0 aI06 a: | >a predek naroda! S Ifr« 1 > in na P r fei ! + do cil J a! NAROliNI VESTNIK C ^ * o ^ K. ;dnik »f NATIONAL HERALD. § *********> Največji slovens ^ v Zedinjenih >• The Largest Šemi __ V i“ the United States £ rica. itm *# B &***~*** i **& 1 s Kl J76-' Št. 176. DULUTH, MINN., MONDAY, NOVEMBER 3,1913. — PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA 1913. Volume III. — Letnik III. 'i \'Y v ^ iflCTION PRIDE ZOPET PRED SODIŠČE POLKA infanterije, večje čete kavalarije 'J arTILjERIJE vstopi v šotorsko kolonijo AVU IctiVKARJEV PRI LUDLOW. — STAVKARSKI VODJA ^ilJJnRAVI MILICO IN IZROČI PETNAJST PUŠK.— JcA RAZOROŽI ČUVAJE. raet llicli-1. nov. V torek, ‘ a br a pride ' z0 P et in i unc ' P' ed sodišče. Odvetniki o P e- , in Vestern Federation of 'rado. šteje p 0 4j rna v ditetv epravičemjjj s ° opravičena 1 Zavetišče v narodnega 1 eden dniM, ■ morejo, naj se poiM Ave, Chicago, L iku tedensko., I Eter sr lil, v pršiš 1 linici ZlUlHl cvarnih po- tichtai -Expei ■vvs s0 ponaredi) w P iie iw p . HIIGTCH STPiH’w L bodo razmotrivali v Naj - sodišču v Lansing- vpraša- PNjj bi se začasni imjunetion L t r ajna pravica. Ustna voj- ^ odvetniki se bo vršila 1 1 laozneje, tako, da ne bo razsod Bede injunction izdana pred (verribrom. t s j finskih trgovcev v Han- sklicalo shod, kjer se bo jotrival položaj stavke in kjer Ito glasovalo, če naj ostanejo jše dalje na stavki Lidad, Colo., 31. oktobra. — lai »eneral Chase je sklenil v Cenei s svojim štabom, da bo jel stavkarsko kolonijo Lud - t kjer je več kot 1000 oboro - k stavkarjev, in jih bo skušal »žiti. irkarji po 'drazih kolonijah (Bali orožje in streljivo, v ■ se pa neeejo udati in ge- K Chase ne ve kako bi vsto- flndlorv brez da ! bi bilo tre- elivati kri. jplerija je dobila ukaz, da I proti Ludlorv. Griči okoli , rifte Co»J" \ lt#r fi5e. d# },fV' $$$£ Oo .f tli! *se jo njegovemu- v tem se je 'puška srtdpžila jak Štukei je in je župT nikoval v New Market, Mihu. ERNEST AVGUST ZASEDE BRUNŠVIŠKI PRESTOL. Brunsvik, Nemčija, 1. novem¬ bra — Vlado vojvodine Brunsvik, ki je bila brez vladarja -od leta 1884, je zasedel danes princ Er - nest August kuinberlandski. Princ je poročen s princesinjo Viktorijo Louizo, edino hčerko nemškega cesarja. Spor med vladarskima druži - nama Hohenzollern in Guelph je toraj' poravnan, ker je novi voj - voda obljubil nemškemu cesarju in -zveznim vladarjem Nemčije neomejeno zvestobo. S tem je od¬ stopil 'besedno, četudi ne dejan - sfco od pravic do kraljestva Hano- ver, katero je bilo priklopljeno Prusiji leta 1866, ko se je ‘zveza¬ lo 'z Avstrijo zoper Prusijo, in ste bili državi tepeni od Prusov. Oče princa Ernest Augusta, de¬ dič kraljevskih pravic hanoveran skih in vojvodskih pravic brun - svikških neče odstopiti od pravic do prestola hanoveranskega in za- tegadeljinui ni dovoljeno vladati ^oda<-Brai|aTiški. On živi ve dno 'v.. Avstriji^ Vera Cruz, Meksiko, 1. novem¬ bra. — General Felix Diaz je do - kazal predno je ubežal na aimeri- kansko bojno ladjo, da je ukazal Huerta prpeljati Diaza nazaj v mesto Meksiko živega ali mrt - vega. Sinoči so dospeli v Vera Cruz tri inozemski poslaniki — nemški, ruski in norveški. Zakaj so šli iz mesta Meksike je neznano. 'Washington, 1. novembra. — Govori se v uradnih krogih, da namerava predsednik Wilson zo - pet govoriti pred kongresom in mu poročati kaj se je dosihmal z Me¬ ksiko opravilo in kako stoje raz - mere. Velevladam ne namerava washingtonska vlada odgovoriti preje, da razloži predsednik svoje mnenje kongresu, in vsako diplo- maticno posredovanje z Meksiko je začasno ustavljeno. London, 1. novembra. — Prej - šnji predsednik Meksike^ Porfirio Diaiz, je mnenja, da ne smejo vna¬ nje države pozabiti, da je Meksi ka precej velika država in se bo zjedinila za slučaj, da bi nastopil zoper njo vnanji sovražnik. On se je izrazil, da se vrne v Meksi - i- POCESTNI ŽELEZNIČARJI SO NA STAVKI. Indianapolis, Ind., 31. oktobra. Odbor pocestnih železničarjev je zahteval od urada pocestne žele¬ znice pripoananje unije, zvišanje plače, krajše ure in arbitracijo za vse spore. Odgovor so zahtevali tekom 24 ur in ker jim družba ni ugodila zahtev so šli na stavko. Pripetilo se je že zvečer več izgredov. Stav¬ kanji so prerezali žico, vstavili ka¬ re in policija ima mnogo -dela na roki. OSEM JIH UTONE VSLED HUDIH VIHARJEV. Časa Blanca, Maroko, 30 ofcto - bra. — Hud vihar, ki je razsajal tukaj, je prevrnil rešilni čoln v ka¬ terem se je vozilo osem oseb in vsi , ter . so se potopili. Razibil je tudi en da i e not k ° • -, Prb ' nemški , en španski in en grški parnik. , «4 > o u < » a “j»- kl » »i™*" šti- ^°bička Nba v S - pri . kateri ^ j e poslala ^ v Štirih let je ' f Jic a 5 ' ' easki družbi ^uštva. je ob- FARMER IN TRIJE INDIJANCI VTONEJO. Oberon, N. D., 1. nov. — Frank Kelly, bogat farmer, in dva Indi¬ janca, so vtonili v eDvil jezeru, ker se je vdrl led, šez katerega so šli. BOGATAŠA ZGORITA IZ LJUBEZNI DO PSA. Chicago, I1L, 31. oktobra. —- Grafton Stevens in njegova žena, bogataša v AVillmette sta zgorela, ker sta bila pasja norca in sta hotela rešiti psa. Ko sta se vrnila domov sta videla, da hiša gori. Vdrla Sta v njo, da bi rešila psa, a v istem hipu se je hiša zrušila in zgorela sta. BElA ŽENA KITAJCA JE ARETIRANA. Boston, Mass. 31. oktobra. — Aretirana je bila tukaj Mand Young Dan, 'bela žena Kitajca, ker je vabila in lovila 'bela dekleta in jih je poročila s Kitajci. Pona¬ rejala je ženitovanjske pisma in poročila je le iz enega mesteca s Kitajci pet belih deklet. SPOR MED DRUŽBO > IN ŽELEZNIČARJI PORAVNAN. Detroit, Mich., 30. okt. Spor med Detroit United Riailway kompa - •nijo in njenimi uslužbenci je po¬ ravnan in zato ne bo stavke. Dru¬ žba je zvišala plačo na 32 centov na uro in skrajšala je delavni čas. ESKIMO V JETI 10 LET SO OSVOBODENI. Wmnipeg, Can., 31. oktobra — Uradniki Hudson Bay kompanjie so dobili poročilo iz severa, da je neki oddelek rešil deset Eskimov, kateri so bili vjeti na nekem oto¬ ku Hudson zaliva 10 let. Eskima je odnesla voda na le¬ deni plošči na otok, katerega so se parniki vedno ogibali radi ne - varnih skal, in kateri je 100 milj od suhega. Eskimo so živeli od rib, in med njimi je bilo rojenih več otrok v tem času. KMET V BOJU S KAČAMI. Pariz, 29. oktobra. Nek kmet v okolici mesta Mouline je oral svoje polje in je izoral dve gnezdi gadov. Gadje so ga napaJdli, ven¬ dar jih je s pomočjo drugih ljudi pobil. Usmrtili so 398 gadov razne starosti. DEKLE REŠENO IZ BELOSUŽENJSKE PASTI New York. 1. novembra — Jose fina Me Loghlin, 14 letno dekle, ki je bilo pogrešano teden dni, je bilo rešeno iz rok trgovcev belo - sužemstva, kateri so jo držali sko¬ ro nago zaprto v neki sobi. Dekle je napisalo z žveple-nko. na li-setk par besedi in je prosilo rešitve. Listek je spustila skozi malo odprtino polkenj na ulico, in padel je ravno pred necega moža, ki je stvar naznanil policiji. Poli¬ cija je zaprla dve oselbi in rešila je dve dekleti, ki -ste bili namenje ni v belosuženjstvo. ko takoj ko jo napade kak vnanji sovražnik, in da se bo vrnila ve¬ čina Meksikancev iz vnanjih kra¬ jev v domovino ter se bo bojevala dokler ni sovražnik poražen. Razmere v Mek-siki so najbolj razvidne iz volitev, ki so se vrši" le 26. oktobra. Meksika ima okoli petnajst miljonov prebivalstva in nad šest miljonov volivcev. Oddanih je bilo le nekaj nad 5000 glasov! To kaže demokratizem vlade Huerta-ja v državi Meksi - ko ! Kaj ima k tem ‘odgovoriti rim sko katoliška cerkev, ki je temelj vlade v Meksiki, in ob enem vzrok meksikanSke prosvete, in meksikanskega blagra. Meksikanska vlada je v denar¬ nih stiskah in mi mogla izplačati povsem uradnikov in vojaštva. V nekaterih oddelkih so dobili usluž 'benci le polovico plače, vendar je pozneje vlada dobila nekje denar in je izplačala vse popolnoma. Nogalez, Sonora, Meksiko, 1. novembra — General Carranza, vodja meksikanskih ustašev, bo apeliral na 'Washingtom za pripo- znanje vojskovodstva ustašev na- pram Huerti. DEVETLETNI DEČEK VSTRELI BRATA. St. Paul, Mirin., 1. novembra — Mervin Christian, 9 letni deček, je ustrelil svojega enoletnega bra¬ ta, ker se je igral s pdško. Mati se je ravno odpravila od doma ko je Mervin vzel puško iz stene, da bi se ž njo igral. Puška se je spro¬ žila dvakrat in en strel je zadel v trebuh enoletnega bratca, ki je ležal v zibelki. Dete bo umrlo. Odrasli, bodite previdni s pu - sikami. Ne imejte nabasanih pušk v sobah. METODISTI ZA “SUŠO". Indianapolis, Ind., 31. oktobra Naeijonalna konvencija Metodi - stovske verske sekte je izrekla re¬ solucijo v prid prohibiciji v Zdru Ženih Državah. Resolucija navdu - šuje vse Metodiste, da naj delu - jejo zoper salune. BOOTH PRIDIGUJE ENAKOST.. NE ŽIVI PO SVOJIH UKIH. New York, 31. oktobra — Ge¬ neral Bramwell Booth, glavar ver ske sekte farizejev, znana pol imenom 'Salvation Army se je izkrcal tukaj. Njegov namen je pridigovati o enakosti ljudi, on se je pa pripeljal s svojim sprem - štvom iz Anglije v kraljevskem in miljonarskem oddelku parni - ka. VLAK ZAVOZI V KARO. DEVET RANJENIH. Chicago, 111., 31. oktobra. AVa- bash vlak je zavozil v karo pocest¬ ne železnice na križišču na West 75. St. vsled česar je 9 oseb tele¬ sno poškodovanih. 400 HIŠNIKOV STAVKA. Chicagu, 111., 31. oktobra. Sta¬ novalci po chicaških apartment hišah bodo morali sami kuriti in kidati sneg, če se ne poravna unija z lastniki hiš. Okoli 4000 linijskih hišnikov je stopilo v stavko radi prenizke plače. MLADI MILIJONAR NAGLOMA UMRL. Minneapolis, Minn., 30. oktobra. Velemilijonar Charles G. Gates je umrl na lovu v Cody, Wyo., radi srčne hibe. Delo njegove palače, ki se je gradila v Minneapolis, in bi stala en milijon dolarjey, je za sedaj vstavljeno. Truplo je na po¬ sebnem vlaku, ki vozi v New York. Če podeduje njegova žena t ki je bila navadna stemografisti - nja, zapuščino, plačala bo državi Minnesota okoli pol milijona de- dinskega davka. ZEMLJA SE TRESE V PANAMI. Colon, Pa., 31. oktobra. Tukaj sta- bila danes zjutraj ob 1:30 zo¬ pet dva potresna sunka. Vseh sun¬ kov je bilo v zadnjih 14 dneh 31. Kakor kaže protestira zemlja, ker je človeštvo presekalo Ameri¬ ko čez pol. USMRTI MOŽA. HOČE PRIČO ZA SAMOMOR. Colorado Springs, Colo. 31. ok¬ tobra — F. M. Me. Cully, stari mož, je zbesnil vsled ljubosumni j e zaradi svoje žene in je vstrelil 35 letnega R. Locke. Mc Cully je šel potem pred svojo hišo, in je zah - teval od neke mimoideče ženske, da je ‘bila navzoča ko se je vstre¬ lil v glavo. ROJSTVO ČUDNEGA DETETA VZNEMIRI LJUDSTVO. Chicago, 111., 31. oktobra. Neka ženska med prebivalstvom okoli klavnic je porodila otroka, ki ima roge in živinske parklje. Prebival¬ stvo je vsled tega izrodka vzne¬ mirjeno, ker je mnenja da je otrok vrag,- BANKIR STORI SAMOMOR. Plecla, S. D., 1. novembra — Jo¬ seph Mtogener, bogat bankir, je .storil samomor. V strelil se je v usta in vso lobanjo mu je razne - slo. MAČKA KRIVA SMRTI PETERIH. AVashington, 31. okt. — Zdrav¬ niški uradniki so prišli na sled ne¬ ki mački, ki je razširjala davico po celem bloku mesta. Mačka je ho¬ dila od hiše do hiše in je tako pre¬ našala davične glive in bakterijo. Zbolelo je 3 oseb in pet jih je umr¬ lo v enem bloku. ŽENA USTRELI MOŽA OD KATEREGA JE LOČENA Williamson, AV. Va., 30. okto - bra. Sara Sloan je vstrelila svoje ¬ ga moža od katerega je bila loče - na. Bila je aretirana tukaj. Ona je bila sedma žena moža, katerega je vstrelila, in osma žena je videla umor. PAPEŽ BO RAZPUSTIL ŠVICARSKO STRAŽO. Rim, 1. novembra. Vatikan je sklenil opustiti staro švicarsko stražo, katera je bila uporna zad - nje poletje. Švicarje 'bo nadome - stoval stari italijanski polk, kateri nima dandanes nobene vojaške ve¬ ljave, in je bil le za kras. DULUTH. — Gospa Uršula Ažbot iz Wa- kefield, Midi., nam je poslala ne¬ kaj krasnih in okusnih ‘Wealthy’ jabolk iz njenega vrta na Wake- field, Mich. Wakefield je na se- vernem polotiku države, Mich., kjer se misli, da ne dozorijo jabol¬ ka. Družina Ažhoit, ki ima v vrtu kakor nam je prinašalec jabilk po¬ vedal, nekaj lepih pritlikovih ja¬ bolko vih dreves, ki so prinesli le¬ tos obilo sadja, da je tudi severni del države Michigan sadjerejski kraj. Hvala vam, gospa Ažbot, ker ste se na nas spomnili. — Canadian Northern železni¬ ca 'bo odprla s. 1 . novembrom no¬ vo postajo v West Duluth. — Tukajsnem ribniku zvezne vlade je bilo ravno priposlamih dva do tri miljone jajc od postrv, katere so nabrali okoli Marquette, Mich. S. P. Wires superintendent ribnika upa dobiti to jesen okoli deset miljonov jajc, da zaplodi re¬ ke in jezera po severni Minnesoti s postrvami. —Komisar Hicken se je spravil sedaj nad “poolroom-e” in bo predlagal, da se izda občinska na- redba, po ko ji bo dovoljeno le en 'biljard na 500 prebivalcev. Duluth ima sddaj 183 biljardov, in če se število zmanjša, da bo dovoljen le en biljard na 500 oseb, bo le 160 biljardov. Dne 10. novembra se začne lov¬ ski čas na srne. Lovske licence se zamorejo kupiti 3 dni pred prvim lovskim dnem, to je dne 7. novem¬ bra in naprej. Lovski zakon je ne kako zmešam in dovoljuje, da sme jo lovci v domači eounty streljati srne brez licence. Vendar, kakor rečeno, lovski zakon je zmešan, in zato naj dobi vsak licenco, ka¬ teri misli iti na lov na srne, da se izogne sitnosti. — V našem uradu so se zglasi¬ li: John Novljan in Jožef Žnidar¬ šič iz Aurore, Minn., v Duluth zaradi lotov. Lovrenc Majdič, iz Seattle, Wash. Rojak Lovrenc je služil kot vojak v armadi Združenih Držav. Jožef Francelj, salunar na Eveleth, Minn. rokodelstvo, (knjigovodstvo, lepo¬ pisje, računstvo, in tudi ženska hišna dela, šivanje, kinčanje fclo bukov, itd. Mi priporočamo vsakomur, da se posluži te prilike. ELY. AURORA. — Aurora ni le rudarska cen - trala, ampak tudi kmetijska. Juž¬ no od tukaj se farmerstvo prav lepo razvija in farmerji so namla¬ tili letos See 5000 bušeljev žita. Vse to ‘žito se je pridelalo v okra¬ ju Polo, južno od Aurore, in far - mer ji so osnovali žitno zadrugo. Kupili so skupno mlatilnico, in (škupno bodo poslali žito na. trg. Pridelalo se je največ ovsa, nam¬ reč 3588 bušeljev. Pšenice se je namlatilo 980 bušlov, ječmena 945 bušlov, in lanenega semena 24 bušlov. Drugo leto sejali bodo farmerji več pšenice, in upajo pri delati enkrat več žita kot letos. — Lovski čuvaj Wood je‘ areti - ral Frank Turka, ker je našel na njegovem domu vstreljemo smo. Turk in srna sta na Hiibbing, kjer bo Turk prišel pred sodnika. CHISHOLM. — Med tukajšnimi šolskimi o- troci so začele razsjati do.brce (measles). V Pioneer šoli j-e podle glo mnogo 1 šolarjev prvih razre¬ dov tej bolezni. — Olivver Mining fcompanija bo zgradila novi šaft iz majnižjega rova Sibley rudnika rta površje, 'ker misli vzeti v bodoče s tega rudnika več rude. Z delom se prič ne v nekih dneh. — Ely bo imel slovensko čital- niško poslopje. Stavba se gradi na Sheridan Street med Fourth in Fifth Avenue. Jože Seliškar gradi večje po - slop j e na vogalu Sheridan Street in Fourth Ave. V poslopju bo iz¬ vrševal salunsfco obrt. Jožef Mamtel je otvoril proda - jalno z železnino in pohištvom v svojem poslopju na Sheridan St. Rojaki na Ely se kažejo precej podjetne in to je vsem tamkaj - šnjeim Slovenstvu v čast in korist. ! S podjetji se narod povzdiguje zadobiva ugled med drugimi narodi; zato naj bi pa žrtvoval vsak nekaj za Slomški dom, kjer bo slovenska čitalnica, in kar se tiče trgovstva, je tudi povsem pra vilno, da še kupuje potrebščine pri domačih. Dne 9. novembra ob 2 popol¬ dne se vrši v stari cerkveni dvo - rani shod. Govorilo se bo o pome¬ nu Slovenskih domov po • loven - škili naselbinah. Kakor vidimo iz časnikov je gibanja za vstanovi - tev Slovenskih domov splošno po slovenskih naselbinah, in, sramo¬ ta bi bila' da bi Slovenci na Ely v tem povsem zaostali. Slovenski dom je večjega pomena kot si marsikedo misli, in, če stopimo- vsi skup, je tako središče Sloven - stva kmalu dvignjeno, če le vsak nekaj malega žrtvuje. Shoda udeležil se bo najbrže tudi urednik našega domačega po lutednik Narodni Vestnik, rojak Viljem Brušmid. On 'govoril bo o pomenu Slovenskih domov in o novi Delavski odškodninski posta vi ‘za državo Minnesota. To posta¬ vo razumeti bi moral vsak dela¬ vec, da ne pride v slučaju pone- srečenja v roke zakotnim prijate¬ ljem, ki ga bodo še bolj odrli, kot že to stori postava sama. Na tem shodu lahko vsakdo kupi knjižico ki prinaša to postavo v slovenšči¬ ni, in v kateri se razlaga ter poja- snuje vsak člen postave talko, da ga lahko vsalk razume in mu v slu¬ čaju nesreče ni potreba nobenih cem ali Hrvatom. Slišali smo, da je deloval kot aldermam nepri - stransko in pošteno, in zato je dol¬ žnost slovenskih volilcev na Eve¬ leth, da oddajo svoje glasove za rojaka. Na Eveleth je precej slo¬ venskih volilcev, in znak sikrajne narodne mlačnosti bi bil, če bi ne prišel v občinski odbor noben Slo¬ venec. Nam niso razmere na Eveleth tako znane kot so istim našim ro¬ jakom, ki tam stalno bivajo. Zato raj bi želeli, da 'bi nam ke-do poro¬ čal o volilnem gibahju. Priporoča li bi voiilcem, da okličejo shod, katerega naj bi se vdeiežil tudi kandidat Brinee, in' kjer bi se vo' lilcii izrazili kaj zahtevajo od kan didata Brince-ta, in kjer bi se ro¬ jak Brinee izrazil kako-štoo misel namerava on zastopati v novent d-boru. Novi charter ni malen - ostna stvar in zato je treba, da se vsi zanimajo zanj. Rojak Brin- ce je možak poštenjak. On je bil kot dosihmakii odbornik nalklo - njen slovenskim delavcem in slo¬ venskim trgovcem, in zato je upa¬ ti, da bo zastopal koristi teh tudi v bodoče, če bo izvoljen. Iz na - rodnega stališča je pa želeti, da pokažejo vsi Evelethčani nefcoli - ko več življenja, in dvignejo vsi sfkup slovenski vpliv. GILBERT. Umrl je tukaj John Mustar, sa¬ lunar, star 54 let, rodom iz Dobre- gapolja. Bil je član S. N. P. J. Za¬ pušča ženo in več otrok. Pokojni je imel več let salun na Aurori odvetnikov. Odbor. Predzadnja petek je tukaj pone¬ srečil Jožef Može v Clark rudni - ku. Plast rude je padla na njega in ga tako ranila, da je 'koj dru¬ gi dan v bolnišnici umrl. Doma je bil iz vasi Verdum iz Stopničke fare. Tukaj zapušča ženo in enega otroka. Brat se nahaja v Milwau - kee, Wis. — Bolnišnica za nalezljive bo - lezni bo na AVolnut in Seventh Avenue. Zavzemala bo cel blok, in sama zgradba je proraeunjena na $ 10 , 000 . —■ Water and light -board” je sklenil položiti nekaj vodnih cevi še to leto, im z delom se bo priče¬ lo takoj, da se skonča pred hudo zimo. Uposlilo se bo nekaj novih delavcev, da bo šlo z delom hitre- jie naprej. — Večerno šolo se je vpisalo dosihmal 349 oseb, in to število se bo še povečalo. Učencev je 290 in učenk je 59. Največje število jih je v razredih, kjer se poučuje angleški jezik. Za iste, ki delajo po noči, poučuje se trikrat na te¬ den, ob ponedeljkih, torkih in če¬ trtkih, o‘d štirih ! do polu šestih zvečer. Večerni pouk se drži od poilu 'sedmih do polu devetih. V večerni šoli poučuje se tudi EVELETH. — Superintendent večernih šol Mr. Greeney, naznanja, da se bo pričelo danes, v pomdeljek, s po¬ ukom rokodelstev. V pisalo se je že toliko učencev, največ oženje¬ nih mož, da se lahko tudi s tem poukom prične. —• Na Eveleth je tora j zmagal novi “charter” z jako majhno ve¬ čino. Občinski odborniki ali al - derinani se bodo po novem ehar- terju volili splošno, to je posa¬ mezni -okraji (vvards) ne bodo v bodoče volili svojih aldermanov, ampak vse mestto bo glasovalo za ene in iste “'aldermane”, ki se bodo imenovali “alderman-at lar- ge” ali commiissioner. ” Slovenci na Eveleth, žal, nima¬ jo političnega kluba, kjer bi se volilci posvetovali o potrebah, in kjer bi postavili kandidata, ka¬ terega bi podpirali vsi. Politični klub je večjega pomena kot si ke¬ do misli; a ker ga ni dosedaj, je prepozno, da bi se ustanovil za to volitev, ki se vrši 17. novembra, kot primarna, kjer se bodo izvoli¬ li isti, ki bodo postavljeni kandi - datom za volitve dne 27. novem - HIBBING. Prebivalci na Aliče morajo pre¬ skrbeti hišne številke, če hočejo, da bo odbor za vodo in razsvetlja¬ vo postavil metre v njih hiše. Taj¬ nik odbora bo oznanil kedaj se dobijo številke. Vsak hišni posest nik, ki ve za številko svoje lote in številko bloka v katerem je lo¬ ta zamore zvedeti številko bloka v katerem je lota zamore zvede¬ ti številko svoje hiše, če se zgla - si pri računovodju (aceountant) water and ‘light board-a”. — Brooklyn alddition ne bo za to zimo nobenega saluna. Občin - ski odbor je odbil prošnjo Joseph Odllyarda za dovoljenje prenosa svojega saluna iz. Pine Street-a. — Porota i- Javich-a krivim iumora. Javich je r - izaklal Dan, Rukavima-ta v prepi¬ ru v nekem hranilišču na Buhi. Bila sta oba pijana. KETTLE FALLS. — To zimo bo gozdarjenje v tej okolici jako živahno. Blizu te va¬ si bo deset gozdarskih kemp. U- službenih bo pri treh družbah, to je pri družbi Shevlin & Clark, Ke- ljfiski Bros., in Nevvstrum Bros., okoli 1000 gozdarjev. NASHWAUK. —Koncetrator pri O’ Brian je¬ zeru je prenehal delati za to zimo. “Stripanje” pri Hawkens rudni-, ku se Ibo nadaljevalo vso zimo z dvema parnima lopatoma in s pet lokomotivami. Delalo se bo noč in dan. Pearson rudnik bo delal vso zi¬ mo in ruda bo šla v “stockpile”. To bo prva zima, da bo ta rudnik delal. Crosby rudnik ne bo posloval pod zeimljo čez zimo, vendar bodo delavci uslužbeui pri zgradbi kon centratorja. John Jr. rudnik je prenehal z delovanjem za to zimo. “Stripanje” pri Quinn rudni¬ ku bo šlo skozi vso zimo, in spo¬ mladi bo pričel ta rudnik z o-dpo- šiljatvijo rude. La Rue rudnik je prenehal z odpo-šiljatvijo rude in bo v krat - kem popolnoma prenehal z de - lom. — Vietor Stalec, 27 let star, je zmrznil na lovu. Na lov je šel predzadnjo soboto, in ker se ni vrnil so ga šli iskati. Našli ga ni¬ so dokler ni prišel njegov pes na dom, in je peljal iskalce do trup¬ la, ki je bilo 6 milj od Nashwau - ko¬ bra. Kolikor je nam znano bo kan- didral za aldermana "at large naš rojak Jožef Brinee, ki je bil sider man tudi dosihmal. Rojak Brinee pozna potrebe slovenskih volilcev na. Eveleth gotovo bolj kot jih po¬ zna katerikoli kandidat druge na¬ rodnosti. Rojaki, vi ga poznate, vi veste, da ni 'bil kot dosihmalni aMemran nenaklonjen Sloven - TOWER. — Indijairci te okolice so bili 'zadnje dni pijani in divji. Dobili so letno plačilo, in porabili so ve¬ čino za opojne pijače, posebno za žganje. Ena družina, ki je dobila $72. je zapravila ve's denar na pi¬ jači v teku 48 ur. Oče je bil prej namenjen, da bo kupil življenskih potrebščin za zimo, a kupil je naj prvo žganja, in on ter njegova ž le¬ na sta se tako opila, da sta poza¬ bila na potrebščine in sta izdala ves denar za alkohol VIRGINIA. — Uraldniki v komisijo za pre¬ gled “eharterja” so bili izvolje¬ ni, in sicer je izvoljen predsedni¬ kom John Costin, jr. in O. M Dor woy tajnikom. Odbor bo pregle - dal “charter” z namenom, da ga spremeni in prilagodi mestnim po trebam, ki so se spremenile radi pomožitve prebivalstva. Ko 'bo sprememba gotova, predložila se bo voiilcem v mesecu februarju. — A. J. Sullivan je dobil licen¬ co za salun. — Meseca novembra bo zniža¬ na cena vode in razsvetljave za 20 odstotkov. Cena bo Vsem enaka. — Mestni odbor je odklonil prošnjo Murphy-ja za dovoljenje zgrajenja plinarne. S tem pa to uprašanje ni povsem rešeno, in mestni odbor ima v mnenju, da bi ‘bilo najboljše če bi mesto samo zgradilo plinarno. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrla je v Indianapolis, Ind., ospa Ivana Zorman, omožena Smrdel. Tukaj zapušča žalujoče¬ ga soproga, tri nedorasle otroke in enega brata, v starem kraju pa stariše, dva brata in eno se - 'stro. Doma je bila dz Seve pri Št. Petru. — Slovenska naselbina Rock - dale 111. dobi pošto. Dosihmal so bili Rockdale-čami odvisni od jo- lietske pošte. - Kakor se vidi iz C. A., se v največji slovenski naselbini Ame¬ rike Cleveland O., kaj radi napi¬ jejo in stepejo. To grdo nazad - njaško naivado smo prinesli Slo¬ venci v Ameriko iz temnih kmet- ških vasi, kjer ine more omika spodriniti barbaričnih šeg -— naj- prvo se napiti, potem kričati po ulicah ih nazaidnje se klati z no¬ ži. Omike se v štarokrajskih šo¬ lah malo uči. Učenec, ki ima v ve¬ ri “prav dobro” in, ka zna na ce¬ sti najglasneje zaupiti “Hvaljen bodi” itd., je najboljši učenec. Drugo je vse postranska stvar. Odraščenim se prepoveduje na - ■prodno izobraževalno čtivo. Dela se na to, J^a^jiajo ljudje rabiti a ga Preti S- Lne 111 Jane ez n „ 7 Pri l„K° draSa »ih (j,,: / c ala. le/ 0 ' ^ teerk Ar s1 »- C a 2 Pod : 03 ^ 8 °ro , 2 e lezn: “j ^ Z( '> earni^J mm inthe^l it will come ir», fiand/^me^ VA»A BAN»* NASA BANKA NAJ BO Z veseljem in brezplačno dajemo mi P ot » ^ j,j S( ol ,ri; jasnila v raznih knpčijskih zadevah vsem o nas v takih zadevah. „ eJr Posebno pozornost dajemo pri trgovskem če 1 o sameznih Lb. m® * ^ PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO o ^ ... _ __1. mlshoiS^ ”«i j. N N JV Iz stare domovine. kranjsko Jd umor pri Škofji Loki. PF r ovijanji dolini stoji f P iocU sam0 ti ob deželni cesti tffcei “ a in prodajalna, ki jo je fetunor krstil, “pri švanna- f); lavi se Ji pa tudi pri jirt« ,, gostilničarka Marijana Bj®' k i je gospodinjila svoje r^jllik) bratu ^olctobi' 3 zjfltraj pP^/jIatevžu Dolenc, je bila 8 »H ;a s. sinom. sama doma s Ob pol sedmih F kuhinjo neki človek, ki P e V n i poanal, in . reSe otroku Ek 0U V i T T rvv* i , e v sobo. Ko pride otrok zo- 'laČila. it«, 3 ^ .0 irodajalet m i, ter glavni».] Zavaruj« || lise zemlji, •iko iu Evsk: ek eleth, Mit eleznin°i l. 3 k»a. s P l0 0 vodBa deli jaf e Ior e '\ B likaj minut iz sobe, naj {t L ‘ e L v mlaki krvi v zadnjih iih Umor se je zgodil tako ■f tiho, da ni niti otrok sli- p 10 ., r niti ponesrečene teta |® 1C ^je’ v posebni sobi pod go- f 51 Komisija ki je došla še do - !°' Ba lice mesta, je konštati - da je morilec udaril s težkim Jj. m __ morebiti s sekiro — ■lo po glavi silno močno, da je i' Jarec takoj smrten. Nesrečna ^ je dobila na glavo tri smrtno- , silne udarce tako, da so se Pji možgani. Nato je pobral iz sdajalne denar — nekaj nad 40 __ ter odnesel še tri škatlje 6 ” f t. Umor in rop se je izvršil t hitro, da ni roparje videl nik- dasi so ljudje hodili mimo k ii Ob petih popoldne je dospel ubljane g. Toplikar s svojima Koma, ki sta našla sled, drže- grmovje nad hišo, kamor je dec bržkone pobegnil. O izidu jja nam še ni znano ničesar, švmorjene biva na Nemškem, je krivec? Ljudje govorijo o a potepuhu, ki je že lansko baje bil pri podobni stvari idet. a ne odkrit. — Sicer bi oorali javni varstveni organi iliko bolj paziti na razne toza- io dvomljive osebe pri zgrad¬ ite; par prizadetih gostilni - bi vedelo povedati o neza- varnosti! Ilovice iz kranjskega okraja, sečil je 6 letni sin veleposest Janeza Križnarja v Straži - Deček je prišel preblizu sla - jce, ki je bila ravno v pol - Meku, in je ubogemu fantiču :a!a štiri prste na desni roki. Wahnovem kegljišču je dne sčptembra kegljalo več fantov »aterimi je bil tudi Jernej iz Kdkrice, kič je obesil svoj ikna kljuko. Jernej Rehber- iBobovka pa mu je vzel iz lica 60 kron. Sodišče ga je ra' ta obsodilo na tri mesece za- Oiveičah pri Kranju je rab, ki delajo vodovod, na- l lTii ,»j- Dovnika, ki je zvonil mr- " a pretepli. Pridejo na so- Mrasi, S Dne 29. septembra sta J ®ez Rupnik iz Godo - tlla Pri delu .v gozdu dva J°kasa in j u .pobila. Iz 11 e ?a modrasa pa je pri - e ® mladičev, iz drugega '/atere sta pa tudi vse »liso ' ^arija Vidic bajtari , a iln Rozalija Ko 1 služkinje, ‘ laa > Poljska R 8os P a Elizabeta Zabu- Jdaj« 0 Ura ^ n ik ;ova vdova. r“ieoap S u aMargareta Klem L° dgor šek. U zS nja Eeda (Obervel- ?*jo w ' ,em Koroškem na- e Kktrien.o vz- ‘urško dci ko vezala ‘?’« e S 01,0!t ‘‘ io - aa Pačna, ^reča >Tot?; Ubljaai J e 23 let je pri^t Strel J al z m°ž- lf Hal f i eia tako nepre- 11111 je smodnik na bregu. 2 niožnarjem. Pri >reh a so okrai & p' V ei®. cel K / E ' adol jK P^Žgai • ’ u 11- oktobra K Z ^igab ttal - otrok >' kl i: J Drišl e eami < Požarne »V d ilo Ka/ 6 ^ 02110- ^ava ' ' Saia o za 600 ■L 1 do t r iu I ' eSega zav aro ■V p ra „ Voje poroke anjski žu - avnik termje d a ,.5usn a r ‘ e - Jubii 6opoldlliria > Nil1 otrok Sta Sev kov udeležila svete maše v Šmart- nu pri Kranju, kjer sta pred šti¬ ridesetimi leti sklenila zavezo za življenje. Namesto v tarčo ga zadel v oko. V Rašici prii Trebeljevem so lovci streljali v tarčo. Pri tarči je pazil na^učinek strelov 19 letni Ignaci Čoš. Ker dalje časa lovci iniso ustre lili, je radovedni fant pomolil gla¬ vo izza tarče. V tem trenotku pa poči strel in fant je dobil strel v desno oko. Poškodba je jako ne - varna. Zgodovinski spomin. Dne 18. oktobra je na kranjskih šolah pa - trijotičen praznik. Namesto podu¬ ka je ta dan proslava stoletnice kar je bila Kranjska osvoboje¬ na izpod francoskega jabrna.” Ka¬ ko lepo je to povedano “osvobo- jena izpod francoskega jarma” — ko so namreč Avstrijci zopet prišli na Kranjsko, so vse uniči * li, pohodili in požgali, kar so bili Irancozi dobrega in koristnega storili in to se zdaj imenuje osvo¬ bojence. Učitelji pač ponavljajo, kar pišejo ofieijalni 'zgodovinarji - lažnjivci, a dingi ljudje, ki niso odvisni, lahko porabijo ta dan, da ljudstu malo pojasnijo zgodovin - sko resnico. Naj povedo ljudstvu, da so Francozi osvobodili kmeta iti dali Slovencem narodno pravi - co, naj povedo, da so Francozi vpeljali na Kranjskem red in pra¬ vičnost, ustvarili izvrstno upravo, povzdignili kulturno stopnjo pre¬ bivalstva in obče blagostanje, sploh da so Francozi v kratkih le¬ tih več dobrega storili za Kranjsko kakor avstrijska uprava v petsto - letih. Krekovi fantje. V Bezuljaku sta se dva katoličana sprla. Jaka Hren je hotel prepirljivca pomiri¬ ti, pa jo je sam izkupil. Eden Kre¬ kovih fantov ga je z nožem sunil v hrbet. Umrli so: Bojan Koren, sin c. kr. pol. stražnika, 6 mesecev. — Marija Žust, zasebnica, 91 let. — Anton Krapež, snažilee, 58 let.— Anastazija Beok, žena tovarniške¬ ga delovodje, 63 let. Poročil se je trgovec Maks La¬ jovic, trgovec v Litiji, z gospodič¬ no Ano Haslinger. Umrla je v Zgornjih Bitnjah go spa Marija Eržen, rojena Inglič, stara 72 let. Nezgoda. V Zagorju se je 10. oktobra spodrsnilo na cementiran tlaku novemu mlekarju Antonu Kušarju. Pri padcu jedobil notra¬ nje poškodbe. Štrajk v Tržiču. V tovarni fir - me Peter Kozina & Komp. v Trži - ču so pričele štrajkati “stepa- rice.” Umrl jev deželni bolnici spre - vodnik e. kr. drž. železnice Mar - tin Kunčič. Aeroplan nad Ljubljano. 14. oktobra nekako od 1. do pol 2. ure popoldne je krožil nad Ljub¬ ljano aeroplan, ki se je naposled spustil na tla, kakor se je dalo iz mesta Sklepati, na vojaškem vež - bališču. Aeroplan se je dolgo ča¬ sa zadrževal skoraj na enem in is¬ tem mestu in videlo se je, da je imel v zraku hud boj z vetrovi, predno je zamogel na zemljo. Poročil se je v Zagorju ob Savi g. Rudolf Ahčan z gospodično Mi¬ ci Garbajs iz Ljubljane. Zastopnik Hamburške paroplov ne linije Seunig aretiran. V Hebn so aretirali Ljubljanskega zastop - nika Hamburške paroplovne črte Seuniga, ker se je sumljivo gibal za izseljenci. G. Seunig je moral vložiti kavcijo, na kar je bil izpuš' čen iz zapora, mora pa menda ostati v Hebu, da 'bo preiskava končana. Smrtna nesreča na železnici. Tržaški vllak je dne 14. oktobra popoldne ob pol 1. uri povozil med predori pri Zgornjih Ležečah br¬ zojavnega uslužbenca Gubanca iz Št. Petra. Bil ja v službi ter se je ognil lokalnemu vlaku iz Št. Pe¬ tra; v tem hipu je pa pridrvel iz ovinka tržaški vlak, ga zgrabil za nogo, mu jo zlomil ter ga vrgel z vso silo ob skalovje. Gubane je obležal s popolnoma razbito glavo na mestu mrtev. Bil je vesten in priljubljen uslužbenec ter je bival v Št. Petru šele eno leto. Doma je iz Vodic na Gorenjskem. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Smrtna kosa. Na Glincah št. 7. je pred kratkim umrl trgovec in vnu- Fran Sojar (Mežnarjev Francelj.) 5 dni. -— dninarica, Vs a poslop - V najlepši dobi 34 let je sklenil svoje življenje. Najpoeiva v miru! — V Pragi je umrl odvetnik Jan Vaniček. Ogenj. Dne 14. oktobra je pogo¬ rel posetnik Peter Boucelj v Sp. Dupljah. Domače in Nakeljsko ognjegasno društvo je bilo hitro na mestu in je požar omejilo. Sre¬ ča, da je veter vlekel proti zaho¬ du in tako ogenj ustavljal pri bližnjih slamnatih' strehah. Posest nik je bil zavarovan za malo vso¬ to. Zažgali so domači otroci. Iz zapora pobegnil. Iz zavaro - nega zapora pri novomeškem okrajnem sodišču je pobegnil neki Janez Šinkovec. Mož je bil zaple¬ ten v civilno pravdo, kjer bi bil moral pod prisego izpovedati, kje ima shranjen denar. Ker pa se je upiral zaprisegi, so ga d j ali v za¬ varovalni zapor, iz katerega*je pa tiček še tisti dan ušel. ŠTAJERSKO. Iz Vitanja. V saboto dne 11. oktobra se je vstrelil naravnost v srce lesni trgovec Jožef Fijavš. Tisočkronski bankovec kot pa - sja krma. V Celju se je dne 9. t. m. zabaval polkovni - zdravnik dr. Leisner z velikim psom. Pokazal mn je tudi tisočkronski bankovec, po katerem pa je pes hlastnil in ga požrl. V kljub temu, -da so psa ustrelili in secirali, je bil banko - vee izgubljen. Nesreča. G. Frane Zličar, gostil¬ ničar v Katoliškem domu v Št. Jur ju ob južni železnici je tako -nesrečno padel s kolesom ,da si je izpahnil roko. železnica Ptuj Rogatec. Za to progo, ki je že delj časa projekti¬ rana, se je lokalna komisija. Dne 13. oktobra se je vršilo komisionel no ogledovanje prvega dela name' ravane proge od postaje Ptuj da - lje proti Rogatcu. Občina Hajdin zahteva, da ! bi se na njenem ozem¬ lju, oddaljenem dva in pol kilome¬ tra od Ptuja, postavilo postajali¬ šče za osebni promet. Mestna ob - čina se temu zoperstavlja z vso silo. Na progi med Hajdinom im Ptujem bi se -moralo napraviti šti¬ ri mostove, med temi velik most čez Dravo, ker se stari železniški most (južne železnice) za novo progo ne more uporabiti. Iz preiskovalnega zapora je po¬ begnil v Kozjem na Štajerskem 65 letni Matija Pachernig iz mari¬ borskega okraja, koder je priča¬ koval svoje usode zaradi hudodel¬ stva tatvine in goljufije. Kam jo je stari grešnik mahnil, še ne ve - do. PRIMORSKO. Uboj na ladji. S krova Lloydo- vega parnika “Elaktra,” ki je pri plul v soboto v Trst, so izročili po¬ liciji turškega pomorčaka Hasa" na Messeme, ki je bil dne 18. sep¬ tembra na poti iz Odese v Amster¬ dam v prepiru ustrelil dalmatin - skega kurjača Žigoviča. Mož s sešitim srcem je Santo Železnik v Trstu. Svoj čas mu je bil nasprotnik pri pretepu narezal celo srce, vsled česar je moral v bolnišnico. No, tam so mu srce se- šili in —- sedaj je zopet zdrav. Ponarejalci avstrijskega denar¬ ja. 9. t. m. zvečer so prišli v Benet¬ kah ina -sled družbi ponarejalcev avstrijskega denarja. S ponočnim brzoVlakom se je namreč pripel - jal iz Milana tuj gospod, ki je po¬ zabil v vagonu zanimiv zapečaten zavoj. Uradnik, ki je zavoj našel, ga je nesel v urad in tam so ga odprli. Na svoje začudenje pa so našli v njem za 20.000 kron pona¬ rejenega avstrijskega papirnate - ga denarja in so vse seveda takoj izročili policiji. Nikdo pa se ni na¬ dejal, da bi dobili tako kmalu tu¬ di ponarejalce. In eden njih se je sam izdal. Ko je namreč zapazil, da je pozabil zavoj, je takoj hi - tel javit policiji svojo izgubo. Ta pa je že vedela, kako in kaj in je ponarejalca, ki je gotovo član večje mednarodne družbe, zaprla. Pri tujcu so našli kakih 10.000 kron pravih avstrijskih bankov¬ cev. Atentat v ladjedelnici. V ladje¬ delnici v Tržiču je 11, oktobra predpoldne iz neznanih vzrokov ustrelil kurjač Matija Sil j ek pet¬ krat proti inšpektorju Jožefu Kq- nigu, a ga ni zadel. Ko je videl atentator svoj nevspeh, je pobeg¬ nil in si prerezal z britvijo vrat. Tatvina olja. Tvrdka Segre v Trstu sta ukradla dva uslužbenca za okroglo 6500 kron olja. Tvrdka je obljubila ponevernikoma, da jih ne ovadi, če se zavežeta, da bodeta škodo povrnila. Ta dva sta obljubila povračilo, toda pred krat kem sta pobegnila iz Trsta. Do sedaj nimajo o njih še nobene sle¬ di. Pustila sta v Trstu družini z več otroci. Tržaška porota. — Cestni rop, 10. in 11. oktobra se je vršila ob¬ ravnava proti Nazariju Lenardo- nu in Mihaelu ’Sil varaj u zaradi hudodelstva ropa. Obtoženca sta v noči od 6. na 7. aprila napadla na miljski cesti Josipa Benčiča, vrgla sta ga y neko gnojnico in ga oropala. Silvanij je rop priznal, poudarjal pa je dosledno, da ga je Lenardon v to pregovoril in prisilil Lenardon rop taji in trdi, da v kritičnem času ni bil na milj¬ ski cesti. Zaslišanih je bilo 12 prič. Pričevanje je izpadlo za Lenardo- na, ki napravlja utisk nasilnega človeka, zelo neugodno. Svojo na - silnošt je Lenardon tudi dejansko pokazal. Ko so ga peljali po do¬ poldanski obravnavi jetniški ču¬ vaji uklonjenega po koridoru, je skočil Lenardon nenadoma na 70 let starega očeta svojega soobto - ženca in ga začel tolči š verigo po glavi. Da niso čuvaji pravočasno priskočili , bi bil nasilnež moža ubil. Državni pravdnik je razteg¬ nil svojo obtožbo proti Lenardo - nu tudi na ta zločin. — Sodnika psihiatra sta izpovedala, da je ob¬ toženi Silvanj bebce v pravem po¬ menu besede, ki pred medicinsko znanostjo ni odgovoren za svoj čin, pred zakonom pa je odgovo - ren v znatno zmanjšani meri. — Po daljših govorih zagovornikov in državnega pravdništva so pro¬ glasili porotniki ob polu 7. zve - čer svoj pravorek. 1. glavno vpra¬ šanje glede ropa so zanikali za oba obtoženca soglasno. 1. eventualno vprašanje 'glčde omejitve osebne svobode so potrdili za oba o'bto - ženca soglasno, 2. glavno vpra - sanje glede tatvine so potrdili za oba obtoženca soglasno, 1. dopol¬ nilno vprašanje (da li je poško - dovanec doživel strah) za oba ob¬ toženca zanikano za Lenardona: Z 12 ne in 3. glavno vprašanje za¬ nikali z 11 glasovi. Z ozirom na ta pravo rek je obsodilo sodišče Sil- vanija na 4 mesec, .Lenardona pa na 8 mesecev ječe. Iz strahu pred tatovi je skočila 12. oktobra nekoliko pred polno - čjo iz svojega stanovanja v prvem nadstropju 75 let stara Marjeta Tadieu v Trstu. V polsnu je sliša¬ la neki šum in iker je mislila, da da so tatovi v stanovanju, je zaba¬ rikadirala vrata svoje sobe. Ko pa šum le ni ponehal, je skočila na cesto, kjer je obležala pobita, na¬ kar je kmalu umrla Pogumen finančni stražnik. V Barkavljah pri Trstu je 'dne 12. oktobra predpoldne rešil finančni stražnik Franc Seliott tri dečke gotove smrti. Kakih 200 metrov od obrežja je piš vetra prevrnil malo barčico in dečki, ki so bili v njej, so popadali v vodo. Vsi bi bili utonili, da ni skočil omenje¬ ni stražnik v čoln, s 'katrim je ve" sijal na morje im jih rešil iz vo - de. Sehott se je že prej parkrat izkazal pri rešitvah življenja. Mlada tipkarica podedovala mi¬ lijone Iz Reke poročajo: Ko se je 12. oktobra izprehajala po reškem Korzu tipkarica Elizabeta Kačič, jo je nagovoril v pokojeni srbski polkovnik Sava Dimitrijevie. Sta - ri gospod je prišel slučajno v Reko ter spoznal v Elizabeti Kačič hčer¬ ko svojega starega prijatelja, ki je umrl pred par leti v Nišu. Oče mlade deklice je imenoval polkov¬ nika za izvršitelja svoje oporoke v kateri je zapustil hčerki miljon kron. Nikdo ni imel pojma, da je njen oče tako bogat, in se je to izkazalo šele pred njegovo smrtjo, ko je napravil oporoko. Mlada tip¬ karica, ki je iz neznanih razlogov zapustila Niš, tako da ni nihče ve¬ del, kje biva, ni sprva vrjela svo¬ ji sreči. Zatrdilom starca, ki ga je poznala še iz mladih dni, pa je morala vrjeti. Dal ji je takoj ne¬ kaj tisoč kron, da odpotuje v Sr¬ bijo in prevzame dedščino, kar je tudi takoj storila. Možje! Poskusite enkrat Riaht-Cut tobak; najboljši to¬ bak za čikanje. 5 centov zavitek. 66 99 KOROŠKO. Sodnik dr. Gvido Schoner v Pod kloštru je prevzel vodstvo okraj¬ nega sodišča v Podkloštru. Cela reč diši po Pittreichovi taktiki. Je pač v avstrijskem vilajetu ‘ ‘ Korotan! ’ ’ Smrtna kosa) Umrl je Adolf Kilcer, učitelj v Št. Juriju na Pe¬ sku pri Celovcu. V -sanatoriju “Marija Pomagaj” v Celovcu je umrl vpokojeni župnik e. g. Hi - larij Vuk, star 66 let. Veliko predstavo in skušnjo po¬ licijskih psov so imeli v Celovcu. Predstavo je uriredil “pasji klub” za policijske, lovske in vojne pse v Gradcu. Tudi nekaj novega! Poštni denar poneveril. V Ce - lovcu so aretirali nekega mladega človeka, ki je postal sumljiv, ker je po gostilnah zapravljal z obe¬ ma rokama denar in se pripeljal v Celovec z izvoščekom iz Belja - ka. Na policiji je izpovedal, da se piše Ivam Osterman im da je pis - monoša v Podnartu na Gorenj - skem. Našli so pri njem 130 kron denarja, o katerem pa je rekel, da ga je vzel doma svoji ženi iz predala in se odpeljal na zabavno potovanje v Beljak in Celovec. Na brzojavno vprašanje pri orožni - štvu v Kropi pa je došel odgovor, da je 'Osterman poneveril v pošt¬ nem uradu v Podnartu 236 kron in pobegnil. Izročili so ga sodišču. Osumljen požiga. Okrajnemu sodišču v Šent Vidu so izročili posestnika Ferdinanda Petručni - ka iz šentviške okolice, ker ga sumijo, da je zažgal iz maščevan¬ ja posestvo svojega svaka Ivana Koglerja. Mlad žepni tat. Na sejmu v Volšperku so zasačili 16 letnega posestnikovega sina Franca Pav¬ liča, ko je ukradel hlapcu"Andre- ju Grasslerju iz žepa uro z veriži¬ co, vredno 20 kron. Ujeli so ga pri mostu in ga odpeljali na sodišče. Pri žepni preiskavi -so našli pri njem še eno srebrno uro. Famt je priznal, da je ukradel to uro pred 14 dnevi nekemu neznanemu pi¬ jancu. Zagonetna smrt. V hlevu posest nika Farla v Šent Vidu ob Glini so našli mrtvega hlapca Ivana Springerja. O nejgovi smrti ne ve¬ do še nič gotovega. Nekateri trde, da ga je pobil -z vilami delavec Matija Kenčnik, s katerim sta se prejšni večer prepirala. Kenčnika so zaprli, on uboj odločno zanika. Drugi pa so mnenja, da je Sprin¬ gerja ubil konj v hlevu. Aretacija dveh nevarnih vlomi- cev. V zadnjem -času so se v Ce - lovcu vedno bolj množili manjši vlomi. Samo od zadnje sabote do ponedeljka je bilo izvršenih 7 ulo- mov. policija ni nikakor mogla priti vlomilcem na sled. Končno je zvedela policija, da leži v deželni bolnici nek sumljiv dečko Šporn, ki je ranjen na roki. Vsak dan ga obiskuje njegov tovariš, ki tudi ne vzbuja posebnega zaupanja. Po - srečilo se je stražnikom, da so are¬ tirali oba neznanca, ravno ko sta hotela zapustiti bolnišnico. Po hu¬ dem boju v stražnici so jih ukle- nili in izročili sodišču.. Preiskava je dognala, da je dozdevni Šporn oni Jereb iz Pogorja, ki je pobeg¬ nil meseca julija iz prisilne delav¬ nice v Ljubljani. Njegov tovariš pa je znani Pavlič, ki je pobegnil iz zapora v Cirkovcu. Oba sta se potikala- delj časa po Kranjskem, Koroškem in po Štajerskem, kjer sta izvršila nebroj vlomov, napa¬ dov in tatvin, nakar sta se napo¬ tila v Srbijo. Ker jih tam niso pustili čez mejo, sta se vrnila na Koroško. Izvršila sta nato zopet nebroj tatvin in vloimov po deželi in v Celovcu. Pri njih so našli ve¬ liko v Celovcu pokradenih vred¬ nosti. Tat v trgovini. V Celovcu je ne¬ ki trgovski uslužbenec svojemu gospodarju polagoma odnesel za 500 kroin blaga, katerega je “po¬ daril” svoji bodoči nevesti. Uzmo- viča so zaprli. ROJAKI! Lote v New Duluth-u pri Steel Plant-u, so sedaj dražje in cena bode vedno višja. “Steel Plant” bode trikrat -tolikšen kot je sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluth in okolico.. Ro jaki, ki so bli¬ zu te izvrstne prilike, in kdor ima denar naj se požuri in naj kupi sedaj loto dokler je čas in si prihrani denar. Steel Plant bode edini te vrste na celem svetu, in vsak si lahko zagoto-vi bodočnost. Cene lotam so sedaj od $390 naprej, in kdor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za ipodrobnostd se je obrniti na: FRANK HITTI Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. ali pa: MAKS VOLČANŠEK; EVELETH, MINN. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 « «-« Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Posetile nas. Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ZENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERY TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. “Narodni Vestnik National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and publislied by the Slovenlan Printlng & Publlsliing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street._ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscrlption yearly $2.00 The best Advertislng medlum among Slovenians in the Northwest Bates on application ..Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Otlice Duluth, Minn., under the Act March 3,1879." _ »narodni VESTNIK“ izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. zha|» vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko in Ganado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Oenarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. NAŠA GOSPODARSKA VPRAŠANJA. (Konec.) Večina Slovenstva, ikojemu je mar prihod - nost, iskala 'bo to prihodnost na zemljišču — postali boldo kmetovalci ali farmerji. Premisli¬ jo pa naj predno kupijo izemljo, da zemljišče ni ivtse, da je treba pritiklin, ki stanejo več kot zemljišče, da je treba prvoletme hrame potov, plotov, stavb, živalstva, orodja, stro - jev, semena, dela, dobre zemlje, dežja; pre¬ voznih sredstev, trga, itd., če hočejo doseči vspeh. Brez teh stvari je zemljišče mrtvo, in ne da nič. To si je treba zalbdti v glavo, pred - no se odloči na farmo. Mnogi naseljenci naši tega niso vedeli, in zato so zgubili težko pri- služen in po centih prihrainjeini denar* Padli so v nesrečo, ker so verovali sladkim obljubom da je blagostanje doseženo, da bodo orali iz zemlje dolarje, samo da Ikupijo flikco zemlji¬ šča. Za začetek kmetijstva je treba nekaj zna¬ nja, ravno tako kot za začetek vsake druge stvari. Tisti, ki misli, da bi šel na farmo po - tem, ko mu bo že vse drugo spodletelo, je v hudi zmoti, ker spodletelo imu bo najbrže tudi na farmi,, če se ni pripravljal za ta poklic. In pa, poleg znainja potreba je tudi denarja. Slo¬ venec naj kupi tako zemljo, kjer bo zamogel delati življenje 'takoj s kmetovanjem ,ali tudi s čistenjem. Na par dolarjev pri nakupu ni gledati, samo, da je blizu železnice, in blizu dobrih trgov, da ibo pri čistenju podreni les, in pozneje kmetijske pridelke lahko spravil v denar. Povprečni Slovenec ne more pri se - danji draginji kot delavec mnogo prihraniti, in kadar se odloči na farmo vtakne svoje za¬ dnje cente v njo, in, naravno, pričakuje ž nje kruha takoj. Imeti je treba toraj pri nakupu zemljišča odprte oči, treba je stalti na zemlji, kaltero nameravamo kupiti, z lastnimi noga¬ mi, treba jo je videti Z lastnimi očmi, treba je nesti seboj glalvo, in ne samo denar. Kadar kupujete stavbena zemljišča, oglej' te si jih saimi, ih kupite jih tam, kjr vidite sami, da je že nekaj. Ne besede agentov, kaj bo tam čez dve ali več let nakar ne pojte. Ve¬ ljavo ima isto, kar je ,in ne isto, kar mogoče bo, mogoče pa tudi ne. Pri lotili je že marsi- kedo napravil lep denar; marsikateri je pa tudi že lep denar zgubil, če je kupil loto tam, kjer se ne vidi nobenih prospektov. In kadar 'kupite zemljišče za farme ali farme, kupite tam, kjer že danes lahko živ¬ ljenje delate, in ne tam, ikjer se vam obeta kaj bo jutri, čez pet, deset ali več let. In pa, kupite toliko zemlje kolikor zamorete. Neumno je, če se človek -preveč dolži na zem¬ ljo, posebno na tako zemljo, 'katere ne more obdelavaiti. Boljše manj lastne zemlje, ki se lahko dobro obdela, kot pa velike razlake, ki spadajo drugim, se ne morejo obdelavati in so le breme od katerega je plačevati obre¬ sti in davek. Lakomnost po zemlji le zato, da se ima več mrtvo ležeče zemlje, ki vleče v zgubo, je torej velika nespamet. Druga nespamet pa je, če sili človek na farmo z manj kot $1000. — v žepu. Resnica, da je dandanes mnogo premožnih farmerjev po Ameriki, ki so začeli kot “ homesteaderji,” kot najemniki, in tudi na zemlji, katero so ku¬ pili takorekoe popolnoma na up; vendar za¬ preke so v takem začetku velikanske, in, če bi imeli statistiko taeega naseljevanja le za¬ dnjih deset let, videli bi, da je tacih začetni - kov percentualmo mnogo več podleglo kot vspelo. Kdor gre na farmo imeti mora gotovo zna¬ nost o farmerstvu, imeti mora železno voljo, žilavo vstrajnost, potrpljenje, zdrave ude in zdrav razum, in v žepu imeti mora vsaj $700. potem ko je že zemlja kupljena, in vsaj prvi obrok plačan, in vsi kupni stroški poravnani. Kupovati farme na obroke je sicer dobra, a jako vagana Stvar. Letine niso vsako leto ta¬ ke, da bi bilo mogoče vzdrževati vsako leto plačilne obroke. Zato naj se kupec zaveže ta¬ ko, 'da ga ne bo mogel nihče pognati iz zem¬ lje, če ne more vzdržati ta ali oni obrok pra¬ vočasno. Boljše,, kot na obroke, je kupiti zern Ijo na “mortgage” (intabolacijo) za pet ali več let. Povdarjamo pa še enkrat, da bodite previdni kadar delate dolg, in predno zasta¬ vite vse vaše prihranke, da bo ostanek porav¬ nan. Kar se tiče naseljevanja v gozde je nespa¬ metno, če si stavi človek drago hišo. Koča in hlev zadostujeta prve čase iz hlodov ali bru - nov dreves, če ni denarja za boljše stavbe. Vtikati v stavbe v divji bosti, ki je le deloma naša in na kateri smo dolžni, .več kot je ab¬ solutno potrebno, je nespametno. Denar, ki se vtakne v stavbe ne nosi nikakih obresti, če so stavbe še tako priproste, če odgovarjajo potrebam, da branijo človeka in žival pred ekstremnimi vplivi podnebja, je dovolj. Z $200. — zamore gozdni pijonir doseči pri - merama zdravo, in za prvi čas dobro stano - vanje. In, če je imel, ko je bil naseljen, $700. v mošnji, ostalo mu bo še pet stotakov. Česa naj se -pa oprime slovenski novona- seljenee v gozdu? Koze (wCther goats) so najboljši pomoč - niki pri čistenju gmšovja, samo da imamo tako ograjo, da ne morejo čez. Dlaka teh koz je jako draga, in kozjereja se je marsikteremu pijonir ju v gozdu dobro izplačala. Pet deset koz očisti 'toliko gozda kot pet mož, in to je velilke vrednosti za začetnika v gozdu. Tudi ovce prinašajo dobiček v gozdu, in pomagajo čistiti grmovje. In začetnik, ki gre v gozd bo napravil dobro, če kupi čredo, kacih deset ali dvajset ovac, recimo deset, kar bi stalo okoli $40. — Ostalo bi toraj v žepu še $660. — Vsaka ovca dala bo samo z volno po okoli $1. — in za jagnjeta se tudi dobi denar; vendar naj se jih pridrži čim več mogoče, da se čreda pomnoži. V glavnem naj se pa Slovenec oprime is¬ tih panog (kmetijstva v ko j ih je najgotovejši kruh, in to je mlekarstvo, konjereja, svinje- reja in kurjereja. Novonaseljenec kupi naj toliko dobrih molznih krav, kolikor Ho volj u- je 'zemljišče. Mogoče je, da zamore nabrati med drevjem že prvo leto toliko krme, da bo prehranil čez zimo dve kravi. Kupi naj toraj dve dobri molzni kravi, pasme Jersey, Guern- sey ali Ilolstein, in to ga bo 'Stalo okloi $100. Ostane mu toraj še $560. — Iz dveh krav, če ste srednje dobre mlekarice, in če ste dobro krmljene, dobiti mora okoli $10. — povpreč - no na mesec. Kupi naj tudi posnemalnik, ka¬ teri stane okoli $80 —, in se zamore naroči¬ ti pri vsaki mlekarni na obroke. Če plača naš začetnik $20. —- doli, je dovolj, in ostane mu še $ 540. — Pri delu, če je tudi gozd, potreboval bo konjev, in potreboval bo tudi komate in voz. Kupi naj talke kobile, da so za pleme. In kobi - le, komate in voz se dobi, če se malo pozvedu- je, za kacih $270. — Ostalo bi toraj še $290. Ker ima posneto mleko,' kupi naj še vsaj dve plemenski kravici, ki bodo stale kacih $20. — in še kaik ducet kurjadi, ki bo stala kacih $6. Kapital se je skrčil na $244. — Pljug in hrana in vse orodje, kar ga po¬ trebuje začetnik iv gozdu, se dobi za kacih $200. — za seme, davke, živež, in razne po¬ trebščine. Žačetek je storjen. Iz krav 'bo vsaki me¬ sec okoli $10. — dohodkov. Ovce, svinje in kure bodo dale nekaj, nekaj se dobi za les in za drva, m, če je človek iz pravega materi - jala, če je zdrav in nima posebnih nesreč, je na potu k samostojnosti in k premoženju. Primeroma talk začetek je toraj v gozdu. In kdor se ne boji klestiti grmovja, sekati drevja, izkopavati štore, zasipati jame, kdor se ne straši vihteti od zore do mraka leto za letom kramp in sekiro, isti ho našel v gozda vspeh. Komur je pa na tem, da orje in seje in žanje takoj prvo leto, isti napravi najbo¬ ljše, da gre na skrajni vzhod, in kupi tam farmo, kjer je hiša in hlev in vsa gospodar - ska poslopja, kjer je voda in sadovnjak, kjer so polja in travniki, kjer so največja mesta, iri vsled tega najboljši trg za vse kmetijske pridelke. Spravi naj se jih pa skup pett, deset, dvaj¬ set ali več, če gredo že v gozd na prerijo, ali na obdelane farme, če gredo na jug, sever vzhod ali zahod, In delujejo naj roka v roko, združeno, složno, ker le tem potom se dose¬ že na kmetiji blagor in sreča, in povoljno družabno življenje. čina pa ima v službi ljudi, ki so tuji držav - ljani, ki jim še mar ni, da bi si pridobili av¬ strijsko državljanstvo, dočim pohaja po Tr¬ stu na stotine avstrijskih državljanov, ki ne morejo dohiti službe in zaslužka. Tržaški namestnik princ Hohenlolie, ki se sploh jako ugodno razlikuje od običajnih av¬ strijskih birokratov višjih činovnih razre - dov, je poskusil narediti temu konec in je tržaški občini zaukazal, da mora odsloviti iz svoje službe vse tuje 'državljane.Kar je trza - ški naimeštnifc odredil, je utemeljeno v posta¬ vi, je naravno in pravično in da je to šele se¬ daj 'storil, je samo dokaz, ikako popustljiva je avstrijska uprava, kadar se gre za •— Itali¬ jane. Ta ukaz tržaškega namestnika je pa pro- vzročil vihar, kakršnega že dolgo ni bilo, vi - h ar ne samo v krogih tržaškega italijanstva, ki s kolonisti iz Italije pospešuje prizade - vanja iredente, nego v celi Italiji. Ta vihar je pravzaprav najinteresantnejši moment v celi tej aferi, kajti iz njega spoznamo, kako velika je moč javnega mnenja, kaka sila tiči v spre¬ tni agitaciji in kako mogočen je vpliv tuje države na avstrijske notranje zadeve. V tržaškem slučaju se gre za čisto notra¬ nje avstrijsko zadevo, v katero se tuje države nimajo nič utikati. Slovenci lahko to stvar čisto objektivno presojamo, zakaj to je go - tovo, da bo tržaška občina, dokler bo v itali¬ janskih rokah, vedno jemala v svojo službo zgol Italijane, ee ne iz kraljevine, pa iz Fur¬ lanije ali iz južne Tirolske; Slovenec ne bo nikoli prišel na vrsto. S tega objektivnega stališča sodeč pa moramo vendar priznati, da je nekaj nezaslišanega, kar se sedaj godi. Nič se ne čudimo, da je časopisje v Ita - liji zagnalo velik krik. To je njegova neopo - rečna pravica in če porablja to priliko, da hujska zoper Avstrijo, temu tudi ni ugovar¬ jati. Vsak kakor ve in zna. A dva momenta sta, tki zaslužita pozornost. Tisto veliko dunajsko časopisje ki hoče predstavljati vse avstrijsko javno mnenje in govoriti v imenu vseh narodov se je postavilo v tem, na sebi pravzaprav neznatnem vpra - šanju na italijansko stran in zagovarja ter po¬ spešuje vmešavanje Italije v naše notranje za¬ deve. Oficijalno Italija pa je po svojem du¬ najskem poslaniku kar intervenirala pri av - strijski vladi in ne brez uspeha, zakaj “po¬ jasnilo,” katero je dunajska vlada o tej stva¬ ri priobčila v “Fremdenblattu”, pomeni vzlic vsem klauzulom vendar očitno odnehanje. Vojvoda d’ Avarna se je zato odnehanje v imenu italijanske vlede tudi posebno za - hvalil. V zadnjih mesecih smo slišali in čitali ma - Ione vsak dan lepe epistole o avstrijskem pre¬ stižu. Ta avstrijski prestiž je na pr. zahteval, da je morala mala Črna gora zapustiti Skader in vlada je bila celo pripravljena začeti voj¬ no, da izsili to svojo zahtevo. V Trstu pa gre za popolnoma notranjo zadevo avstrijsko in tu si pusti naša država dopasti nesramne provo¬ kacije v italijanski javnosti in se nazadnje še ukloni intervenciji italijanske vlade.! Ta vihar iz Tirsta je pa tudi jako podu¬ čen pojav. 700.000 Italijanov je v Avstriji, a njihovo stališče šestmiljonskega češkega na¬ roda, da o Slovencih niti ne govorimo. Zdaj vidimo zakaj — ker imajo zaseboj Italijo, ka¬ kor imajo Nemci za seboj Nemčijo. V tržaški zadevi je interveniral vojvoda d’ Avarna, v zadnji “Armee-Zeitung” pa je čitati, da je Nemčija v zunanji politiki sicer pustila Av¬ strijo na cedilu, v notranjo politiko pa da se vedno vtika. Kako naj potem v tej nesrečni di'žavi nastanejo zdrave razmere.! VIHAR IZ TRSTA. Naraščanje sloveskega življenja v Trstu je povsem naraven pojav, kajti vse o;zadje Trsta je slovensko. Italijani se trudijo, da bi parali¬ zirali to naraščanje •slovenskega življa in kli¬ čejo v ta namen svoje rojake iz Italije v Trst. Kraljevina je preobljudena in eksportira ko¬ loniste na vse strani sveta, zlasti na južno Francosko, v Argentinijo in v Tunis. Tudi Trst je poln “regnicolov.” Najboljši elemen¬ ti to pač niso, toda Italijani so hlkdni računar- ji'in vedo, da podro italijansko v Trstu tudi če se morajo zadovoljevati z najslabšimi ele¬ menti. Naj življenje tudi 70 in več odstot - kov teh priseljencev zopet izpahne, ostane jih še vedno in preostali pomomože in utrde ita- lijanstvo v Trstu. Sicer pa pridejo za izpah¬ njenimi vedno novi. Trst ima mnogo kruha in tudi dobrega kruha in je torej sam po sebi močna privlačna sila za proletarijat iz domo¬ vine polente. “Regnicolom” gre v Trstu vse na roko, kar pripada italijanskemu taboru. Pvsod ima¬ jo prednost in celo pri občini. Tržaška obči¬ na jemlje v svojo službo ljudi, ki so tuji dr¬ žavljani, dasi je na razpolaganje dovolj do¬ mačinov. To bije v obraz vsaki pravici. Kje ne svetu jemljejo v javne, državne ali ob¬ činske službe tuje državljane? Nikjer! Naj¬ manj, kar se zahteva od tujega državljana, kadar vstopi v kak javno službo, je to, da si pridobi domače državljanstvo. Tržaška oh- IZSELJEVANJE IZ KRANJSKE. Statistični izkazi o izseljevanju prihajajo vedno jako pozno na dan, vedno šele za nekaj let nazaj, kar je spričo ogromnega materija - la pač naravno, povrh pa podajajo vse - bolj skupne rezultate zapisovanja, tako da si je težko napraviti količkaj detajlirano sliko. Ti ižkazi imajo še to napako, da niso popolni, kajti na Stotine, izseljencev zapusti domovi - no nekako skrivaj, ne da bi oblastnije zato vedele. Letos so ljudje s posebno strastjo bežali iz domovine. Samo z novomeškega kolodvora — torej iz novomeškega in čnnmaljskega okra¬ ja •— se jih je--od novega leta do sedaj od¬ peljalo okroglo 4800! Vzroki temu begu so (najrazličnejši. Piša - telj teh vrstic je govoril z 78 izseljenci in jih je vprašal, kaj je vzrok, da gredo v Ameriko. Odgovori teh vprašanj bodo morda koga za nimali, naj bodo toraj zabeleženi: 12 izseljencev je reklo, da gredo v Ameri¬ ko, ker jim na domu ni več izhajati. Poveda¬ li so, da so njih posestva prezadolžena, tako da dohodek iz zemljišča in od kmetiskih pri¬ delkov komaj za obresti in za davek in do - klade zadostujejo. 11 jih je reklo, da so že bili v Ameriki in da se vračajo tja, ker doma ni mogoče žive¬ ti. Če v Ameriki človek dela, zasluži tudi to¬ liko, da 'lahko izhaja in če je količkaj var - cen, tudi kaj ha stran dene. Doma pa se delo ne plača, kmetija ne nese toliko, da bi človek izhajal, drugih zaslužkov ni ali pa so tako slabo plačani, 'da se jih ne bo oprijel, kdor ni prisiljen. Trije izme'd teh izseljencev so pri - znali, da so iz Amerike prinesli nekaj denar¬ ja seboj, pa so ga porabili za življenje — ne za posestvo, plačilo dolgov itd., ker tako sla¬ bega življenja, kakor je doma, več ne pre - neso. (Dalje prihodnjič.) AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHIHGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil sc obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Waskington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. Pain - Mna " Prežene bolečine kostnice, mišični r " Q V , mi ali trganje bolečine m trdosti v Olajša Izvrstno zdravilo, če in ne za hromost ter odrt? ^ 5 ozdran prehlajenje, gr -^a. { m nahod. Zabrani Z? ’ bol ^i v r scanje v prsih. Je Pljuč , Ozdravi glavobol 4-5 kapljic :\»H sredstvo za grgranj^ k i vrstno vnetja grla. Zav ojg Ce se užije (4 kaplje v t de) je mvrstno zoper krč v - 2 ? 1 ' 11 ’ 1 neprebavljisti. Ze lod C5 i Pristni expeller pride y kakor ga kaže slika. • PAZI ponarS REDNe 25 m 50 centov steklenic a v le] F. Ad. Richter^ 74-80 WASHINGT0N STR newyork. 'F A 9 r,.)F 2 I; plfi' j f to- s *prič a J < , vec Ji? ,olri stri iJ e Ijj^ kar J BOŽIC IN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : ; vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, O. r r O □ □ □ □ SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 0 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. XXX Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto -.2.00 za pol leta.1.0) Za Evropo In Canado: Za celo leto. 13.00 za pol leta.1.50 99 J 'ljudje-1 f, izben « , drug 1 Lutar že Uaj stT deluj ne m« ,, P Z ^ sanje kc .Zato , c , katerih so ist jr ,[ mislil b navedeni vzgojna K Tudi n ki slabo na ta večji jjševni ra Kjo globo t včasih t< jjjjo za njii Ostraš, p da je njii i kar se pr i bolezen, ib ne večja ( bujnejša J je neraz d bovo osebo i moramc pMolžimo o , jasne j “išljiji, • TodaI , da ne 1 povesti I^ugi take one, v P sy o j e ot ik , hčeri STRAŠITE otrok cini «0 ] ,]jo doin° v > bila je 1 11 , vvatkim so pripeljali našo pred'K' i„,mv bila je na ob- , pri zna ncih- V naše no malo , prijetno začudenje pn- Z&? Gledati okoli sebe m iz¬ be P laSD ° s p:oiuine v sledeči!! bese- Liji s '°Af 0 / zunaj, ugriznil Anr 7 ; la osebica, stara je pol- f. o se ni dala na noben.na- K prijati, da ni moža. zunaj, k’ r P Lri®ib Sedaj otroka ne bl ^ več samega pri znancih. Razširjen«, a silno nespa - , ravnanje,-Plesti otroke r ^J^.. 9 tr ah°v- k uboglji - otrok kakor tudi od- lekj Jjiovek i ma & v sebl neki rP d temo in ce se ta prazna r' P oni c raznimi podobami, Katrah pred njo nevzdrž- In otroci ki tako zvesto ver- * i-nr jim pripovedujejo od- Kl,ki so tak0 mal ° izbir * f; Seri svojih straimv! Moža, l k drugega ugriznit- v temi, irtjar že odrasP predstavlja I" ka j strašnega. Otročja do - Kjjiia deluje veliko bolj živah- I,mane more izločiti resnice od j, tave . Znano je, da pripove- i-o otroci zjutraj, ko se zb ud e, ' san je kot nekaj resnično do- jdeja. Zato se tembolj boje st-ra- p katerih se jim pripoveduje, j. e so iste v svoj', domišljiji krat mislili videti. |znavedenih vzrokov se mi zde vzgojna sredstva hujša nego Tudi ne vplivajo samo tro- slabona otroka, ampak ima- ., 3 , večji vpliv v prihodnosti duševni razvoj otroka, ker se ijo globoko v otrokov sp o - včasih tako globoko, da se jo za njimi, dokler ne odra- Ostrašeni otroci se tako da je njih strah podoben bo- kar se pri odraslih tudi sma- a bolezen. Vendar ni pri o- ne večja 'bojazen, kakor tu- kjnejša domišljija 'bolezen, e nerazdružljivo zvezana z Aovo osebo. tlo moramo paziti-, da preveč [Molzimo otrokove domišljije, le. jasne podobe naj žive v i domišljiji, nikdar pa strah in ra. Toda 'če smo sami dovolj IKtni. da ne pripovedujemo o- ® povesti o strahovih, so la- • drugi tako nespametni, zato mo one, v katerih varstvo iz- 1 svoje otroke, na to opozo- pjim razjasniti nevarnost ta - lomnega pripovedovanja. j~ ab mora opaziti celo ltn K. da se je porabila nje - Pfceba, ki prihaja le v pomoč l*' 2 w. od nerazumljivih star- r strašilo otrok, namesto da ® pripovedovali o stricu ^'Vki bo prišel pomagat, . k J ' e omerom meriti toploto, še . ®alček vede kakor nor, ' ?sem zahrbtno morilno ® strah pred temo, ki ga 8 or aj vsak otrok, se ne ike^ 0 ° z * ratb an S a upo- ^j, ’ ,e to naravno. Pri ma- i Ufla P - n ^ e Ze * z te 8 a > ker se io si 1J0 na vs eh koncih in Za .P° m ™jo in vedo, da i -vstaviti se So J . tlolgo ’ da pride po - *, Za P-, da začno vsta¬ je skušat . domišl j i j i podobe, 'Ponavt prepreSiti > da se n. lajo in n e vtisnejo v i' 1 ' ' mora i 0 P oza ‘ fctise T* 0 hl tro pozabijo. * f Pogovorov, ki se na oiroci ne bero še veliko, sta- 1 prav lahko nadzorujejo bra- ije otrok. Pravljice, ki opisujejo strašne, pretresljive dogodke z ne- okusn.mi slikami, so -za v ogenj. Kako silno slabo vplivajo pove¬ sil o roparjih in hudodelcih na od¬ rast lijočo- mladin-o, razvidimo la¬ hko vsak dan iz časopisov. Ravno tako škodljiva za otroke so tudi gledališča in kinematografi. Le s sur a j no previdnostjo naj dovolijo stariši otrokom osbiške teh zavo¬ dov, ki so prenmogokrat strup za mlade duše. Mi odrasli ne smemo pozabiti, da nas je življenje že utr¬ dilo, mimo nas izginejo take stva¬ ri ne da bi imele posebni vtis in ne zapuste nikakoršnega sledu; otro¬ čjo domišljijo pa napolnijo s po¬ dobami, ki trajajo po več mesecev in zapuste neizbrisljive sledove. Neprijetnim podobam, ki se po - javljajo v terni, se pridružujejo šo spomini in zasledujejo otroka, do¬ kler se že napol dorasel sramuje svoje bojazni in jo skuša skriti. Sedaj pride še novo berilo., ki ga je v tem času že težko nadzoro - vati in je le tedaj mogoče, če vži- vajo starši popolno zaupanje svo¬ jih otrok. Ce vedo otroci, da raz¬ umejo stariši vse njihove dozdevne malenkosti, in nikdar ne najdejo pri njih zasmehovanje namesto pa¬ metnega odgovora. '■^očiiVL 0 ^ 0 * n ve dno upo- živost, nikdar *eno n 6 zabre ti s silo. Ze- « šivilje«, in več - ] - 2 ai> r l t - 0 -i 0 otročjemu ■^ 35 , 1 obr °ka v temno S Do 7 Z °P e t vzbude in “•'Šljijj 0 e ’ K 11 iz pre " ra?! S ^ rabove ; in ki W ’^o in shodu- v . ^Pati. -p lz strahu ne b k dT Se m °r®uo ozi lH svetfj 111 n ' ,ih p0f5te ,'or y b n 3 presamo - hNie n fttei ‘ :i1 sl «ča.lih Nto.en PosteI je le kriv Pri malih otrocih ^e. v 1° Sto- p r i ^oL Pr'n h šolskih KAKO SE NOSI DEŽNIK. Nikdar ne nosi dežnika vodo - ravno pod pazduho, posebno če greš -po potu, kjer je veliko ljudi, ali iz cerkve, veselice, na kolodvo¬ rih, pri pogrebih itd. Kaj lahko se zgodi, da ž njim suneš v gnječi človeka, ki gre za te-bo, posebno če te tvoj prednik porine nazaj. Naravnost nevarna, je taka nepre¬ vidna noša dežnika za otroke, ki gredo za teboj, ker jih suneš ravno glavo in jih lahko nevarno raniš. Tudi ne vrti dežnika po zraku, posebno če je prostor -tesen in ob¬ ljuden, tudi tako lahko udariš mi¬ moidoče. Ce greš z razpetim dežnikom po¬ leg koga drugega,'" pazi, -da ne te¬ če s tvojega dežnika voda na nje¬ ga. Če gre kdo tik mimo tebe, na¬ gni dežnik na stran ali ga vzdigni, da gre neovirano naprej. Če gresta dva pod enim dežni - kom, drži dežnik bolj na drugega, kakor na sebe in dovolj visoko, da mu ne dregaš v glavo. Pusti -dežnik vedno pred vratmi ali v predsobi, ne nosi ga v sobo seboj, da ne pomočiš. KUHINJA. 339. Kutine. Olupi kutine, zreži jih ua krh¬ lje, iztrebi peške ter jih prekuhaj v vodi. Potem odlij to vodo, pri-de- ni z vodo zmešanega vina, ali pa same vode, in sladkorja in — ako hočeš — tudi limonovih olupkov, cimeta ali dišeč klinček. Dušiti jih moraš 1 uro ali še bolj -dolgo, da bodo -dovolj mehke. Kuhaš jih tudi lahko tako dol - go, da se ti popolnoma razkuhajo, kakor jabolčna čežana. 340. Breskve in marelice. Olupi breskve ali marelice, zre¬ ži jih na štiri -dele ter jih duši v sladkorju, vodi in vinu ali v vo¬ di, kateri prideni kako žlico ruma. 341. črešnje in višnje. Potrgaj črešnjam ali višnjam peclje ter jih duši v vodi in slad¬ korju; ako hočeš, prilij trudi malo vina. Ali: Razbeli surovega masla, deni vanje črešnje, dosti sladkor - ja, vode inmalo limonovega soka. Ko so črešnje že ohlajene, prideni na kocke zrezane, na surovem ma¬ slu ocvrte žemlje. Višnjam prideni več sladkorja, ker so bolj kisle. 342. češplje. Deni češplje v vročo vodo, da jih lahko olupiš; potem jih -duši v vodi, sladkorju in vinu. Suhe češplje operi ter jih sku " haj z malo vode in sladkorjem. Češpljevka. (Zvvetschken - Mus oder - Pfefer). Skuhaj suhe češ- pije,odstrani kosti, mehčiho pa zreži drobno s sekljačem ter jo deni v prežganje iz masla in kru¬ hovih drobtin. Zalij jo z vodo, v kateri so se kuhale češplje in pri¬ deni sladkorja, cimeta, stolčen di¬ šeč klinček, nastrganih limonovih olupkov in — ako hočeš — tudi malo vina ali ruma. Češpljevko narediš lahko tudi iz svežih češ - pelj. Iz vrstno se poda k prekaje¬ nemu mesu ali k slaninskim cmo - kom. 343. Brusnice (Preiselbeeren.) Izberi in operi brusnice ter jib duši s sladkorjem; biti m-orajo ze¬ lo sladke. Vode pa n,e prilivaj ; ako hočeš, prideni par žlic vina. Ko se razpočijo, so dovolj dušene. Brus¬ nice daj gorke ali -mrzle na mizo. Za zimo si jih pripravi v kozar¬ ce (gl. št, 1301.). 344. Fige. Prebodi še trde, nezrele fige več krat z iglo, deni jih za par minut v vrelo vodo, odcedi jih, pokrij s kuhanim sladkorjem ter jih pusti tako čre-z noč. Nato odlij sladkor, skuhaj ga iznova, prideni malo stolčene vanilije, zloži fige v ste - kleno skledico in jih oblij s sl-ad - korjem. 345. Rudeče jagode in maline duši tudi s sladkorjem in vodo ali vinom ter jih -daj mrzle na mizo. — Prav tako skuhaš tu¬ di lahko borovnice ali črne jago¬ de. 346. Ribizelj. Oskubi 'ga z grotzd-ičev ter ga duši s sladkorjem in vinom. Vode pa ne prilivaj dosti. 347. Mešano sadje. Duši ali skuhaj nekaj jabolk, hrušk, kutin i. t. d., vsako vrsto posebej ter zloži vse lepo v skledo za 'kompot in polij sadje s sokom, ki se je napravil, ko si ga dušila. 348. Pomarančna solata. Nareži neolupljene pomaranče na kolobarčke, zloži jih v skledo, potresi vsak kolobarček s sladkor¬ jem ter položi nanj -dušeno čreš njo ali češpljo. Ali: Posipaj narezane pomaran¬ če s sladkorjem, potem jih pa še poškropi z rumom, konjakom, s črešnjevo vodo ali s kakim slad¬ kim likerjem. Ali: Olupi 4 pomaranče, odstra¬ ni belo kožico in zrna razdeli jih na kosce, — pol pomaranče pa pu¬ sti cele, ter jih polij z mlačnim, kuhanim sladkorjem; tako jih pu -sti 2 uri. Potem sladkor prekuhaj ga iznova, zloži pomaranče v ob liki zvezde v skledo, na sredo de ni celo polovico, oblij solato s pre¬ kuhanim sladkorjem, in jo posta - vi na mrzlo, da se 'ohladi. 349. Kostanj. Olupi kakim 40 inaroni vrhnjo kožo ter jih kuhaj samo tako dol¬ go, da se da odstraniti drga rja - va koža; olupljene deni v kozo, pokrij jih s kuhanim sladkorjem, prideni tudi šibico vanilije ter jili kuhaj, da 'bodo dovolj mehki. Po - tem odlij sladkor, deni maroni v skledo, prekuhaj sladkor še en - krat in oblij ž njim maroni. Mesto, vanilije kuhaš v sladkor¬ ju tudi lahko -košček limonovega ali pomarančnega olupka. 350. Ukuhano sadje. Kako je sadje v kozarce vloži¬ ti in v sopari kuhati, glej zadej. — Ukuhano sadje vzemi iz kozarcev ter ga daj na rmizo v lepi stekleni ali porcelanasti skledici. .postavi krožnik na mrzlo. Nasled¬ njega dne pa odstrani obroč'z no- zkoiri in -okrasi površino strjenega sadja z vkuhanimi črešnjami, češ¬ pljami in drugim sadjem. Vmes deneš lahko tudi z majhnimi mo¬ delčki izrezanega kutinovega sira. Tako strdiš lahko tudi vsako drugo sadje, a prideni mu nekoli¬ ko — poldrugo do 2 deki — žela¬ tine, katero dobiš v prodajalni. Zreži jo s škarjami ua majhne ko¬ sce, plakni v vodi in stopi v par žlicah zelo gorkega -vina. Potem jo primešaj dušenemu sadju, ka - tero -deni v steklene sklede ali v obroče za torte. 351. Strjeno sadje (Gezulctes O-bst.) Olupi četrt kilograma dobrih, malo kislih jabolk in jih zreži na listke. Potem kuhaj v kotličku pol ‘kilograma sladkorja s tremi osmin kami litra vode. Ko dobro zavre, vlij vanj, tam kjer najbolj vre — par žlic mrzle vode, potegni kot¬ liček od ognja ter poberi pene s sladkorja. To stori parkrat, da sladkor popolnoma sčištiš. Kuhaj ga toliko časa, da se potegne ka - kor nit, ko kane od žlice. V tem kuhanem sladkorju, kateremu pri¬ deni tudi malo ruma, duši mre - zana jabolka tako dolgo, da so do¬ volj mehka, a ostanejo še cela: Po¬ tem postavi na krožnik obroč, v kakoršnem peces torte, zlozi vanj jabolka, zlij nanje tudi sok ter 352. Mešano sadje s šampanjcam. Zloži v lepo stekleno skledo par na četrtinke zrezanih, v izčišče - nem sladkorju kuhanih, odcejenih hrušk, jabolk, kutin, fig, češpelj i. dr.; pazi pri tem, da boš z bar¬ vami lepo menjala. Postavi potem skledo na led. V zdrobljen led pa postavi tudi pol steklenice šam - panjca; ko je že prav mrzel, mu prilij 8 žlic izčiščenega sladkorja, vlij tekočino v pušico za sladoled, katero postavi že prej v zdrob¬ ljen led ter jo vrti tako dolgo, da se izpremeni Šampanje v majhne kristale. C tem posipaj pripravlje¬ ni kompot ter ga daj takoj na mizo. 353. Pomarančne čašice. Lupi 12 pomaranč, in sicer tako. da dobiš od visake pomaranče 2 lupini v obliki skledice. V te skle¬ dice deni vrsto lepih jagod, posi¬ panih s sladkorjem, povrhu potre¬ si drobtine nastrganih trdih piško tov, kakoršnih dobiš v prodajal¬ ni ;na to deni zopet vrsto sladkih jagod, katere pokrij s .trdo spenje smetano, ki mora biti seveda do - volj sladka. Tako napolnjene lu¬ pine postavi za par ur na led, po¬ tem deni vsako v lepo nazobčkano papirnato skledico ter jih tako serviraj. 354. Mrzle čašice. (Kaltshalen). Jagodove. Izberi prav lepe, ja¬ gode ter jih nakopiči v obliki pi ramid v široke šampanjske čaše. Nekaj jagod pa pretlači skozi si¬ to, postavi čaše z jagodami in tu - di pire, kateremu primešaj dovolj sladkorja, na led. Ko-je oboje do¬ volj mrzlo, nalij čoše na jagode pire ter jih takoj serviraj. Tako napraviš tudi lahko ma - line in ribezelj. Marelične. Olupi 12 lepih ma - relic, 6 jih zreži n'a majhne kosce, prideni še stolčene, olupljene in zrezane peške in četrt kg sladkor' ja ter kuhaj to eno uro. Precedi še vroč sok na druge, na četrtin ke zrezane marelice in 'ko se ohla¬ di, prilij pol litra dobrega vina deni to v čaše, katere postavi na led. Ko ®o dovolj mrzle, jih daj na mizo. Jabolčne. Doni v čašice 2 žlici dušenih, skozi sito pretlačenih ja bolk, posipaj jih na debelo s trdi¬ mi, nastrganimi piškoti, zmešani¬ mi s tolčenimi mandlji in sladkor¬ jem, in vrhu tega 'deni sladke 'spenjene smetane. 355. Trijet. Zreži žemlje ali dobrega masle¬ nega kruha ma pol prsta debele rezine, opeci jih lepo rumeno na mrežici, vloži jih na krožnik ali v skledo ter jih pili z vinom v kate¬ rem stopi dosti sladkorja. Rezine morajo biti mlehke in sočne. Ko so se že dovolj napojile, prilij še ma¬ lo sladkega vina in jih potresi s stolčenim cimetom. Mesto žemelj ali kruha vzameš za trijet tudi la-hko suhar (Zwie- back), katerega pa ni treba opeči, ker je itak že trd. Tudi poliješ lahko rezine, me - sto z vinom, z vodo namešamim od cedkom (Abguss), n. pr. iz mali¬ novcem, z odcedkom od jagod, ali od ribezlja in z dr. Ako hočeš, pri¬ deni odcedku malo vina ali lirno - novega soka. blagajno. Predsednik dotičnega od delka je izjavil izvršilnemu orga¬ nu, da blagajne ne more zarubiti, pač pa lahko zarubi opravo v nje¬ govi pisarni. Toda zastopnik stran ke s tem ni bil zadovoljen in je ho¬ tel na vsak način vdreti v blagaj¬ no. Ko so mu hoteli to s silo za - braniti, je poklical mož karahi - niere. Ko so prišli vojaki, je sod¬ ni organ vendar toliko odnehal in dal toliko odloga, da lahko o tem spornem vprašanju, če se sme mi¬ nistrska blagajna zarubtii ali ne, odtoči pretor. Samomor dveh žen. V hotelu “Esplanade” v Budimpešti sta izvršili dve ženi samomor. K temu samomoru poročajo sedaj še sle¬ deče podrobnosti: Obe dami sta bili sestri iz precej ubožne rodbi¬ ne. Zato se je smatralo za srečo, ko se je starejša sestra poročila z nekim inženirjem. Ga. Windhagen pa se je v zadnjem času večkrat sprla s svojem možem. Mož jo je imel namreč na sumu, da občuje nekim drugim in njena sestra, dvajsetletna Adelajda ga je še huskala. Prišlo je do burnih pri zorov med zakonskima, in ker je žena tajila, je zahteval mož, da to izpove v pričo onega moškega. Se¬ daj se je mlajša sestra začela ke sati, da je moža svoje sestre na - hujskala in obe sta sklenili, da se izogneta tej konfrontaciji s tem da se usmrtita. Stekli volkovi v Galiciji. Iz Lvo¬ va se poroča: V galiških karpats kih pokrajinah so se pojavile ve like črede volkov, ki napravljajo med živino veliko škode; najhuje pa je, da se zdi, da so volkovi stekli. Tamošnjemu prebivalstvu ki je na volkove dokaj navajeno, se je čudno zdelo da se volkovi, čeprav so bili že večkrat prepode- ni, vodna iznova vračajo v bliži - no selišč ter napadajo ljudi in ži¬ vali, dasi jim v pogorju ne manj - ka hrane. Ko so nato pri Glinjan" ju ubili eno volkuljo, so jo živino,- zdravniško preiskali in dognali, da je bila stekla. Volkulja je bila ogrizla 15 govedi; na 7 ogrizenih volih se je te dni pokazala stekli¬ na ter so jih morali ustreliti. Ka¬ sneje je na isti način končalo še več druge govedi. Sedaj je oblast zaplenila še 87 goved in postavi¬ la pod živinozdravniško nadzor - stvo. Ker je opravičen sum, da je med volkovi še več steklih živali, je okrajno g-lavarstvo v Dolini ukrenilo obširne odredbe za tov na volkove in se najbrže pritegne tu¬ di vojaštvo. . I 10 Cigarettes Zakaj ne kadite najboljšo MEBO A CORK TIP CIGARETTES Ni boljših „So izvrstni” □ Kdor hoče dela rtaj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SLOVENSKO-ANOLESKl TOLMAČ” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Kn, ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angle- škin pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu tega ima knjiga dozdaj največjiBlov.-angl. in angl.-slov. slovar Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani"), stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145tl» STREET, NEW YORK, N. V. edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih slovenskih knjig..— pišite po cenik. 3 3E 3E 3E 30 Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V estnik”. RAZNOTEROSTI. Zarubljena, blagajna laškega vojnega ministra. Čuden dogodek se je pripetil v torek v blagajni¬ ških prostorih laškega vojnega ministra v Rimu. Prišel je namreč sodni uradnik in je zarubil bla - gajno vojnega ministrstva. Ape - lucijski sodni dvor je namreč raz¬ sodil v neki pravdi, da dolguje vojno ministerstvo nekemu Staro iz St. Marie Capue Vetere 2000 lir. Ker ministerstvo klub sodni raz - sodbi ni plačalo je Staro zarubil KJE JE? ANTON PROSEN, kateri je pred dvehi leti živel v Bhvabik, Minn. Imam mu važne reči za sporočiti, zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj -So sam zgla¬ si. Jakob Bučar, Box 521, Bhvabik Minn. (N.-3-6) fVA“ >»?VWWWWsAAfWWYA?VA» ' 1 * NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! | DA JE Mestna hranilnica ljubljanska f V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. ^ Prometa koncem leta 1911 Bi 4.5 m ilij° nov ’^ on Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron ^ Rezervni zaklad hranilnice s.ao^.nnn .kron " ^ obrestuje po 4 1 2 °|o brez odbitka, || Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me ^ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože- njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili- ^ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna W vlada kranjska. ^ Denar pošiljajte po pošti, aii kaki zanesljivi banki Pr, banki zahtevajte odločno, da se Vam .pošlje denar I ^ :.ii '-Jnestno hranilnico ljubljansko’* v Ljubljani in m- ^ kako 'drugo ma.njr.riii, “šparkaso”. N pot p^takoj A po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi ^ site razločno in natančno. ^ ^ Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega S 4 X denarja. /v MMiHMMKSHSHSHgHMSMHSHOHOHBHOHBHMHBllSl« BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. f VARNOST! Skrb. s katero se vodi Bank of Siieb o y g*an, j a in¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. ^ 4 -. Premoženje 3,000,000 BANKofSHEBOVGAN A ROLL OF HONOR BANK 3% INTEREST PAID ON SAVINGS RES DOBRA ZEMLJA. .Ker so bili naši rojaki ponovno ociga- njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬ katerih zemljiških agentih v Chicagi, na podlagi neresničnih poročil, in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬ tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬ ročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. 3STaša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬ navadno rodovitna, ' brez peska in močr virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬ vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬ nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine je v slovenskih, rokah; slov. državna šo¬ la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konserviranje ku¬ mar ter mlekarna blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slo - venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so vsi ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena: $18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v aašem slovenskem opisu Willarda s sli¬ kami. Pišite še danes ponj na; ADRIA COIiONIZATION CO., 322 Reed St., Mil- \vaukee, Wis. — Ig. Kušljan in L,. Za - krajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle - dan j e, ker se lahko na lastne oči prepri¬ čate kaj in kako raste na naši zemlji. _ Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬ stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora pla cati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo. Ali prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni, zemljo, na kateri more farmer ugo¬ dno živeti ter lepo napredovati. That’s ali! — Ugodna prilika! i i za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, Cliippeva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za uadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First A ve., Mihvaukee, Wis. j _i r.= i c.. ^ 1 rr =—r =r ^---=.-n i- r==ys r =n Cenjenim naročnikom! Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih vojsk, avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske cesarske rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, naznanjamo, da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletno naroč- | nino na polutednik “NARODNI VESTNIK”, in to velja od 15. maja 1913 naprej. Kdoi se torej naroči sedaj m plača celoletno naroč¬ nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj. Naročilu pridejati je 3 centov za ovoj in poštnino. Velikost slik je 16x20, m so pravi kras za vsako sobo. “NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIGAN ST. Duluth, Minnesota. ' Glasnik, vi veste, da se je. godila delavcem 'krivica, zatoraj je vaša % dolžnost, da ne dajete delavstvu a. veselja in poguma do skebstva, i ampak, če že mečete voditi stav - karjev, da jih tudi ne izpostavlja- Dopisi. Ely Minn. Cenjeno uredništvo: Prosim pri občite ta moj skromen dopis v cenjeni d vo tednik. Naznaniti ho¬ čem, drustvenikom samostojnega slovenskega delavskega podpor - nega društva sv. Barbare št. 2, ki bo slavilo kmalu petletnico ob - stanka, da društvo lepo napredu¬ je, im je pristopilo v zadnjih de¬ setih mesecih 100 članov, talko, da šteje društvo danes 260 članov. In, če se vpošteva hujskanje zo - per to društvo, se mora priznati, da je to velikanski napredek. Kavno sedaj se čuje mnogo, da se morajo društva podvreči posta¬ vam dotične države v kateri poslu jejo, oziroma, da morajo imeti li¬ cenco za poslovanje. To je nekemu rojaku ravno pravo orodje, in ve¬ seli se že, češ sedaj bodo pa sv. Barbari strune navili. Rojak, ti se nikar ne veseli. Povsem prav je, da se mora društvo podvreči državnim zakonom, in to ne le društvo sv. Barbare, ampak pod - vreči se bo moralo vsako društvo katerekoli jednote ali zveze in to v državi Minnesota in tudi v vsa¬ ki drugi državi. Društvo sv. Bar¬ bare je vtemeljeno po zakonih dr¬ žave Pennsylvania, nje postave se bodo pa prilagodile vsem zahte¬ vam, katere bo stavila ta ali ona država; vzlie temu bo pa sv. Bar¬ bara napredovala kot je dosihmal. Ely šteje okoli 14 društev, in vsa ta društva imela bodo spolniti iste državne zahteve kot sv. Bar¬ bara, in gotovo je, da bo šlo dru¬ štvo sv. Barbare naprej kakor je šlo dosedaj, saj so pravila te jed¬ note vendar ena najboljših in naj¬ naprednejših. Društveniki poseb¬ no pa ustanovitelji tega društva delujejo v procvit društva, in tem se je zahvaliti, da društvo napre¬ duje. Kmalu bo prišel čas, da bomo slavili petletnico vštanove tega društva, zatoraj je potreba agita¬ cije, da 'bo ob tem času društvo še močneje kot- je danes, in uverjen sem, da bo štelo naše društvo ta¬ krat najmanj 300 članov. Konečno pozdravljam vse roja¬ ke in člane društva sv. Barbare, tebi vrli list pa najboljši uspeh. Fr. Pengol. Eveleth, Minn. te. Vedite, da niso vsi delavci ske- bi, in da si bodo zapomnili kako vi postopate. Če 'boste vi delali za barone, uvideli bodo enkrat celo skebi, da je vaš list deloma kriv, če zmaga krivica, in oni bodo ime¬ li polagoma vse druge nazore o vašem časnikarstvu kakor si mi - šiite vi. M. Ločan. Chisholm Minn. “Glasnik” je pač eden najhuj¬ ših skebov. V zadnji številki je pisal, da je povsem štrajk zgub - ljen, in da je večina delavcev zo¬ pet v rovih. To ni res. Isti man - deljci, ki so v rovih so večinoma stari možički in pa importirani ne¬ zavedni delavci; vendar vseh skup ni toliko, da bi bilo mogoče reči, da je štrajk zlomljen in, da je in¬ dustrija zopet v polnem tiru. “Glasnik” bi rad staivkarje po¬ tegnil za nos, da bi omamil še iste Slovence, ki. so zvesti nače - lom organiziranega delavstva. Slo¬ vencem je že itak še iz časa tla - ke desetine prirojeno hlapčevstvo, in tako je žalibog med našim na¬ rodom razmeroma največ skebov. Če bi bili na Michigan le Finci in Hrvati bila bi stavka že davno končana z zmago na delavski stra ni. Vendar isti Slovenci, ki ste se držali do danes držite se še za na¬ prej, ker nikakor ni res, da bi bi¬ la stavka zgubljena. Vi možje, ki ste še na stavki bodite odločni ju¬ naki delavstva. Čast vam! Vse de¬ lavstvo občuduje vašo in vaših žen zavednost, in vsaeega delavca in delavskega prijateljstva dolžnost pa je, da vas podpira v vašem bo¬ ju, ki bo odločil, če naj vlada še naprej sužnost ali če naj vlada v bodoče pravica. Vi stavfeolomci, ki ste prišli iz drugih krajev na Michigan, obr-- nite se in pojdite drugam za kru¬ hom. Sramota je, če pomagate tr¬ gati iz ust družin kruh, ki jim po vsej pravici gre. Vi domači delav¬ ci pa pojte iz dela in otreste se grdega priimka skeb, ki se bo vas držal do smrti in še po smrti. Skeb je grji priimek kot tat, in če ste omagali v življenških skušnjah, uvidite ta greh, pojdite vsi iz rud¬ nikov, in če to storite ne bo dolgo da bo slavilo delavstvo sijajno zmago in si bo zagotovilo večjih pravic. Vse delavstvo Amerike simpa - tiizuje s stavkarji, ker razmere, ki so vladale na Michigan so tako krivične, da so zahtevale mašče - vanja. In vi ljudje že zopet je neki zaplotni lajač postal nervozen in nevarno je, da se ta bolezen ne razvije v pravi kronični krč. Potrebno bi bilo, da se tak zaplotnik potrudi, da dobi sredstvo katero bi mu moglo pomagati, vendar pa dvomim, če 'bo to sredstvo dobil pri A. S. Najbolje je, če prime brisačo v ro¬ ke, jo namoči v kaki hudi kislini, in zagotovim ga, da mu bo to bolj pomagalo, kot pa vse otročje jav¬ kanje v A. S. Poznam te po duhu, da si velikan nevednosti im fana - tizma, in kot tak ne znaš druzega kot lajati in grizti meglo. Prepri¬ čan pa bodi, da vse. to nič ne iz¬ da, in da tudi uaše ljudstvo vsa¬ ki dan halj spregleduje. Iu, ker tvoji prismojeni dopisi, ali kako bi ta tvoj izum že imeno¬ val, nič ne škodijo in nič ne has- nejo, zato ti tudi ne vzamem za hudo. Če bi bil ti toliko moder, da bi razumel pomen, kar si spu¬ stil ven v A. S. dne 22. oktobra, bi ti gotovo postal razredno za - vedni delavec, ker iz tvoje prismo- darije je razvidno, da deluješ za drugih interese, ne zavedaš se pa delovanja za lastne koristi. Časa nimam toliko, da bi se bavil s ta¬ lko prismojeno polemiko, vendar hotel sem odgovoriti, da si ne bi ti mogoče mislil, kako hudo je nam, ako se kateri zaplotni lajač spusti upiti na oblake. Ti omenjaš, da se poslužim vse¬ ga za biznes. Pri tem se ti zelo daleč motiš, ker dejstvo kaže dru¬ gače. Jaz sicer sem za biznes, nam¬ reč za svoje interese. To trdim in odobrujem, in tudi delam za svo¬ je interese, zato ker sem socijalist. In skrajni čas je, da bi tudi vsak drugi delavec počel delati za svo¬ je interese — in ne za interese razreda ki tlači in izkorišča de¬ lavstvo. Meša se ti tudi nekaj glede mo¬ litve. Kaj se bojiš, da bi jaz mo¬ litve pojedel Skrbi za molitev, ka¬ tera ti roji po glavi, kaže, da ni - so tvoje možgane povsem zdrave in trezne. Treba je pač skrbeti za vse kaj druzega kot za take stva- ikatere -si ti predstavljaš. Po nik, Anton Marinšek, Unioinnam, John Sedej, Augusto Vriepir, J. T. Rutz; po 35 centov, Anton Pe- rušek; po 30 centov, Mrs Nikulich po 25 centov, Frank Skubic, Lud¬ vik Govže, Joe Virant, John An- dolšek, Marija Kovač, Ignac Kralj Frank Ilitti, Joe Mikše, John Tavžel, Frank Sedlaj, Anton Pe- trich, Mika Mihelich, Leo Steblaj, Sam Kaspar, John Smrekar, Mar¬ tin Režek, Neimenovan, Neimeno¬ van, Frank Levstik, John Roblek, Louis Glavan, Joe Steblaj, George Polapiar, John Petrich, Paul Ga - češa, Anton Jardas, John Jamnik, Joe Skrbic John Lustik, John Ma¬ tičič, Frank A. Turk, Louis Pete" lni, Jožef Petelin, Joe Petek, Frank Petek, Neimenovan, Joe Praznik, Louis Sever, Frank Ra - jar, Anton Brdajs, John Novljan, Frank Podržaj, Joe Gorpadol, Anton Bavdek, John Šuštar, An¬ ton Devčar, Anton Bobnar, ' Joe Krašovec, Frank L. Šerjak, Louis Bragar, Steve Gospeti, Anton Tomšič, Joe Sekula, Joe Osenik, Geo Gregorič, Frank Knavs, Frank Gregorič, Frank Mihelič, Anton Tegel, John Zupančič, Ru¬ dolf Zidar, Lovro Kostelc, John Tomšič; po 20 centov, Paul Krže, John Božič; po 10 centov, John Olsou, John Boben, Frank John¬ son; po 5 centov, otrok Mike Je¬ rina. Skupaj $46.25. ri tvojem mnenju ne bi smel socija¬ list moliti in v cerkev iti. Kaj pa naj bi Bog rekel takemu nevo - ščljivemu tepcu, ki niti ne pri - vošči, da bi tudi -drugi molil in- iskal privilegij za po smrti. Če je Bog ustvaril vse ljudi zakaj bi po¬ tem tudi soeijalisti ne smeli vča¬ sih v cerkev njega moliti, če se jim zljubi. Soeijalisti sicer ne zah¬ tevamo, da bi se nam dali. v cer - kvi prvi sedeži, vse kar mi zahte¬ vamo je, da naj tudi enkrat po - čne delavni svet skrbeti za ta svet ne samo za na ono stran groba. Ako si res tilajač delavec, potem bodi delavec, in če se spustiš v javnost, spusti se za tvoje pravi - ce iji za nič druzega. A. Mahne. ZA STAVKARJE NA MICHIGAN. Nabiralna pola prispevk v po¬ moč stavfcarjev na Michigan, vpo- slal v pridbčitev Jugoslovanski socijalistični 'klub št. 54, Aurora, Minn. Denar se j|e odposlal po klubu naravnost na Michigan. Po $1. — so darovali sledeči: Henry Delles, J. B. Mihelich, Fred Šilc, Karl Jerič, Ignac Ho - če var, Mike Topolka, John Obe - star, Karel Erickson, George Po - lanek, Joe Mikič, Jack Snoj, Lo¬ uis Trpič; po 60 centov, John Ora žen; po 50 centov, Martin Kapsch, Matt Jerič, Frank Ser jak, John Primc, Anton Mavrič, John Šer¬ jak, Agnes Šerjak, Jack Šerjak, Frank Lenček, Frank Anzelc, Mi¬ hael Klobučar, John Štefanich, Anton Bajc, Anton Bolka, Neime¬ novan, Mat Satlič, Joe Gover, Frank Glavan, Blaž Tomlanovich, Ge-orge Lopar, Frank Vaba-c, An¬ ton Buhar, Frank Slivar, Frank 'ki lastujete jMuhar, Steve Jedinak, Anton Jam Jugoslovansko Socijalisticko Udruženje broj 22 - je ponovno šahiralo prinose za Michiganske strajkaše dne 19 tog Octobra 1913 te je -sabralo svotu od $120.65, ko- ja je odaslana na Ernest Mills-a glavnog blagajnika od Western Federation of Miners, 605 Rail - road Building - Denver, Colorado. Imena idarovatelja: Po $2.00; Geo Slivac. Po $2.00; Toni Mihelcich, Anton Mahne, Anton Jurkovieh, G. S., Po$1.00; John Medvedich, Ju¬ re Cudina, Anton Pogorelc, Frank Sivšek, Dominik Zobec, Louis Drobnieh, John Čampa, Andro Repes, Frank Oblak, John Blat¬ nik Petar Murkovieh, Jolm Perko- vich, Dra-gutin Jurkovieh, Steve Praprotnik, August Mikuljan, Eli Butkovich, Frank Klobuearich, Steve Kasun, Luka Sebalj, Anton Žurga Martin Jakopich, Matt Bo¬ je, Joe Sebalj, Frank Pucelj, Tom Plus, Po 50c; John Jordan, Vinko Kinkkela, Joe Kočevar, Frank Levstik, Joe Borich, Frank Strle, Joe Grsich, Grga Klobučar, Ma¬ rija Petek, John Nosan, Anton Prebil, John Kočevar, Frančiška Repes, Jakob Žgank, Frank Go¬ milšek, Marija Gende, Martin Kapse, Joe Zvetich, Toma Mesich, Jolm Ciprijan, John- LaJvšin, Joe Petruch, Nick Dragesich, Frank Halnar, John Bachich, Nick Pav- lovich, Math Lagija, Mike Peraiar, Lovra Stajiiigar, Math Mazek, John Bobinac, George Rozman, John Barkovich, Spaso Varecak, P. B., August Lavrencich, Joe Oblak, Drago Mihelich, Joe Pike- 'pich, Ignatz B e vit ek, Bude Orlich, iz Ritavca, Paval Cavar, Josip Lavrieh, Frank Kukieh, Carolina Vufcovich, Slavish Bakery, Flori¬ jan Gervol, Frank Zecnik, Mile Bevandich, Toma Vidmar, Frank Medved, Luj Kočevar, Johan Pal- čar, Ludvig Šetina, Štefan Potoč - mik, Tomo Milinkivich, Nik Mihel¬ cich, Toni Pleshe, Toni Majnarich, Ivan Žagar, Math Majnarich, Ivan Bolf, Frank First, Math Pleše, pi- var, Frank Champa, Luj Košmrl, Frank Zbačnik, Math Knaus, Joe Lovšin, Tos. Bieanieh, Peter Tu- nich, Petar Mihelich, Joe Mihel cich, Joe Klaricr, Mike Oizanich, Geo Ozanich, Math Ule, Joe Pre¬ vec, Po 35c; Anton Stanfel, i po 39c; Petar Rade, Roko Geči. Po 25c; Frank Drap, John Gauheur, Wm. Ruomako, John Dolinar, John Mestih, Tony Lubar, Jolm Kočevar, Frank Porkat, Božo Pa- vicich, Ivan Tomac, Juro Tomac, F^ank Kazar, Jolm Bobin, Geo Kočevar, Anton Udovich, John Muren, Alojzija Znidarsich, Joe Koščak, Joe Hren, Vincenc Kola- rch, Anton Lovšin, Joe Jančar, John Dolinar, Andro Ekar, John Lamša, Frank Mihelich, Jolm Tra tar, Muth Kaitnar, Joe Oblak, Mi¬ ke Kopach, Joe Medved, Ludvig Mrse, Anton Srpan, Martin Erpe, Frančiška Martinc.ieh, Ignac Do¬ linšek, Frank Mlakar, Jolm Hiti, Frank Krapenc, Jakob Badnik’ John Lambergar, August Dimnik' Rudolf Šimenc, Frank Rogel, John Košmrl, John Petrak, Steve Rub- cich, Mile Valencich, Niciji, Grga Bieanieh, Mihael Sebalj, Marija Separo-vich, Paul Sprajcar, Fr. Lucich, Petar Ozanicali, Angelo Krajnik, Louis Bencina, Joe C. Gazvoda, Jakob Paulin, Mile Jur- kovich, Mile Cvetich, Nick Vuka- sich, Kuzma Balija, Andro Mo- drich, Janko Vukovich, Vašo Vi¬ do vich, Georg Varečak, Nick Da- tzanovich, Dragoja Jankovich, La- zo Vranesh, Marko Vranesh, Ge - org Zecevich, Georg Mihelich, Ste¬ ve Smolich, Nikola Hajdukovich, Rade Vraneshjovich, Trivun Li - 'bre kesa, Mile Lončar, Mihailo Lončar, Andro Tenčar, Martin Champa, Josip Grzetieh, Alojz Jurdano, Fr, Lenko, Tony Molič¬ nik, Andro Sališnik, Leo Slemšar, Charles Braznik, Tony Rudolf, Fr. Jez, Frank Mlakar, Math Ko - čevar, N. N., J. Rupicli, Jajrob Pleshe, Mike Majnarich, Ivan Ru¬ kavina, Jure Glad, Petar Malj.ko - vich, Dane Rajačich, Mihailo Mal- jkovieh, Frank Setina, Frank De- jalk, Andro Medved, Prijatelj, - Joe Verant, Hernjak, — Jakob Lugarich, Ferdinad, Jak Primo - zicli, Joe Petrich, Fr. Pecak, J. Debelja, Luj Kracnik, J. Rupar - cieh, Anton Vincina, Luj Ruper- eich, Anton Ruparcich, Anton Ba- kis, Marija Arko, John, Vesel, Joe Barbara, Joe žužek, Mike Vidmar, Tony Ivanc, Joe Rublich, J. Korbac, J. Zupaneich, Rudolf Robnik, M. J. Stark, Frank Petri¬ na, Luj Vidmar, Joe Bukovac, Johan, Jenko, Petar Danculovich, Marija Danculovich, Jolm Nu- chieh, Frank Champa, Luj Sam - se‘k, Andro Gregorieh, Luj Nosan, Johan Tanko, Joe Vesel, J. Bah, J. Cvar, Johan Levac, Johan Smo¬ le, Louis Hudolin, Tony Palcich, Johan Mlakar, Frank Klaus, Mar¬ tin Covednik, Johan Težak, Vide Smoleich, Fr. Podlagar, Geo Per- kovich, Joso Vranich, Jure Drazi- nieh, Ive Vranich, Mile Perkovich, Stipan Biškup, Mat-li Lisae, Joe Mihelcich, G. Stanfel, Anton Kla rich, Math Stanfel, Geo Klarich. Steve Krainik. Po 15c; — L. Jen¬ ko. Po lOc; Frank Novšek, i Ivica Lečul. jarhalne. Drugod po svetu se us¬ pešno poganjajo a mnogovrstne socialne probleme, ki se tičejo med drugim tudi - sličnih zadev; pri nas se odpravlja — kali? — goriško kolon-stvo, in celo v Bosni se opraščajo kmetje o-d begov, na Angleškem se za podobne kričeče razmere — našteto je le majhen del — ne zmenijo. Anglež je na¬ pol omamljen od velikosti in sla¬ ve Angleške, pa — živi. Geslo, ki je lastno anglosaškemu plemenu: “Človek živi le enkrat, zato uži¬ vaj!” vzpodbuja te ljudi na eni strani k nam neznani podjetnosti in žilavosti, na drugi pa jim mar- kotizira in mrtvi duha, da misli, da bo za danes vedno sledil ena - ki jutri. Sodnik: KaJkor je raizvideti iz zaznamka vaših kazni, je bilo vaše življenje jako viharno in pestro. O tožene : O prosim.... večino let sem vendar presedel v mirnih in mračnih ječah. Mož: Čudno, čudno.... letos je mleko tako -slabo. .. . lami pa je bilo nekaj tednov naravnost ne - beško dobro.... Žena: To je bilo takrat ko je vsled suše primanjkovalo vode. — Kaj — od lanskega leta si ni¬ si niti vinarja več izposodil. Kaj te je vendar pamet srečala? — Me*-; ne, le moje upnike. ROJAKOM V RAVNANJE. PISMA IZ LONDONA. (Konec.) Med temi veleposestniki je po¬ sebno eme®iti vojvoda Bedford - dvi, na kojega zemlji stoji med drugim British Museum po Lon - don Universcty College. Koliko je to, le kakih 47 hektarov veliko posestvo vredno, si more čitatelj predstavljati na podlagi dejstva, da znaša vrednost nekaterih po¬ sameznih njegovih hektarov svo¬ jih 63.000 funtov šterlingov ali poldrugi milijon kron. Na njem stoje nepregledne vrste boljših stanovanjskih hiš z visokimi in vedno rastočimi najemščinami. Vojvodov zastopnik ima pravico priti vsak trenutek v hišo ter za¬ ukazati na stroške najemnika vsa kojaike poprave, ki se mu zde po¬ trebne. Bedfordi se ponašajo, da večji del vsega njihovega pose - stva, zavzemajo parki in vrtovi ter da v hišah, zgajenih na’ njiho¬ vih zemljiščih le prav malo rev - nih ljudi stanuje. Bedfordi imajo še eno posestvo, ki je sicer njihovo najmanjše, a jako pomenljivo zanje. Na njem namreč stoji ogromna londonska tržnica Covent Garden Market. Dodatno k običajni najemščini ima vojvoda pravico pobirati tr¬ žnico od zelenjave, sadja in cve¬ tlic, pa od voz, ki dovažajo tako blago v tržnico. Tako n. pr. mora¬ jo trgovci plačati od vsakega re¬ šeta (neka mera) črešenj pol pe¬ nija — 5 vinarjev, od dvajset tu- catov šopov (čitatelji naj se ne strašijo preveč angleških mer!) korenja poldrugi šiling — 1 K 80 h, od zaboja pomaranč 2 peni¬ ja — 20 h itd. Na milijone in mi¬ lijone zabojev različne zelenjave prihaja leto za letom na ta trg in od vsakega zaboja je plačati od pol do štirih penijev (od 5 do 8o h). Vse skupaj — to nekaj znese, menda. Ti veleposestniki so imeli do najnovejšili časov prav čudne predpravice. Njihova namreč ni le zemlja, na kateri hiše stoje, am palk tudi vse ulice in trgi med hi¬ šami njihovega zemljišča. In tako so imeli še nedavno pravico za - graditi razne ulice ter jih zapirati ob ranih in za ljudstvo nerodnih urah — samo zato, da bi pokaza¬ li, da so oni gospodarji. Povrh te¬ ga je bilo videti čudne biriče po ulicah, ki so zavračali rape ali pozne vozove in celo pešce. Take srednjeveške razmere na¬ ravno onemogočujeje vsak napre¬ dek in so tudi vse prej nego patri- Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri - ki, poslužujte se Bank Momey Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bi jo se pri First State Bank of Ely kjer s-e lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča' za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. NAROČNIKI. ki se preselijo, se prosijo, da nam zraven novega naslova naznanijo tudi stari naslov, ker nam druga¬ če ni mogoče naslova popraviti. Mi imamo tisoče naročnikov ter je med njimi mnogo popolnoma enakih imen, vsled česar nam je nemogoče vedeti, kateri se je pre¬ selil. Ako se bodo cenjeni naroč - niki tega natančno držali, potem ne bo več pritožb, da ne dobiva eden ali drugi svojega lista. Rav - no tako nam naj tudi vsakdo, ki ne dobiva lista na popolnoma pra¬ vi naslov, to naznani, da popravi¬ mo. Pogosto se pripeti, da pride- novi pismonoša, ki dotičnega na¬ ročnika ne pozna, vsled česar nam list vrne, ker ni naslov dovolj ja¬ sen. Po daljšem času se še le na¬ ročnik oglasi, da lista ne dobiva. Bodite toraj pri naslovih natan - čni. Upravništvo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO, Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Ohio, in pozneje obiskal bo državo Penn- sylvanijo. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši In najnovejš! GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si 1 prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za m,ij ^Pfa Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba Vn druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam a a . poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON smo ^ | dete z njim jako zadovoljni. 1 ’ P re Pričani j. ' Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz ^ g ° dbs pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo." Ako padejo SQ ° Vi 1 iu Wejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki ^ Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem da v 1 - ■ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila S ™ ef H u TV 1 O UO f 1 1 lz- -r*r\cil -T orvi r\ TrcinlrAw,,.» K_T v - ^ plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite Ponj. B enko rus & 11250 INDIANA AVE.. CHICAGO, ILL. Vj mmm-mmimmmmmmmm.m.s&i&ig,. g A. M. MURNIK j ^ Grant Avenue Eveleth, Minn. ! Največja zaloga MANUF AKTURNLGA BLAGA, TKANInE ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRH GIH DOMAŽIH POTREBsuIN. i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! i PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE. PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENaH. & rsi naši jli da i »se n stezici ti prišli Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA (ikri. Bi ijOiova čet Viini, zaka pa Turi e priplazil a jili p; dober m Pišite : R. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MM po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. r, SMODKE najfinejše kakovosti z grbom slovenske delavske m> FOBNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE V« 1 FO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočani vsem slavnim društvom Slov. lavske Podporne Zve e. Blago razpošiljam na vse kraje pontmo sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. n v ^lovinsk Spisal Ve zoper - Tede l je, foroka f kalife in ro'd i & je ]l Pos P se ve l e Gary, Minnesota Druga In boljša prilika kol r , Indiana. Gary, Ko je U. S. Steel korporacija sklenila zgraditi v Gary, š» J* kansko jeklarno za $27,000,0000, je mislil svet in korporacija a frt i to zadnji korak v popolnosti jeklarske obrti. In v ocen z sedmimi leti je to tudi bil zadnji korak. , izdelovanj* Vendar svet se suče in s svetom suče se tudi znanstr jekla. , t)l jfi«*. Danes gradi ista korporacija na Gary, v mejah mesta u ,, r oksš*, drugo jeklarno, ki bo tako prekašala ono v Gary, . dia “ t, jeklarna v Gary, Indiana, one jeklarne, ki so se prej zg* ] et .h t«®; .Podjetnost ljudi v Gary, Indiana, je prestvanla v . . #ne8 50, kajšnje ničvredne peščene pustinje v cvetoče mesto, ni ' J . ^ v os / prebivalcev. Isti, ki so vporabili priliko, da so nan^up> ^ stotak Indiana, in v okolici, so napravili bogastvo. Ti loti s “ $25.W pet tisoč dolarjev, in kdor je investiral $500, isti je P več, in to v jako malih letih. . nremišlj^i 0 ,;# Tega dejstva smo se mi zavedali, in smo po korp r t . w v - - - — BCIctiij iu c / . StGCl h brali in kupili izvrstno ležeč kos zemljišča tik posest prosu" 1’ ^ v Gary, Minnesota, in smo razdelili ta prostor v tovarni v uary, JVLinnesota. in smo razdelili ta prostor v nro da.ie ’ ke,^ lote za manjša podjetja, trgovine, stanovanja m P Tinrio-irv nomunTU: ~ X_i_i _ • • n__ -L. • hočejo napraviti s špekulacijo denat Cene, po katerih prodajamo mi lote, se bodo kem. V kratkem času 12 do 14 mesecev se je zgr® -j, 170 uoslonii. vštnv« hn„i.- n niorlišne. saluni, hoteli, ur« a tem. 170 poslopij, vštevši bauko, gledišče, saluni, hoteli, hr ?“ 1 ho j e tc clisx n -n f-„ ._• - • ’ .V ... -torinvam. AKO :; v r r'Ji v&revsi oanivo, gieuisce, dišča za les, trgovine, mesarije in mnogo stanovanj.. j on j, i --ir""' ’ ” uradu in dobite stvar ..nitrat cene tega zemljišča, zglasite se v uradu in aou * 1 " štiri- Ne čakajte, da bo cena zopet zvišana trikrat ali ^ kupite sedaj iu tako boste deležni vsega dob ! filca ' rete zbrati Pošljite po mapo, slike in za listino s kojo za “ - e km alu loti se prodajajo hitro in te izvrstne prilike bo mog GARY L AND CO. Suite, 202 PaM w . TOWNSITE OFFICE: Cor. Commonwealth Ave.& Gary St. GARY, DULUTH, MINN. DUUJT 1 *' 0^ OARY LAND COMPANY Dulutli, Minn. Oospod;— . ], rc r vsa*- Prosim, pošljite mi brez vsake moje zaveze i Qarr) ,Mm> vse podatke glede lotov, katere imate na proaaj . Ime.ulica in štev. •Mesto . m pošlje'" 0 Izstrižite in izpolnite nam ta odrezek in mi ? Ptor Ki Me % Me. i s ° * b) (-h F 1, hj N n * d k N Ah ti. Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. ( Dalje.) ...a bi ja' z ne trdi1 :’’ ? e Odgovoril možek, “tistim, ki so bili ° S e gotovo ni nič. hudega prigodilo; pač pa potrebujejo živih; ali slišiš, »c &v _ m mc t v0tlUiI ’nioči & tcžko ranjeni vojaki, kar jih j, e Pphujej'0 in tarnajo? Podvizajva korake! ■ ..tu V20' . nrlViitelf se Vem' udoma sta odhitela nazaj proti Špiku in tekla, kolikor so gale noge in svet. Že sta krenila na nevarno stezo, ki kai jima prihiti nasproti 'hitrih korakov ali si ti?” je klical mož že od daleč, Ho [ Pdepemu Bogu I^.Jišavec, ali si ti?" je Klical mož že od daleč, “zdaj je, mrt • ostie gotovo šel v zrak. — Grozno! grozno!-Saj je bil pa -"'zadnji čas; — mislil sem, da je smodnik najbrže postal mo - ^'•^da se ne * 10te * vneti, le še eno ali dve minuti naj bi se ne 'vnelo, pa bi bil s0V1 ' ažnik prišel v votlino — in potem gorje ' s > en» 'H 'h .nai» upušavca m tukaj,” se mu je v odgovor oglasil Kroparski -IU .1 TV J 111 VSEH 5 iLOGOTHlf i CENAH, tevajte “tile!" a o žek TORKA mo - „ j pa sta tukaj dva dobra prijatelja, jaz in neki vojak, ki '■ jjann pomagat. f"\ h __ Kroparski možek!” je rekel prvi, “pozdravljam! — j, 1 tako je smodnik odnesel, mrtvaški mostič’ v zrak? Kaj je bilo zares nekaj strašnega?” f,p a nedopovedljivo grozno je bilo; toda na nesrečnem kraju ) e 'ži mnogo ranjenih, napol mrtvih in razmesarjenih vojakov, 10 '°sami ® e morejo prav nič pomagati; tem moramo pomagati, ® j e v naši moči in kar najhitreje moremo; povej, kdo si ven- poznam te. ” ... “Za prvega hlapca sluzim pri Anzelju; pa sem šele o'd sv. treh tukaj. Doma sem pa v Bohinju.” “Todakako pa je sovražnik mogel priti na Špik? In kje so gra' idobili pomoč? Ali jih je mnogo prišlo? — Že niste dobro pa- , er bi jih morali opaziti, ko so se 'bližali iz Bodešič sem k ste- ;vodi k “mrtvaškemu mostiču.” “Ali niste imeli nič straže?” “Seveda smo imeli stražo, toda sovražniki niso graščinski, am- . Turki, ki-• ” “Tnrki! — Bog se nas usmili,” je globoko vzdihnil France in jnislil. “Turški pesjami?! — Ali je resnica? — O sveti križ božji!” je ril ves prestrašen možek. “Da. Turki; Bog nas varuj te strašne nesreče! — Mi smo ime- > razpostavljene na vseh opasnih krajih, kjer smo mislili, da jejo priti graščinski. Ženske in otroke smo varno izastražili v vo¬ lve! naši bojevniki so čakali pripravljeni, da udarijo na so vraž - i ali da se zaženo proti gradu. Tedaj je pa prišel sovražnik, ise nismo nadejali, z Brd po opolzki senožeti in se potem po hci tiho in oprezno bližal “mrtvaškemu mostiču.” — Pes- i prišli po cesti iz Radovljice. Okoli mesta je morala že stra- i kri. Bog se vsmili vseh, katere zadene ta povodenj! — Glav- hova četa. je gotovo še ostala v Radovljici, ali pa je šla pro- zakaj na Bled je prišel le ne posebno velik oddelek, 'na ) pa Turki poplavljajo v velikih množicah. Kakih šestdeset se e priplazilo po stezi; ti so vsekakor hoteli napasti naše pri vo - ; so jih pač morali na kak način izvahati, saj pravijo, da ima i dober nos.” “Ali so juh skozi Brda kar tako pustili mimo iti?” je vprašal Štefuljček. “Pustili? Kdo pa naj bi jim 'branil? — Mlajši so vsi oboroženi pri naših četah, žene in otroci so v votlini; kar jih je pa še ostalo do¬ ma, so se pa samoposehi umevno zbali take množice turških tako groznih vojakov. In pa, ker so prišli tako nenadoma in nepričako - vano, nihče ni mogel razmišljati, (kako bi se jim vstavil.” “Kdo pa je prvi opazil, da so Turki tu in da se bližajo Špiku,” je zopet radovedno vprašal možek. “Jaz sem opazil,” je odgovoril hlapec; “splezal sem namreč na ono visoko jelko tam ob Bregarjevi hiši, da bi se nekoliko ozrl po okolici, kaj se godi. Ko sem talko že kake pol ure ogledoval okoli se¬ be, sem naenkrat opazil, da se je v Bregarjevi hiši začelo močno ka¬ diti in da so vsa okna postajala svetla in vedno svetlejša. To se mi je pa precej čudno zdelo, ker sem dobro vedel, da pri Bregarju ni nikogar doma....” “Kje pa so Bregarjevi?” ga je nagloma prekinil France, ki doslej ni zinil besedice,' ampak le zamišljeno poslušal ves pogovor in nestrpno 'čakal, kdaj 'bo slišal kaj o svojih. “Kje da so Bregarjevi?” je začudeno pogledal hlapec in neko¬ liko pomislil; “čakaj"; Zalka, njena sestra in otrok so šli že danes opoldne v votlino pri “slepem Bogu,” kjer so z drugimi ženskami vred popolnoma na varnem.” “Hvala in čast Bogu!” je stokal France. Hlapec ga je začudeno pogledoval in opazoval, toda Štefuljček ga je zopet silil: “Pripoveduj vendar naprej in ne pusti se preveč motiti;- torej v Bregarjevi hiši je gorelo; kaj se je zgodilo pozneje? Povej vendar! ’ ’ “Brž ko sem opazil, da res gori, sem hotel hitro splezati na tla in sklicati ljudi skupaj, da bi gasili....” “Kako pa je vedar ogenj nastal?” ga je vmes vprašal France. “Tega jaz sicer ne vem —■ ampak mislim si lahko. — Črna že¬ na je bila zopet tu.” “Kaj? Črna žena?” je kričal France tako glasno, da ga je hla¬ pec začudeno opazoval in premišljeval, kaj mu neki je, da so je ta¬ ko vznemiril. “Pripoveduj vendar nadalje!” ga je nevoljno priganjal Kropar¬ ski možek, “nimamo časa, da bi dolgo čenčali prazne stvari. ■— Po¬ vej torej, kar veš!” “Kakor rečeno” je začel hlapec pripovedovati obširno, sedel sem na drevesu in se oziral okrog sebe; ko sem opazil ogenj v Bregarje¬ vi hiši, sem hotel naglo splezati z drevesa in klicati na pomoč tedaj pa se je začela naenkrat pomikati po travniku sem — dolga, črna črta; nekaterikrat mi je prišel na uho žvenket sabelj in me¬ čev. -“Jezus, Marija, sovražniki gredo — to so Turki!” sem si mislil sam pri sebi, in res nisem se motil. Ko so sovražniki opa - žili ogenj, so namah obstali in sicer ravno pod mojim drevesom. Stvar se jim je zdela sumljiva; zato je njihov poveljnik poslal pet ali šest mož k požaru, ki naj bi skrbno preiskali, če jim ni morda na ta način nastavljena past, ki bi njih tirala v gotovo pogubo. Vohu¬ ni so odšli in kmalu na to sem zaslišal od tam glasen krik — in potem so privedli ti poslanci s pogorišča — “Črno ženo.” Morala je pač biti skrita nekje blizu Bregarjeve hiše. Njen obraz je bil oglje' močrn, oblečena je pa bila v dolg, popolnoma bel plašč. Poveljnik jo je vprašal, kdo da je in kaj hoče tukaj. Tedaj je pa žena bliskoma vrgla svoj plašč na tla, potegnila nekaj črnega z obraza — in iz črne žene je naenkrat postal vojak v polni turški vojaški opravi Pa bila je žena, zakaj njen glas jo je razodeval kot tako. (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE Cloihing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blagv po primernih in poštenih cenah. ge si Žalosten ali otožen poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj- uovejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO First National Bank, EVELETH, MINN. Naistarejša narodna banka na Mesaba Rang«. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. V u Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. 3 E== 1 [ Prepričajta se oistinitosfi! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. SE, ST. PAIH® isti te V SLUŽBI KALIFA. ovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželič. KE •s*# nger, in d, Ohio. n« „illK a ai> a 11 . jp-A ^ A* 3 prej ■ -n »G W s “ ti S« V (Dalje.) Vedel je prav dobro, da bi se vsi pravoverni inuslimi i zoper njega, ako bi položil roko na posvečeno osebo kali- f ®®el je, da ves narod smatra rod Omajevcev za prave našle - • proroka Mohameda, in da bi postal nevernik, ako 'bi rušil in dvignil sebe do te časti, sebe, ki ni mogel dokazati, Tov rod izhaja iz rodu proroka ali njegovih prvih služabnikov. r~ Se je lahko, da bo Hešam, pravi kalif, ako ne bo imel sina a > posinovil katerega njegovih sinov. Dokler je Alman - se vendar ni moglo misliti nato, zakaj kalif je bil star eset let, ko je prišel Albdehnelik do hadžibske časti. Ab - sjp’ Sm m slednik Almazorjev, je bil kakor njegov oče. Ja- Pade daleč od drevesa. Tudi on se je vsako leto po dvakrat zoper kristjane, a ni živel dolgo. Zbolel je in umrl, naj - raeseca satana Hodžre 339. Z njim je legel v grob slav¬ ij - a .’ Znam e®ja so se prikazala na nebu. Prikazali sta se - repat ;* v e ' zvezdogledi so čitali iz zvezd slaba znamenja. 8 abič Ilešam je imenoval drugega sina Almazorovega E7 2a hadžiba, Ali kmalu se je opazilo, da v njm ni duše Pa a ' ženskar in malovreden človek, je bil silno sla- , m to, v cesar niso storili niti njegov veliki oče, niti njegov j- e ,r ‘i £ ?* ! a ln 0( jl°čil se je prehiteti svojga sovražnika prej, L? r cti Soy V ° v j s ^ e - Zbral je urno vse svoje čete in pohitel iz Ij 2 Vh 0 ; aZnitl1 - Z Afričani in telesno stražo je odšel Ab- ^hiani T- ™ es t° je bilo brez vojske. Gorje mu, če ga ‘ta r °jaki je prijatelji Muhamedovi so vse to naznani- 1Zm '5slil zvit načrt. Razdelil je svojo vojsko na k ° r iov '' e _P os tal na sproti Abderamanu, a z drugim Pia. j, °' Njegova konjenica je naskočila glavno mesto glasil me ^ a kad ^ a Hešam a so dobili v roke. Muhamed Po.Kordov-i, da je hadžib Abderaman vržen. Bilo Abderaman to zvedel. Vendar je še vrjel v ljubezen naroda, kateremu je bil vedno dober in katerega si je um el pridobiti z igrami in denarjem. A kruto se je varal. Njegova konjeni¬ ca je prišla sicer brez odpora v mesto Kordovo, prijezdila celo do kraljevske palače Alkazarja, a tu se je sreča od njega poslovila. Mnogo ljudstva je 'bilo zbranega na trgu bili so to sami mirni ljudje, a bila je tudi vojska Muhamedova. Abderaman, videč Muhameda med vojsko, je takoj zaukazal, naj se navali na njegove ljudi. Ob¬ enem pa je zaklical narodu : — Narod, moj oče te je dvignil do velike slave, moj brat je nadaljeval velika dela in jaz te hočem napraviti za najsrečnejši na - rod, spomni se Almazora, spomni se Abdelmelika, spomni se mene, ki te juhi ! Razvil se je vroč boj med Mohamedovimi in Abderamanovimi četami in narod je gledal vse to mirno. Abderaman je spoznal, da. je bila njegova želja prazna, ko se je zanašal na ljubezen naroda. Spočetka so navalile njegove čete ka¬ kor vihar na Muhamedove in sekalo se in bilo. Ali sreča se je spreme¬ nila, Ko je pobegnil narod v stranske ulice, so Muhamedovi voja¬ ki, odbivši prvi Abderamanov naval, začeli nevsmiljeno preganjati nasprotne čete. Udarjal je meč ob meč, konji so gazili krvava trupla in Abderamanu ni preostajalo drugo, ne‘go da pobegne iz mesta Kor do ve. Narod je z oken in streh in s stranskih ulic, gledal to 'bitko vzklikal in vpil: — Smrt hadžibu, smrt hadžibu! Abderaman se je v tm trenutku pokazal kot pravi sin Alman- sorov. Čeprav se je v mikal, je vendarle puščal za seboj potok krvi. Divje in besno so se borili na obeh straneh. Ko je zapustil mesto, se je število njegovih vojakov zelo skrčilo. Sovražnikove sulice so zadele x\bdermanovega konja, ki se je zgrudil. Sovražniki so potegnili Abdermana težko ranjenega izpod konja šele tedaj, ko so uničili zadnje njegove čete. Kaj se je dalje zgodilo z njim, to boš takoj videl sam. Vprašam te samo, zakaj sem ti to pripovedoval? — Zakaj ? — Ker si malo poprej pravil, kako je slava nekaj, po čem bi mo - rali hrepeneti in katero tudi ti iščeš. Evo, sedaj sem ti povedal celo zgodovino slavnega rodu. Bolj slaven niti človek biti ne more. Ali kaj je slava? Ali se je Almansor, začetek te slave nadejal, da bodo zvezde slave, katere je zasadil visoko nad oblake, kdaj zatemnele. Mladec, kaj je slava? Dim v vetru, kaplja vode na solncu, oblak na jasnem nebu. Kaj je slava? Nič! Ej, modrijan iz iztoka! Morda imaš prav, a na nekaj pozabljaš. Almanzor je bil vendar le slaven. Da se pa ni to posrečilo Abdera man n, kaj zato? Kolo sreče se obrača, to kar je zgoraj, pade, kar je spodaj, pride navzgor. Blagor onim, ki umro, dokler so na vrhuncu slave. Pesniki jih opevajo in narodi se spominjajo njih imena od vekov na veke. — In kaj imajo od tega? — vpraša Osman. Po teli besedah ga potegne skozi množico, zakaj bila sta že sre¬ di mesta. Ta množica je mahala z rokami in vpila ter se rila na eno stran. — Kam gre ta narod ? * — Takoj boš videl, moj slavni mladec.... Vedno bolj se je dozdevalo Strezinji zakaj gre. Ljudje so pre ¬ klinjali eno ime. Bilo je to ime Abderamanovo. Ljudje so ga psovali in mu dajali grda imena. Eden ga je imenoval izdajalca, drugi lopova, tretji nesrečnega Sancha.... Na prijatelje Abderamanove so pljuvali in vsak čas se je 'začul udarec po ledjih tega ali one¬ ga pristaša propalega hadžiba. Strezinja in njegov vodnik sta prišla 'blizu džamije. (Dalje prihodnjič.) John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM . DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. FIRST NATIONAL BANKI Vi? S Chisholm - - Minn. Vi* Vi? Vi?Vi* «4» »i? Vi« ViVVi* Vi? Vi? V.? V 4 ? Vi? V 4 * Vi* Vi?>i* Vi* /1* i'4 i’4 V A»4 V ¥ V i’4 v 4 v ¥ f*4 Vi? b i se, Vi? f’4 Vj? i*4 V 4 ? j>4 Vi? ge, »i? v»? ge, ¥ ge, V ge, ¥ gz ¥ ge, Vi? Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost §5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne iiste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! S S f’4 V 4 ? f’4 Vi? S s f’4 Vi? b f’4 V 4 ? f’4 Vi? ge, ¥ S % v 1 Vi? «*4 #i? f ’4 f ’4 ge, ge, ge, ge, ge, ge, ge, ge ge ge. ge, v ge ge, ge, ge ge. ge. ge, ge, ge. ge, ge, j?4 Vi?Vi?Vi?V 4 ?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?-;feVi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi*Vi?»s Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA- TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINI VEDNO SAMO tOc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEGA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBINGr, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. 'M !»& Brf\vingCompany Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v Sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovi]. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. i ! M. F. SKALA, agent za \Sn Bi B= Bi Bi Bi - Bi £ Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake JjfJ Ul vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Ul Ui Hi Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples" Duluth pivo. s * ELY, MINN. jjj ■fi S Telephone No 52. ZAPISNIK 4. konvencije slovensko-katoliške- ga društva sv. Barbare, dne 22. septembra 1913, v Pittsburg, Pa. (Dalje.) Članice I. razred. Samo za smrt- nmo. po vsiprejetju v društvo; v sluča¬ ju, da traja bolezen čez 4 tedne, je opravičena do podpore zopet po $1 na dan. Za navadne ženske bolezni se ne plača nobena bolni¬ ška podpora, oziroma v nosečno - sti. Predlagano in podpirano, da se ženske v blagoslovljenem stanu ne sprejemajo v društvo. Spre¬ jeto. Točka 6. nespremenjena. Točka 7. Črta se: prvo društve¬ nemu zdravniku, potem takoj po¬ stajnemu tajniku, ter se doda: prvo postr ’ mmu tajniku 1 in po - tem takoj ’ z d ravniku. Točka 8. Črta se: 6, ter se na - domesti povsodi: 4. Točka 9. nespremenjena. Točka 10. nespremenjena. Točka 11. se črta. Toč'kel2, 13, 14, 15, 16 in 17 ne¬ spremenjene. Točka 18. Črta se: ker sicer iz¬ gubi bolniško podporo. Točke 19, 20. in 21. ostanejo nespremenjene. Točka 22. se črata. Točki 23. itn 24. ostaneta ne ■ spremenjeni. Točka 25. se črta ter se doda nova, katera se glasi: V slučaju pretepa plača društvo podporo, ako je bil bil dotičnik napaden in ni dal nikakega. povoda za pretep ne z besedo ne z dejanjem. V to svrho mora društvo izvoliti pose¬ ben odbor, ki vodi preiskavo; v 'to odbor se morajo voliti le taki člani, ki so nepristranski. Točke 26., 27., 28. in 29. so ne - Spremenjene Točka 30. Črta se: 20e, ter se nadomesti: 30c. Točki 31. in 32. sta mespreme - njeni. Br. gl. predsednik zaključi sejo ob 12 uri opoldne. Članice II. razred. Samo za smrt- nino. Za $250 smrtnine. Za članice, in članice se plaču - je, 'zavarovane za usmrtnino, za bolniško podporo 60c, za paško d - nino lOe, za rezervni sklad Sc in za upravnino 6c. Vsako leto se vzame 15c iz o- tročjega oddelka za upravni sklad' Ženske II. razreda, to je, kate¬ re so zavarovane samo za smrtn ; - no, plačajo vsako leto 15c uprav - nih stroškov meseca junija. Glavni odbor ima v slučaju po¬ trebe povišati vsak asesment, ko¬ likor potrebe kažejo. člen IX. Bolniška podpora. Točka 1. nespremenjena. Točka 2. nespremenjena. Točka 3. se črta, ter se doda nova, katera se glasi: Vsak član ima pravico do bolni - ške podpore za eno in isto bole¬ zen. Če dotičnik po sprejetju cele bolniške podpore ozdravi, ima pravico do podpore za vsako dru - go bolezen. Člani, kateri so ne¬ ozdravljivi, plačujejo po spreje¬ tju bolniške podpore samo še smrtnino. Točka 4, se črta, nova se glasi: Ženske II. razreda so opravičene samo do smrtnine. Točka 5.‘ostane nespremenjena ter se doda: Ženske za naravni porod prejemajo $10 bolniške podpore, toda to samo 8 mesecev Točki 5. in 6. se črtata. Točka 7. se črta, ter se nadomesti; V slu¬ čaju odsotnosti društv. zdravnika se kandidat lahko preišče pri dru¬ gem zdravniku; postajni tajnik mora poročati vrh. zdravniku. Točka 8. nespremenjena. Člen XVIII. Redne in izvan - redne konvencije. Točka 1. osta - ne, ter se doda: prvi pondeljek. Točki 2. in 3. ostaneta nespreme¬ njeni. Izvanredne konvencije. Točka 1. nespremenjena, črta se le: naj določi gl. urad, ter se doda: se določi po splošnem glasovanju članov vseh postaj, in sicer po dvetretjinski večini \glasov. Toč ki 2. in 3. nespremenjeni. Točka 4. naj se četa: 13, ter se nadome - sti: 18. Točka 5. ostane, ter se spremeni v toliko, da se črta: “nima”. Točka.6. se črta. Točki 7. in 8. nespremenjeni. Splošno zborovanje. Točke 1. 2. 3., 4., in 5. nespremenjene. Točke 6. se črta. Raždruženje. Ta članek ostane, ter se še doda: Vsa premičnina in nepremičnina, imovina ali blago, razun društvenih knjig, papir in pečat, ostane članom postaje. Razne določbe. Točka 1. osta - ne. Točka 2. naj se glasi: Urado¬ vanje tega odbora se glasi: začne s pričetkom konvencije in se kon¬ ča z zaključkom konvencije. Toč¬ ke 3., 4. in 5. nespremenjene. • Dolžnosti društvenega glasila. Točka 1. Društveno glasilo je dolžno objavljati vsak mesec vse pristopile, odstopile, suspendova - ne, črtane in umrle elane. Točka 2. Priobčiti zapisnik vseh sej gl. odbora. Točka 3. Priobčiti vsa naznanila iz gl. urada, tikajoča se organizacije. Točka 4. Glasilo mora biti unijski list, 'kateremu se plača $75 na leto. Predsednik zaključi sejo ob 10. uri zvečer. Jos. Peternel gl. predsednik. Anton Demšar, zapisnikar. Fran Borštnar, zapisnikar. hodnim gl uradnikom, ko nasto - pijo svoj urad' 1 jan. 1914. Predlagano in podpirano je za- sledeča poroštva: gl. predsednika $2000, gl. tajnik $10,000, gl. bla- ajnik $ 25,000, pooblašče¬ nec $2000, gl. nadzorni odbor vsak po $500 skupaj $20,000. Društveni uradniki posameznih postaj: tajnik blagajnik in zastop nik, vsak po $500, skupaj $1500 ' Pride razniotrivanje zaradi združitve jednot in zvez. Predlagano in podpirano, da se naj izvoli dva 'delegata za sesta - nek meseca januarja v Chicago, UL, katerega bo imela S. N. P. J. ter ostale zveze za združitev. V name se živahna debata, nakar se debata zaključi. Predlagano, da naj se najprvo da na glasovanje, ako je naša or¬ ganizacija za združitev ali ne. Da se na glasovanje: kateri so za združitev, naj rečejo: da, kateri pa niso za združitev, naj rečejo ne. Vrši se glasovanje. Za pred - log “da” je bilo 39 glasov in za predlog “ne” 23 glasov. Predlagano in potrjeno, da se ozvoli dva delegata za prihodnji sestanek meseca januarja 1914 v Chicago, 111. 'Sprejeto. Delegatje so predlagani: Ste - fančič, Demšar, 'Podvasnik, Klop- Widervol, in Orb .Žan. Po kratki debati se sprejme, da naj pošlje vsaka stranka- po enega, in sicer: tisti, kateri so glasovali da”, enega, tisti pa, kateri so glasovali “ne”, tudi enega. Iz¬ voljena sta bila br. Štefančič in br. Podvasnik ter se njima določi plača kakor gl. uradnikom za čas amude. Sprejeto. Plača gl. uradnikov za prihod¬ nja tri leta je sledeča, gl. pred - sednik ima plače mesečno $10, I. podpredsednik ima plače na leto $15, II. gl. podpredsednik ima letne plače $10, gl. tajnik ima mesečne plače $125, v slučaju, da potrebuje' pomočnika, ga mora sam plačati iz svojega žepa; po¬ oblaščenec ima letne plače $50; predsednik gl. nadzornega odbo - ra ima letne plače $15; trije gl. nadzorniki letne plače po 10; plača predsdniku gl. porotnega odbora letno $25; plača I. in II. gl. porotniku po $20 na leto. Predlagano in podpirano, da se voli še tri glavne uradnike v u - pravni odbor, da preskrbujejo vse listine, knjige, znake in rega - lije za organizacijo in da ima vsako društvo pravico obrniti se na ta odbor v potrebi društvenih zastav in drugih potrebščin. Vse se mora naročiti pri unijskih tvrd ikab. Ta o-dbor mora tudi skrbeti za napravo in sestavo pravil ter ža prestavo v angleški jezik. Pla¬ ča se njim določi letno po $10, ako pa imajo kako posebno delo, ;e plača za zamudo časa. Ves ta DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška Katinskih Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere popuščajo, da zamore^ poleg slovenskih Jednot vzdrževati še ^eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil.. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na me s ec in za po¬ smrtnino $500,00, $ 1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Butovich, C. R., Jo¬ seph Schweigei’, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomsich, S. C. HARMONIKE ljam vsakojake har- j monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale* Bos 19, Wew Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj- starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bhlniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Feshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77,, zastopnik. Building, Dulutli, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, Minn., se priporoča rojakom Sloven cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH SEOVE1T - SKO-HK VATSKI POGREBNIK, 416—6tll St., Calumet, Midi. Se priporoča c e nj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIKOVICH JAVNI NO TAB, South Range, Mick., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, S S. H BANOE Naj večja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. Društvo sv. Petra odbor pa ima natančno voditi za¬ pisnik o svojem poslovanju ter o istem poročati na prihodnji kon - venciji. Gl. tajnik ne sprejema nobefte plače pri reviziji knjig; drugi gl. odborniki prejemajo plače po $4 na dan pri šestmesečnih ali letnih računih. Br. gl. predsednik zaključi se¬ jo ob 12. uri opoldne. Jos. Peternel, gl. predsednik. Anton Demšar, zapisnikar. Fran Borštnar, zapisnikar. št. 20, S. H. Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje. predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, ^.ajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Benich, I.-tajnik; Frank Frebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank. Jarc. PICTURE FRAME CO Gleaser fotogra- grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th SL, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. > Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu* in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Biviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, . Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Gzanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič« redar. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. Dvanajsta seja dne 27. sept. Br. gl. predsednik otvori sejo točno oh 8. nri zjutraj. Br. gl. tajnik čita imena gl. od¬ bornikov in hr. 'delegatov. Nav - zoči so vsi Čita se zapisnik 9 in 10. seje. Predlagano, da se zapisnik sprej¬ me in odobri. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se pošlje,dva br. delegata v tiskar¬ no, ako se mora dohiti zapisnik vseh dosedanjih sej poprej, ka - kor se 'bodo podali hr. delegatje na svoje domove, 'da v to posre - dujeta Naznanilo in priporočilo od po¬ sebnega odbora, kako velika svo- ta poroštva naj bi se naložila pri Župnik: Ti, Marica, Marica Macahainka, tebe bomo iz Mariji¬ ne družbe izključili .... ti si, ti si koketna, da jako koketna. Marica: Kaj pa je to. .. . Ko¬ ketna. Župnik: Pokvarjena si in za - peljuješ fante.... še našega go¬ spoda kaplana. Marica: Oh, naj no gredo.... Župnik: Tiho.... jaz sem sam videl.... Kadar srečaš gospoda kaplan^ pa se začneš na bodeljnu praskati.... zapeljivka zapeljiva. Prvi potepuh: Depo te prosim., usekaj me parkrat po glavi.... ves sem zmešan-.... Drugi potepuh: Ali ponoči ni¬ si spal. .. . Prvi potepuh: Spal sem že.... ampak strašne sanje sem imel. .. . Pomisli sanjalo se mi je, da sem drva žagal.... in zdaj sem ves. topoglav, .. . * * * — Gospodična 01,ga-jaz vas ljubim. Za vas 'hi ^storil največjo žrtev. — Potem seporočite z mojo sta¬ rejšo sestro, da že pride enkrat pod klobuk in ne bo več trpin¬ čila cele naše familije. MINNESOTA FRANK VERANTH, E1 p y ; i ' Minn., priporoča se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Naznanilo in priporočilo. GOSTILNO SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. HELO PRIJATELJIČIN tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačka” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta .Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. IAUM D A DTfll Chisholm, Minn., JUIlli DJ\I\1UL, grocerijska PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepn - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR bo 1 ?.*™- poroča rojake m za obilen obisk GO STIIiNE, kjer - ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. American Exchange — Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka-za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo važne liste. 3 “|o obresti od vlog. MIKE DANCULOVICH '„°S£ 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo- jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi KADAR RABIŠ pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa¬ kovrstnih oblek po najnizji ceni. Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. To St.Paul Minneapolis Chicago Milwaukee s PLfflNDID TK A I v s Electric Ughted. Vncuum Cleaned. TICKET OFFICES: n\JLUTH—J. P. Gearey, D. p. A. City Office, Spalding Hotel block. Depot, corner Saperior St. and Sisth ,Ave, West. I PERIOD-J. D. Morrissej G. A. City Office, 823 Tow~ er Ave. Depot, corner Win- ter St. and Ogrden Ave. POZOR : Rojakom po Minnesoti in po 'drugih okraiil da se loti, ki so na prodaj v Gary, Mihu., pr i en j “ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni cenT jeSj j 111 ' ^ A ceni, to U čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, pA z a kr aiei zaključka, da bo-de morala cene lotam povzdi» n v ;ie 7 a 4. m P* Irederi . • * e Ma.ni r Jei *, in' fcesto. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH F JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SA- CI JALNIH NIČEL. __ FIRST NATIONAL BANK* DULUTH - m |NN Glavnica $ 500 . 000 * Preostanek in neraz delje" dobiček . $1 , 550 . 00 °- K v Nev V to banko vlaga država vrednosti* svojo , £ Ji - . v, l * e k Obresti hranilnih vlog se pl dneva vlogo* ul <*> 1 bi m