja predlog mest-w necra svetnika Stacela, za $200,- 000 v pomoč brezposelnim. Ome-Ijj nieni denar naj bi se porabilo za tlakovanje in čiščenje cest nemu-M dorrta, da bi dobili delo oženjeni ^ moški, ki moraio skrbeti za družine. Ali bo finančni odsek pri-V volil v to ali ne. se še ne ve. 1 — Samnel Hallett iz 14304 g; ; Fuclid Ave., ki je bil v nesreči, W ki se ie pripetila zadnjo nedeljo |l| popoldne na Euclid Ave. in Uni- # ty Circle, v bližini umetniškega ill muzeja nevarno poSkodovan, je W včeraj za poškodbami podlegel. ® — Od groze ob misli, da bo Ijj moral iti danes v vladno bolnišnin 2 CO za zdravljenje onih vojakov, ki so bili v zadnji vojni ter trpijo lil i vsled živčne pretresenosti, je za-g vžil Roy Kent, star 28 let, včeraj M količino strupa, za posledicami III katerega bo najbrže umrl. Kent. ^ ki živi s svojo matejrjo, Mrs. Allen * Kent, 10719 Morrison Ave., je m izpil pol unče strupa na v domu S#, nekega svojega prijatelja na 1934 DOJENČEK NJEGA NEGOVANJE IN PREHRANA. Dr. Bogdan Derč. (Dalje.) Novorojenček po porodu je sit in utrujen! Pust j ga tedaj spati in odpočiti se. Ne dajaj mu ničesar, niti 8 saharinom osla jenega čaja, ker to vara njegov tek In tako 'on ne vleče zadostno. Brž ko se zbudi, vzemi ga k prsin* Res je, da ne dobi veliko in še to ni pravo mleko, ampak mlezivo, ki se po svoji sestavi od pravega mleka zelo razlikuje, posebno pa v belih krvnih telescih, ki so v njem. Ali to je prav tako! Ker mlezivo povzroča malo drisko, c-tročiček boljše iz/prazni svoje čre vo, v katerem se nahaja smolasto blato. Vsled lakote ob materinih prsih malček v prvih o dneh p'o porodu, predno prisesa mleko v žleze, nekoliko shujsa, t. j. izgubi na teži. Ne izgubi pa pri tem na beljakovinah, t. j. telesnih tkaninah, in ma^ti, temveč samo na vodi, seči in Ifatu. Cez 10 dni, potem ko se je mleko v materinih prsih pojavilo (po navadi se to zgodi že 5. do 8. dan po porodu), je otrok že zo-net pridobil svojo porodno teža. Cim bolj otrok vleče, čimbolj jb lačen, tem preje in v večji mno-^ini se pojavi mleko v materinih prsih. Torej: ne dajaj otroku čaja, da ga ne varaš v teku, ker ob čaju strada! Podajaj otroku prsa vsake tri ure natančno po uri in po noči izpusti enkrat hranjenje! Tedaj sedemkrat v 24 urah. Kadar je dojenček 14 dni star, mu podajaj prsa samo vsake 4 ure. Vselej nudi otroku \,amb eno straii prsi, nikdar obeh. Ce pa iz posebnih vzrokov podajaš obe, potem moraiš ob vsakem pitju za menjati njih vrsto, tako da podajaš enkrat jiajprvo desne, potem leve, druijičt narobe. Ona pi aa, katerih ni popolnoma izpil, moraš z mlečno sesalko izprazniti docela. Otrok spije v prvih 5 minutah skoraj celo množinb mleka, ki ga potrebuje, v zadnjih 5 samo malenkost. Nikdar naj ne pije del j kot 10 minut. Brž ko je. sit, iz-pu'sti bradavico in utrujen zaspi. Doji 9 mesecev popolnoma in ne odstavljaj prej! Vsak otrok mora doibivati najmanj 3 mesece materino mleko-, ako naj aploh živi. Otrok, ki ni bil sploh nič pri prsih, je % malimi izjemami zapadel bolezni in smrti. Tehtaj otroka vsak tedejn ob istem ča- E. 73rd St. Enkrat je že bil v o-menjeni bolnišnici, toda rekel je, da raje umre kot pa da bi šel še enkrat. Kakor pripoveduje mati, je dobival iz bolnišnice neprestano pozive, naj se vrne. Odkar pa je dobil končno obvestilo, da pride ambulanca od Rudečega križa ponj na don>, ni imel nikjer miru. , — Semenj. Slovenski Dom v Collinwoodu prireja v soboto in nedeljo v svojih lastnih prostorih, su, oziraj se na pitje, blato in seč. NEKOLIKO O DOJKAH. Najboljše in edino nadomestilo za materino mleko-je dojka. Absolutno neobhodna pa je za dojenčka, ki še ni dovršil tretjega meseca. Rop, ki ga storimo s tem, da za denar iikrademo zdravemu dojkinemu otroku mamico za svt jega bolehnega otroka, se po naj več vsled svoje nemoralnosti že sam kaznuje. Dojkin otrok, ki je zdrav in krepak ,pa reven, u-mre po največ vsled silno slabih zdravstvenih razmer, ki vladajo na kmetih, medtem ko dojka svo je zdravje jn svoje mleko prodaja za našega slabotnega, bolehne ga, največkrat dedno sifilitične-ga otroka. Ako nočeš, da plačaš denarjem do j kino zdravje in smrt njenega otroka, vzemi v hišo z dojko \Ted tudi njenega o-troka! Dojka, ta preostanek srednjeveškega suženjstva, se pa tudi sam obsebi kaznuje. Ne samo pred vojsko, mnogo bolj še po vojski, bo skoraj da tudi z najnatančnejšo zdravniško preiskavo je nemogoče dognati, ali dojka ni sifilitična? Koliko težje je dognati, ali ni dojka tuberkulozna, ali nima kapavice in tako dalje? Kolika nevarnost za oti^oka, pa le večja nevarnost za dojko! Vsak slaboten, prezgodaj rojen otrok je z malimi izjemami dedno sifilitičen. In od takega o-troka nalece (zdrava dojka to strašno bolezen. Dasi ne prihajajo duševne last nosti dojkine po mleku na otroka, vendar dojkino mleko ni nikdar tako dobro, kakor materl-;no, ker ne vsebuje vseh biologič-nih snovi, ki so potrebne za mladiča. Dobra dojka naj ima, kadar jo vzameš v službo, že drugega o-troka in naj doji že 3 mesece! (Dalje prih.) MALI OGLASI ........................................................................................................................................................................................ PREMOG Po izrednih cenah. Pristen Be^gholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu. Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naiznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je nemila smrt vzela našo ljubljeno novoro jeno hčerko GENOVEFO, ki nam je bila rojena 4. januarja, 1922 in je umrla tak'oj drugi dan, 5. januarja ob 4. uri zjutraj. Pogreb se že vršil v petek, 6, januarja ob 2. uri popoldne pod oskrbo pogrebnika A. F. Svetek Co. Lepa hvala vsem darovalcem vencev, botri in botru Mary in John Bradač, družini Mary lu Andy Petelinkar, Franku in Louisi Kkzlevčar in delavcem od N. Y. C. engine housa, za podarjeni krasni venec. Lepa hva la tudi vsem, ki ste prišli kropit in ki ste nas tolažili v teh žalost nih urah. Ti nepozaibna hčerka, Genovefa, pa spavaj v miru in se raduj z angelci v nebesih in prosi za nas pri Bogu, da se en- 11 1 A _ ♦ , , ^4. AfUr A&MO I C J na zanimiv semenj snidemo vsi nad zvezdami v zabavo obcmatva in seveda tudi zato, fJa «e napravi m^lo dobička v korist Doma. Cenjeno občinstvo je torej vabljeno, da semenj poscti v obilnem številu ter pomaga nažemii narodnemu podjetju do boljše finančne, podlage fer se obenem poi^teno pozabava v krogu znancev in prijateljev. Žalujoči ostali Frank in Ana Dolinar, stariši, in Anna, Mimie, sestri, Jpsep in Frankie, brata, 14618 Thames Ave. Collinwood, O. za zabavo in pouk — čitajte — V močvirju velemesta'' Roman iz življenja prišel j enke v Amerpri cena 50«. Naročite pri Ameriikonlufoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. m iiii #' tiff TO /imr MLADA SNAŽNA ZAKONCA, brez otrok oddasta enemu, e-ventuelno dvema gospodoma (prijateljema) ali gospodična ma, sobo z elektriko in kopalnico. Vprašati je od 6 ure zvečer naprej, na 6703 St. Clair Ave., zgoraj. Vhod zadaj iz 67. ceste na dvorišču. (22) MEHANIK Slovenec, popolnoma zmožen! avtomobilski stroki, dobi deH g slovenski garaži. Vpraša naj^— za J. Mrhar pri Elyria Auto Repair & WeldW 6512 St. Clair Ave. (Somrak in Mrhar, lastnii^f ____Sf PRODA SE POCENI! I Trgovina z železnino in pol tvom z dobrim prometom proda taJfoj ter po ceni. prilika za Slovenca. Za na nejša pojasnila se obrnite FRANK GREGORIC, 15402 Calcutta Ave. SLOVENSKO DEKLE, staro 24 let, išče službo za hišna dela pri Slovencih. Zglasiti se je na 15226 Saranac Rd. (22) ODDAJO SE TRI SOBE z elektriko in kopališčem. Zraven se dobi tudi garaž za avtomobil ali_ brez. Oglasite se na 5238 St. Clair Ave. (21) RADI BOLEZNI se proda najstarejša in edina slovenska trgovina v Nottingha-mu in Euclid, O. z čevlji in modnim blagom (SHOES & DRY GOODS) Proda se samo trgbvina ali pa skuipno s posestvom. Več se izve pri lastniku, ANTON KOSS, 689 E. 200 St., Cleveland, O. Shore Line kara, stop 126. (24) DR. A. J. CONLBY Naznanja da se je nastanil t novem uradu v sobi št. 600 Schofield Bldg. vogal E. 9th St. in Euclid. Uradne ure od 1 do 3 pop. Njegova posebnost — ZDRAVLJENJE MOŠKIH BOLEZNI. (x) cevljarna naprodaj. Radi odhoda iz mesta se proda prav poceni popravljalnica čevljev, v sredini slovenske naselbi ne ter na glavni cesti. Moderni stroji za popravljanje. Kdor bi hiotel kupi lahko precejšnjo zalogo novih čevljev. Zglasiti se je pri' Stc