Stran 393.
Obrtnija.
Zopet nekaj o žganju.
Klic: proč z alkoholom, proč z žganjem, ne sme umolkniti. Dasi mnogi delajo kisle obraze, kadarkoli slišijo kaj o žganju in njegovi škodljivosti, nas to ne sme ustrašiti, da vedno in zopet odkrivamo rano, ki krvavi na narodnem telesu. Ni vsega žganje krivo, a vender tudi ni je reči, ki bo tako mogočno vplivalo na naše družbinske razmere, kakor ta tekočina. Če zasluži kaj ime pravega ljudskega sovražnika, tako je alkohol v prvi vrsti, kateremu se mora pridejati to ime. Tako sodijo vsi, katerim je ljudski blagor na srcu, in o tem pričajo vsakdanje tuitam jako bridke skušnje. Predsodkov seve tudi ni nikjer toliko, kakor ravno pri alkoholu, ker nobena reč, ne more človeka in njegove razsodnosti tako trapiti, kakor ravno ta strup. Razun tega mora imeti pa tudi vsaka dobra reč svoje nasprotnike, drugače bi ne bila dobra, in tako je tudi s prizadevanjem, odstraniti slab vpliv onega strupa, ki se prodaja ljudstvu za dragocen denar v žganju in drugih žganih tekočinah. Konečno bo vender le resnica zmagala.
Jako imenitni pojavi v vprašanju o alkoholu so se prikazali na mednarodnem shodu zoper alkohol, ki se je vršil meseca aprila letošnjega leta na Dunaju. Kako se je ta shod vršil, o tem so poročali na široko vsi časopisi. Značilno je bilo posebno to, da so hoteli imeti socijalni demokratje pri tem glasno besedo, ter so obdelovali celo vprašanje iz zgolj strankarskega stališča. To se jim seve ni posrečilo, ali na vsak način je treba omeniti dejstva, da so ravno socijalni demokratje prišli do prepričanja, da je alkohol, žganje, delavcem in nižjim stanovom najhujši sovražnik. Tu naj bi si zapomnili oni izmed našega slovenskega ljudstva, kateri sodijo, da bi bilo svar-jenje pred strašnimi nasledki žganja, posebno od strani dušnih pastirjev, le nekako strašilo, ki nima posebnega pomena.   Saj  ne  manjka pridig in resnih
opominov, ali uspeha navadno ni, ker gre beseda pri enem ušesu noter pri drugem vun. Seve je ravno pijancu najtežavnejše pridigati, ker mu resnica oči kolje, ali sodimo, da je pri tem vplivno tudi to, ker ljudje mislijo, da se mora tako učiti od duhovske strani, z ravnanjem po naukih se pa ne mudi! Pri tem shodu pa se je pokazalo, da zoper žganje niso samo oni, katerim je časni in pred vsem večni blagor ljudstva prva reč, namreč duhovniki in vsi pravi rodoljubi, ampak tudi socijalni demokratje, ki se za večnost navadno toliko zmenijo, kakor za lanski sneg.
Tudi v našem ljudstvu se je že precej udomačil demokratski duh in mnogi se ga nekako vesele, ker menijo, da bo potem odstranjeno vse, kar jim zdaj še more ogreniti njih uživanje. Mnogi pijejo tudi že sedaj na račun socijalnodemokratične zmage. Te vroče in žejne rudečkarje hočemo malo politi s tem, da jim povemo dejstvo, da so tudi socijalni demokratje zoper žganje. Ako se torej oklepajo upa, da bo v demokratskem kraljestvu glaž vedno poln — potem se jako goljufajo, kakor bi bili (kar seve tudi ne verjamejo radi) opeharjeni še v mnogo drugih rečeh. Oni torej, ki menijo, da se jim še žganje ne privošči, ako se jim pove: varujte se žganja — oni, pravim, naj vedo, da jim žganje tudi ne privoščijo ljudje, kateri vedno in vedno oznanujejo, da so največji prijatelji ljudstva. To je tudi nekaj naravnega. Socijalni demokratje so v obče seve na čisto krivih potih, ali mnogi imajo res voljo ljudem pomagati. Taki pa ravno zaradi tega ne smejo in ne morejo ljudi j pustiti v mnenju, da bi jim bilo pomagano, če bi žganje teklo morebiti po vsih rekah, ampak morajo reči: Ne, to ni vaša rešitev, ampak vaš pogin!
Razvidno je pa iz tega dejstva tudi, da so pravi prijatelji ljudstva oni, ki so že davno pred socijalnimi demokrati ljudi učili in jim klicali: Varujte se žganja, ki je vaš največji sovražnik. Resnica mora torej prej ali slej na dan. To smo hoteli posebno omeniti, ker sodimo, da je ta prikazen imenitna tudi za naše domače razmere. Naj bi se povsod, kjerkoli je kraj, čas in priložnost, storiti nekaj zoper žganje, poudarjalo tudi to, da so na Dunaju tudi socijalni demokratje postali nasprotniki — šnopsarjev in šnopsarije!
Drugo, kar se je na tem shodu posebno povdar-jalo, je to, da se mora povsod pobijati močno ukoreninjeno mnenje o redilni moči alkohola. Ljudje naj bi se ne dali zapeljati niti od svojih čutov niti od raznih zapeljivcev. Alkohol, bodisi v žganju, vinu ali pivu, je le zdražilna, ne pa redilna snov. Ker razburi človeku živce, mora mu biti v marsikaterem oziru v korist. O tem ni dvombe, saj se je spočetka sosebno žganjski alkohol sploh rabil le kot zdravilo. Kdor se pa pijač poslužuje z namenom, da bi se okrepčal, redil, prišel do moči, ta se goljufa. Tako se pa dan na dan goljufa mnogo ljudi, ne da bi se dali prepričati.   S  pijačami  si  mislijo opomoči, a ravno pijače
Stran 394.
jim vzamejo telesne moči in jim pripravijo prerani grob. Ministrski predsednik pl. Korber je v svojem govoru povdarjal posebno to dejstvo in vsi strokovnjaki so mu pritrjevali ter dokazali resničnost tega z neovrgljivimi dokazi. BModerna znanost", pravi minister, „je razkrila pogubonosni vpliv alkohola na povprečno dolgost človeškega življenja. Boj, kateri se danes bije, velja alkoholu posebno kot redilnemu sredstvu. V tem oziru je alkohol zares nezvest prijatelj; najprej stori dobro, da more potem tembolj pustošiti. Alkohol ne krepča, temveč uničuje vse, ki se mu udajo".
To naj bi si dobro zapomnili oni reveži, ki imajo le malo prislužka ali pridelka in si še s tem kupujejo mesto dobre, redilne hrane, le pijače, posebno žganja, ter imajo tako nekako dvojno škodo. Telesne moči vedno bolj hirajo, pride bolezen in nesposobnost za delo, s časom ni zaslužka in zato je pomanjkanje pri vsih koncih in krajih. Tako gre mnogim; pijače so jim v telesni in dušni pogin. Drugi vidijo sicer njih žalosten konec, a žal, le malo jih je, kateri bi se varovali te poti in ne drvili s prvimi vred v isti prepad. Dr. Bar pravi: »Nobeno mnenje ni toliko pospešilo pijančevanja in pridobilo alkoholu toliko prijateljev, kakor mnenje, da daje moč in redi; ali tudi nobeno mnenje ni nevarnejše in nobeno ni toliko škodovalo nižjim stanovom, kakor to, ki je naredilo iz alkohola in sploh pijač redilna sredstva".
Zato pravimo: Delavci, kmetje, ki opravljate težka telesna dela, ako si hočete pridobiti novih močij, potem jih ne iščite v pijačah; posebno ne v žganju, drugače boste oslabeli in imeli dvojno škodo. To je mnenje in prepričanje vseh učenjakov in zdravnikov; o tem se prepriča vsak lahko tudi sam, če ga morda ravno pijače niso že oslepile. Kakor se je priznalo na zadnjem shodu na Dunaju, so bili tam vsi deležniki istega mnenja od našega prvega ministra do zadnjega socijalnega demokrata.                     T.