PRVI DAN -Z večjim ali manjšim veseljem so šolarji te dni zakoračili spet čez šolski prag po učenost. Hrbte jim težijo torbice polne učbenikov in zvezkov, za katere so starši odšteli nemalo denarja. Bo ta generacija dočakala brezplačne učbenike? — Foto: F. Perdan *-eto XXXI. Številka J 68 ^stanovitelji: občinske konference SZDL ij?"^*' Kr-nJ' Radovljica, Škofja Loka Oi b ~ I*dsja Časopisno podjetje /vT*"* ~ GJavm urednik Igor Slavec Odgovorni urednik- Andrej Žalar Glasilo s o c i a ne z Varnost najmlajših v prometu Stop: rumena rutica! V teh dneh so se na cestah spet zasvetile rumene rutice. Kajpak, na prvošolčkih. Le-ti so jih sicer ponosno nosili tudi med letom, ko so hodili v malo šolo, kamor pa so jih neredko spremljali še starši. Zdaj pa bodo v šolo korakali sami: sami bodo stali na robu pločnika in oprezali za avtomobili, da bi varno prišli preko. No, ti mali novinci v prometu niso vedno tako previdni, čeprav imajo morda polna ušesa prometnih pravil še iz vrtca, pa nauki staršev o pazljivosti jim gotovo še Sume v ušesih. Toda otroci niso odrasli. To upošteva tudi temeljni zakon o varnosti prometa, ki zavezuje voznike, da so do otrok in starejših v prometu še posebej pozorni. Za otroka nikoli ne vemo, kako bo reagiral v prometu. Če stoji pred prehodom za P**ce, bo morda počakal, da bo šel lahko varno preko. Ce pa bo na drugi strani ceste zagledal prijatelja, bo stekel preko, ne da bi »e dovolj prepričal, če je varno. Mali otroci tudi navadno ne Prava muzika v primeri s tem, kar bi se lahko /godilo. Prav ta prvošolski način vključevanja v promet naj bi imeli * mislih vozniki, kadar vozijo po cestah proti šolam, na katere J'h sicer opozarjajo prometni znaki ob cesti in oznake na vozišču. Običajno je pred šolami hitrost omejena na 40 ali :\Q km na uro in le malokje še nimajo dodatnega opozorila rumene utripajoče luči. Tudi prehodi za pešce so vsaj v večini krajev obnovljeni in dobro vidni. Kar bi vozniki morda lahko dodali, je malo strpnosti v vožnji, obzirnosti do malih šolarjev in sploh upoštevanje prednosti ob prehodih za pešce. Spomnimo se. da je vsako leto prav na prehodih povoženo toliko in toliko pešcev, zato naj nam ne bo žal tistih nekaj sekund čakanja pred prehodom. Nestrpno trobljenje pri tem pa ne kaže le. da so nam prometna pravila bolj malo znana, ampak še kaj drugega, najmanj to. da hitimo tam, kjer ni treba in kjer ne sinemo M Nakupovalni center v Lescah •v trgovsko podjetje Murka se intenzivno pripravlja w gradnjo novega nakupovalnega centra na Hraški gmajni — Vse pod eno streho .Lesce — V razvojnem programu q lovsko podjetje Murka Lesce med j^Ugimi naložbami predvideva tudi ^gradnjo nakupovalnega centra v ^.fcscah ter izgradnjo centralnega 5*ladiščav Nakupovalni center bo sw~*l na Hraški gmajni, centralno j^ladišče pa bo v Lescah ob železnici progi pri Žitu. Z izgradnjo nakupovalnega centra bodo rešili pro-V *m pomanjkanja prodajnih po-<^L*.n. v radovljiški in v jeseniški ^^čini. Center bodo postavili tako. bodo imeli kupci kar najkrajši in u^rnoten dostop, še posebno ob iz-lv**dnji nove hitre ceste. Zagotovili r^do 600 do 700 parkirnih prostorov, l^kupovalni center pa je zasnovan *vH pritlična prodajna hala z manjšo Iv^detažo in etažo. Prodajni prostor delih v štiri sektorje, vsi pro- 7. do 14. stran: Kulturna rubrika SNOVANJA V. dajni oddelki pa bodo dosegljivi iz centralnega prostora v pritličju. Prodajali bodo pohištvo, tekstilno blago, tehnične predmete, živila, v večnamenskem prostoru pa bodo banka, cvetličarna, frizerski in kozmetični salon, samopostrežna restavracija in skratka vse tisto, kar sodi k sodobnemu prodajnemu objektu. Izgradnjo 20.160 kvadratnih metrov prodajnih površin bo deloma financirala Murka, deloma bodo vložili bančna sredstva ter združena sredstva delovnih organizacij, podpisnic samoupravnega sporazuma. Okvirni predračun znaša 374 milijone dinarjev, sporazum o združevanju sredstev pa je že podpisalo 48 delovnih organizacij, letos pa jih bo pristopilo še več. Razen vseh ostalih problemov, ki spremljajo izgradnjo tako velikega objekta, so upoštevali tudi varstvo okolja. Poseben poudarek so dali arhitektonski zasnovi objekta in izrabi površin. Tudi s tem, da bi na- Eravili del parkirišča na strehi, bi ilo v okolici manj asfaltiranih površin. Zdaj bodo še izdelali lokacijsko dokumentacijo, končni idejni projekt in investicijski program, še posebej pa se bodo morali pogovoriti o soglasju za cestni priključek. Na voljo sta dve inačici, ki predvidevata bodisi poglobitev sedanjega podvoza pri Teksasu, bodisi priključek na cesto prvega reda s semaforsko ureditvijo križišča. Zadnja varianta je enostavnejša in cenejša, vendar bi jo po mnenju republiške skupnosti za ceste lahko realizirali šele po izgradnji hitre ceste. D. S. lovnega l Zemeljski plin z zamudo Zemeljski plin bo za jeseniško železarno izrednega pomena — Zaradi dolgotrajnih carinskih in drugih postopkov pri uvozu opreme prihaja pl v železarno kasneje Kranj, torek, 5. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Jesenice — Za jeseniško železarno predstavlja uvedba zemeljskega plina eno najbolj pomembnih odločitev in naložb v srednjeročnem razvojnem obdobju. Medtem ko prihaja zemeljski plin na Gorenjsko nemoteno in delavci polagajo cevi že na najbolj zahtevnem odseku v Soteski pri Koroški Beli — cevi je bilo treba položiti preko hriba — ga bo železarna lahko sprejela šele po nekaj mesecih. Po investicijskem programu bodo sprejeli najprej nekaj več kot polovico predvidene količine zemeljskega plina letno in zgradili ustrezno razvodno omrežje, dve reducimi postaji ter zamenjali naprave na nekaterih pečeh. Vse- kakor bodo morali zgraditi tudi sekundarne razvode do porabnikov. V drugi fazi pa naj bi se na plinovodno omrežje, ki prihaja do železarne na Beli. priključili tudi ostali porabniki z Jesenic. V jeseniški železarni so se začeli pripravljati na izgradnjo plinovodnega omrežja že lani. vendar je do zastoja prišlo zaradi dolgotrajnih carinskih in drugih postopkov pri uvozu opreme. Šele ob koncu letošnjega leta bodo dobili ustrezno opremo in začeli s postopno predelavo, medtem ko bo do popolne uporabe zemeljskega plina minilo še najmanj šest mesecev. Očitno bo plin prej na Jesenicah kot ga bo mo- VESELO NA DELO bi lahko rekli za devetdeset brigadirk in brigadirjev iz jeseniške in kranjske občine, ki so v soboto zjutraj odpotovali v mladinsko naselje Zavidoviči, kjer bodo mesec dni vihteli krampe in lopate na novi trasi železniške proge Samac -Sarajevo. Mladinska delovna brigada Gorenjski odred, katere komandant je Dušan Kajnih, bo pri delu skušala obdržati sloves, ki ga uživajo gorenjski mladinci na akcijah, razvila pa bo tudi polno in pestro družbenopolitično, družabno, športno in kulturno življenje, tako da bo to res prava šola samoupravljanja. Več o tem na 3. strani. (H. J.) - Foto: F. Perdan Zemeljski plin iz Sovjetske zveze prihaja na Gorenjsko, vse do Jesenic, kjer ga bo intenzivno uporabljala jeseniška železarna. Delavci polagajo cevi, najtežji odsek na vsej poti pa je predstavljala Soteska pri Koroški Beli, kjer so morali zaradi ozkega prehoda in neposredne bližine železnice in ceste plinovodno omrežje spreljati preko hriba. — Foto: F. Perdan goče izkoriščati tudi zato. ker je morala železarna čakati na lokacijsko dokumentacijo in ker je minilo precej časa ob pridobivanju vseh dovoljenj. Ko bo plin na Jesenicah, ga bo treba plačevati ne glede na to, če ga bodo tudi uporabljali, zato v železarni kljub predvideni zamudi hitijo z deli. Sklenili so že vse pogodbe, financiranje poteka brez težav, pripravili so tudi že ves material. Peči jeseniške železarne naj bi priključili na plinovodno omrežje aprila prihodnje leto in tako uporabljali plin. ki bo pomemben tudi zato, ker bo potem okolje znatno manj onesnaženo. D. Ser'ej GRADNJA POD GORAMI - Cestno podjele iz Kranja se je že lotilo urejevanja drugega odseka ceste Bistrica pri Tržiču-Begunje meri Begunjami in Polovicami. Ce bo vreme ugodno, bo tudi ta cestni odsek že do konca letošnjega leta prekril asfalt. Prvi del te ceste med Bistr' co in Polovicami pa je bil asfaltiran lani. (jk) — Foto: F Perdan Naročnik Tito pokrovitelj Predsednik republike Josip Br'02-Tito je v nedeljo na Brdu pri Kranju ob navzočnosti Sergeja Kraigherja in Franceta Popita sprejel direktorja TOZD Kobilama Lipica Andreja Franetiča in profesorja visokošolske TOZD Veterinarstvo biotehnične fakultete ljubljanske univerze dr. Jožeta Jurkovi-ča. Gosta sta predsednika seznanila s pripravami na proslavo štiristoletnice kobilarne v Lipici, ki jo bodo slavili leta 1980. Na prošnjo tega kolektiva je predsednik Tito sprejel pokroviteljstvo nad prireditvami. Istra slavi Z velikim ljudskim zborovanjem v Sv. Martinu nedaleč od Buzeta so sklenili vrsto prireditev ob 35-letnici priključitve Istre ter. slovenskega in hrvatskega Primorja Jugoslaviji, 35-letnici slavne II. istrske brigade in občinskem prazniku Buzeta. Na velikem ljudskem zborovanju je govoril predsednik predsedstva Hrvaške Jakob Blaževič, ki je orisal borbo Hrvatov, Slovencev in Italijanov v Istri ter povojni razvoj teh krajev in vse naše domovine. Sklepnih slovesnosti so se udeležili ugledni slovenski in hrvaški družbenopolitični delavci, med njimi Marijan Brecelj in Janez Vipotnik, predstavniki hrvaških in slovenskih občin ter nekdanji borci. 50 let Svile S podelitvijo odlikovanja red dela z rdečo zastavo kolektivu tovarne Svila iz Maribora in s podelitvijo reda dela s srebrnim vencem štirinajstim delavcem ter medalje dela sedmim delavcem, so delavci Svile iz Maribora v soboto proslavili 50-letnico tovarne. Svila, nekdanja Thoma, je bila v začetku skromna tovarna z nekaj starimi stavbami in stroji, ki so jih tovarnarji v severnejših deželah že odpisali. Kmalu po osvoboditvi se je kolektiv odločil za obnovo in danes je mariborska Svila ena najbolj modernih tovarn. Sladkorna peč prižgana V tovarni sladkorja Zre-njanin, ki spada h kmetijsko industrijskemu kombinatu »Servo Mihalj«, so v soboto zakurili apneno peč in tako označili začetek jesenskih del na banatskih poljih in predelavo plodov v živilski tovarni tega kombinata. Izkopavanje in odkup sladkorne pese se je začelo včeraj. Vsak dan bodo od kmetovalcev prevzeli po 550 vagonov. Predelava pa bo stekla jutri. Hkrati s predelavo bodo odprli tudi nov sodoben laboratorij, v katerem bodo ugotavljali odstotek, nečistoče v pesi. Računajo, da bodo na banatskih poljih pridelali 67 tisoč vagonov sladkorne pese. Dražje zelene karte Od 1. septembra so dražje takoimenovane »zelene karte«, ki jih potrebujejo avto-mobilisti, če potujejo v inozemstvo. Dražje so za pet dinarjev. Pri Triglavu so po 30, pri Croatii pa po 50 dinarjev. Na mejnih prehodih bodo zavarovanci, ki so svoja vozila zavarovali pri drugih zavarovalnicah in v drugih republikah, plačali več kot 300 dinarjev. Toliko namreč stane zelena karta pri zavarovalnicah »Dunav«, »Makedonija«, »Sarajevo« in drugih jugoslovanskih zavarovalnicah. Nov mejni prehod Na mejni črti med Jugoslavijo in Italijo pri Vrtojbi so začeli graditi nov mednarodni mejni prehod. Prehod, ki bo, kot so poudarili predstavniki tako jugoslovanske kot italijanske strani, še bolj utrdil prijateljsko sodelovanje med državama, bo zgrajen čez dve leti. SKOFJA LOKA Na I. seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se bo sestala danes ob 12. uri bodo izvolili organe skupščine in zborov, sprejeli statut in poslovnik in obravnavali osnutek dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SH Sloveniji. Seja bo v Mejni dvorani občinske skupščine. Ob 16. uri bo seja izvršilnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti. Člani odbora bodo obravnavali osnutek plana razvoja kmetijstva do leta 1980 in pregledali poročilo o regresiranju mineralnih gnojil. V sredo ob 13. uri bodo na sestanku kadrovske komisije pri OK SZDL razpravljali o možnih kandidatih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih, in sicer komunalni, kmetijsko-zemlji-ški in požarni. Obravnavali bodo tudi predloge za predsednike skupščine krajevnih skupnosti Skofja Loka. Ziri, Železniki in Gorenja vas ter možne kandidate za Včlansko delegacijo občinske skupščine in občinske konference SZDL. ki bo pošiljala delegata v KZS. . Na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ki bo v četrtek ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine, bodo razpravijali o pri-hodkih in odhodkih v letošnjem prvem polletju, izostankih z dela v prvem polletju in osnutku samoupravnega sporazuma o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo rejnic ter še nekaterih drugih zadevah. L h V spomin junakom na Lipniški planini JESENICE, RADOVLJICA -Občinska odbora zveze združenj borcev NOV in občinske organizacije obeh občin pripravljajo komemorativno svečanost, ki bo v soboto, 9. septembra, pri grobnici padlih borcev NOV v Radovljici in na Lipniški planini pri spomeniku. 9. septembra 1942 se je del Selske čete na Lipniški planini spopadel z Nemci. V neenakem in večurnem boju je junaško padlo 25 borcev Čete. Borbo je vodil naš narodni heroj Jože Gregorčič-Gorenjc. Bil je težko ranjen, vendar je v zavesti, da ga živega ne bi dobili v roke, aktiviral ročno bombo in na ta način pokazal sovražniku, kako junaki umirajo za svobodo. Kljub nemškemu razglasu, da je bil ubit glavni komandant gorenjskih partizanov in da so tako uničeni vsi gorenjski partizani, so se vrste borcev množile. nastajale so čete, bataljoni in brigade. Vsako leto mladina skupaj s prosvetnimi delavci in preživelimi borci ter predstavniki druž-družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij z Jesenic in iz Radovljice počasti spomin na hrabre borce. Tudi letos bo proslava v soboto, 9. septembra, ko bodo pripravili komemoracijo v Radovljici, v parku pri grobnici. V kulturnem programu bodo sodelovali kulturne skupine radovljiških šol, pihalni orkester jeseniških železarjev, in graničarska enota. Nato bodo udeleženci krenili na Lipni-ško planino, kjer bo ob 11. uri proslava. Vsi udeleženci proslave bodo odšli preko Jelovice k spomeniku v Dražgoše in odtod v vojašnico Jožeta Gregorčiča v Škofji Loki, kjer se bodo srečali z vojaki in si ogledali muzej. D. S. Pred X. kongresom ZSMS Odločno v samoupravne odnose Približuje se oktober, ko se bodo delegati iz vseh slovenskih mladinskih sredin zbrali na kongresu v Novi Gorici, ocenili svojo dejavnost po IX. kongresu in začrtali smernice nadaljnje vloge mladih v preobra: bi družbenih, samoupravnih odnosov na vseh področjih njihove dejavnosti. Zveza socialistične mladine Slovenije je po kongresu v Moravcih pri Murski Soboti dosegla pozitivne spremembe in uspehe: okrepila samoupravno in učinkovito organiziranje mladih, dosegla enotnost pogledov na najvažnejša vprašanja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja, presegla miselnost o »mladinskih problemih«. Se bi lahko naštevali rezultate pokongresne dejavnosti, toda poglejmo še drugo stran. Marsikje smo namreč ostali na pol poti ali pa na pot rešitve problema niti nismo krenili. Mladi se še vedno vse premalo vključujejo v vsa področja in vse oblike družbenega samoupravljanja, premalo so angažirani v delegatskem in skupščinskem sistemu.'Kanali vstopanja v družbenopolitično življenje so jim pogosto zaprti, možnosti socialnega napredovanja omejene (v nekaterih sredinah mladim ne zaupajo vodilnih mest kljub že dokazanim sposobnostim). Nepravilen odnos do dela je drugo tako področje. Neopravičeni izostanki z dela. neopravijanje šolskih oz. študijskih obveznosti (ponavljanje razredov, množično »pavziranje«!) so še vedno problemi, s katerimi se bo morala slovenska mladina slejkoprej soočiti m jih na učinkovit način tudi rešiti. Na pol poti smo ostali tudi v štipendijski politiki. Osnutek predloga sprememb in dopolnitev Družbenega dogovora o oblikovanja in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji je bil v javni razpravi le pred enim letom (zajela je prek 60 tisoč mladih), vendar konkretni! dokumentov kljub temu še ni. V praksi še vedno obstajajo neenotni merila za dodeljevanje štipendij, s tem na tudi neenake možnosti »j šolanje. Tudi na tem področju bo potrebno odločneje u vel javlja« samoupravne odnose in štipendijsko politiko povezati z združenia delom. Podobno je tudi z uveljavljanjem usmerjenega izobra že vanjski prav tako zadeva mlade in njihove interese. Premajhna je vloga osnovnih mladinskih organizacij v delovnih kolektivih in zlasti v krajevni skupnosti, kjer so z njeno preobrazb* mladi dobili nove družbene naloge. Mladinska organizacija mofl postati fronta mladih in ne le skupina partijskih aktivistov, od kater* se delo v takih sredinah zahteva. Se večjo pozornost je treba posvečati bazi množicam mladih, krepitvi delegatskega sistema in ne * sklicevati izključno na »glas iz množice«. Mladi morajo sodelovati v soustvarjanju politike ZSMS. pri tem pa je nujno usklajevanje osebnih in posebnih hotenj s splošnim, družbenim interesom. Pojavlja se tudi vprašanje, koliko smo po IX. kongresu uspeli v enotnosti slovenske mladine? Ali smo odpravili razdvojenost intelektualne, delavske in kmečke mladine? Ali se mlada intelegenca obnaša del delavskega razreda? . Številna vprašanja torej ostajajo odprta, novogonški kongres , bo priložnost, da se ti problemi razčlenijo in se v soočenju rnnen; najdejo tehtne rešitve. _ C. Zaplotnik Vloge in pritožbe delovnih ljudi Komisija Skupščine SFRJ za vloge in pritožbe je v svoji analizi o izkušnjah svojega štiriletnega dela ugotovila, da so v tem obdobju občani samo Skupščini SFRJ poslali 17.012 vlog. Komisija je spoštovala ustavno dolžnost in pregledala vsako teh vlog. Vendar je pri tem ugotovila, da so le v 20 odstotkih vseh prejetih vlog bili pristojni za reševanje organi federacije. Vsa ostala vprašanja, o katerih govore vloge, sodijo v pristojnost samoupravnih organov organizacij združenega dela. ali pa ustreznih organov v občinskih skupščinah in republikah. Iz omenjene analize tudi sledi, da vsebina vseh vlog in pritožb občanov in organizacij praviloma spremlja probleme našega samoupravnega razvoja. V skoraj 90 odstotkih primerov vloge zadevajo pereče življenske probleme delovnih ljudi, kot so na primer stanovanjska vprašanja, zaposlovanje, socialno varstvo, uresničevanje samoupravnih pravic, delitev dohodka, počasnost dela sodišč in upravnih organov (občin in republike), problemi šolanja, zdravstveno in borčevsko varstvo, uresničevanje pravic na temelju pokojninskega zavarovanja itd. In če na kraju povemo še to, da je Biro Skupščine SFRJ za vloge in pritožbe v zadnjih štirih letih prejel kar 94.845 pismenih zahtevkov ter sprejel tudi 35.963 občanov, potem je razumljivo da morajo pristojne komisije v vseh družbenopolitičnih skupnostih (predvsem pa v občinah) hitreje poslovati in med seboj sodelovati, da vloge in pritožbe delovnih ljudi dejansko odražajo doiočen položaj v kolektivu in politično razpoloženje v družbenem okolju. Nekatere občine tudi še vedno niso organizirale strokovne službe za reševanje vlog in pritožb občanov. Ponekod pa te strokovne službe še vedno niso našle svojega pravega mesta v naši samoupravni družbi. O svojem delu pa bi morale tudi pogosteje obveščati javnost. S. Spodbuda družbenemu planiran. Počastili zgodovinske dogodke na Poreznu Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je že pripravil teze za posvetovanje o družbenem planiranju, ki bo predvidoma 5. oktobra, nanj pa bodo vabljeni odgovorni za planiranje v organih občinske skupščine, člani komisije za družbeno planiranje, ki deluje pri izvršnem svetu in strokovni delavci organizacij združenega dela temeljnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Posvetovanje, za katerega bo kmalu nared obsežno gradivo, ima več namenov. Predvsem želijo strokovni delavci, ki se ukvarjajo z družbenim planiranjem na občinski ravni, izmenjati izkušnje z ljudmi, ki skrbe za planiranje v združenem delu, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Izmenjava izkušenj in razprava o načinih organiziranosti in dela na tem področju bosta družbeno planiranje pospešila in mu dala pričakovano vsebino. Na posvetovanju bodo Od spomenika do spomenika Kropa - Ob obletnici borbe na Lipniški planini bodo spomin na padle partizane in spomin na žrtve fašizma počastili tudi z vsakoletnim pohodom mladih iz Krope pod naslovom Od spomenika do spomenika. Mladi bodo krenili na pot iz Krope, izpred spomenika v soboto, 9. septembra, ob 8. uri ter obiskali vsa spominska obeležja in spomenike. Zbrali se bodo na Lipniški planini, kjer bo skupna proslava. D. S. tudi predstavljena nekatera grac o planiranju v letu 1979 in v hodnjem srednjeročnem obdof Zato bo posvetovanje tudi prispe k vsestranskemu oblikovanju c dokumentov. Udeleženci pos**' vanja bodo dobili vnaprej ana' razvoja kranjske občine med let*11' 1965 in 1977, pregled sestave ki* skega gospodarstva, oceno soc* politike v kranjski občini, gradiv pripravo dogovora o temeljih ■ storskega plana občine Krao analizo uresničevanja družbi plana v letih 1976,1977 in 1978 O vseh teh temah bodo na p*^ tovanju prebrani tudi posebn ferati. Krvodajalske akcije v septembru Rdeči križ Slovenije vabi eW „ delovne ljudi, da se udeleže g dajalskih akcij v septembru. Pr1 sprejema občinski odbor RK. i lovnih organizacijah pa aktivi>: odgovoren za krvodajalstvo. Ns renjskem bo krvodajalska akciw JESENICAH in sicer 5.. 6.. 7 j in 13. septembra. Kri je nenadomestljivo zdra> Dajte jo danes, morda jo bost* jutri potrebovali. m Cerkno — V nedeljo m s slovesnostjo ob spomeniku pri planinskem domu. ki nosi ime po narodnem heroju Andreju Zvanu-Borisu obudili tragične dogodke pred 33 leti na Poreznu. Preživelim borcem, svojcem padlih planincev in mladini, ki so se v sončnem vremenu zbrali na 1622 metrov visokem vrhu. je spregovoril o najbolj krvavi bitki na Gorenjskem in Primorskem nekdanji politični komisar Gorenjskega vojnega področja Janko Urbanc-Olga. Poudaril je nadčloveške napore borcev Kosovelove brigade. IX. korpusa. Gorenjskega vojnega področja, ki so se v neenakem boju srdito upirali 30 tisoč sovražnikom in domačim izdajalcem, ki so skušali uničiti glavne enote in poveljstvo IX. korpusa in narodnoosvobodilno gibanje na Gorenjskem in Primorskem. Bitka na Poreznu je bil eden zadnjih »vzdihijajev« sovražnikovih sil. ki so se ob izgubljanju vojne skušale zavarovati pri strateškem in taktičnem umiku pred zavezniki z vzhodnega lx>jišča. Balkana in Italije. Slavja — pripravil ga je odbor za organizacijo pohoda na Pore/.en v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami iz Cerkna. Planinskim društvom Cerkno. Brigado Srečka Kosovela in Gorenjskim vojnim področjem — se je udeležilo blizu 1200 pohodnikov. med njimi tudi član predsedstva SK Slovenije Marjan Brecelj. predsednik Gorske reševalne službe Albin Vengust in drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja. CZ. Izobraževanje železarjev Delovna akcija Preddvor - Mladinska delovna brigada Jože Celar-Tugo. ki je bila na nedavno končani akciji Istra 78 šestkrat proglašena za udarniško, m gojenci V/gojnovarstvenega zavoda so v soboto izvedli delovno akcijo. 40 mladincev je na vrtu zdravstve-nega doma izruvalo drevesa, izravnalo zemljo in opravilo druga dela. ki so prispevala k lepšemu videzu tega dela Preddvora. Pohvaliti velja zlasti gojence, saj se jih je kar 24 udeležilo akcije, tudi tokrat pa kljub vabilu in obljubam ni bilo ostalih krajanov. C. Z. Jesenice - V prvih šestiii secih letošnjega leta so v i organizirali za delavce 77 Sevalnih akcij z 202 udele V okviru 2elezarsko izobraževal centra so pripravili 42 izobra*4' nih akcij, raznih tečajev, semirtf* in oreskusov znanja z 2300 udei<,: " ter 192 ekskurzij s 5000 udek-,.; Poleg tega so se železarji ude^ tudi uvajalnih seminarjev. 4 lovali na izpitih ter se sen** . z uporabo ročnih gasilnih apatff Poklicna in reševalna enota jt* I Le železarne je pripravila ZA *l rtanov delovnega kolektiva pr*l vanja in demonstracijo ročnih f nih aparatov. D * 90 mladih Jeseničanov in Kranjčanov na mladinsko delovno akcijo Šamac — Sarajevo Vsi za napredek domovine Kranj - Okoli šesdeset mladink ,r» mladincev iz kranjske občine je v pohoto vstalo kot vsak dan, ko od-**«jajn na delo. Kljub zgodnji uri pa le bilo nekaj drugače. Namesto v **>varno. ali kjerkoli že delajo, jih je *«>krat pot zanesla na železniško ^H^tajo. Čakali so vlak. da bi jih ^^Ipeljal proti Sarajevu, kjer bodo v Mladinskem naselju Zavidoviči cel J^esec vihteli krampe in lopate, da bi . ila Železniška proga Samac —Sara-^vo čimprej gotova. Po veselih °fc»razih se je dalo videti, da se težke- dela ne bojijo, prav tako kot se ga *^i balo prvih sto gorenjskih brigadirjev iz Radovljice, Škofje Loke in *ržiča. ki so bili na tem velikem ^^loviSču že maja. dobrega vtisa o gorenjskih brigadirjih. Seveda pa ne bo lahko .tekmovati' z drugimi brigadirji. Pred odhodom smo že imenovali nosilce posameznih nalog. Da bo akcija res prava šola samoupravljanja mladih, smo ustanovili osem komisij: komisijo za idejnopolitično delo, za tehniko, informativno komisijo, zdravstveno in druge.« Dušan Kajnih se zaveda odgovornosti, ki mu je kot komandantu brigade naložena. Brez bojazni pa mu lahko verjamemo, da bo delo in življenje devetdeseterice mladih gorenjskih brigadirjev teklo nemoteno, saj ima Dušan že precej tovrstnih izkušenj. Dvakrat je že bil na akciji v Brkinih, od tega enkrat komandir čete. <^.Komandant brigade Gorenjski V^^ed je 22-letni tekstilni tehnik LT ^šan Kajnih, zaposlen v Tekstil-i^usu: »Na progi Šamac —Sara-bomo delali v predzadnji >^*»eni. Devetdeset nas je okroglo skupaj; šestdeset iz Kranja ^* trideset z Jesenic. V glavnem \2^o vsi delavci, nekaj je tudi ^^sncev v gospodarstvu. Sklenili ^*&o, da bomo delali, kolikor se ^ dalo in da ne bomo pokvarili Darinka Kaleč je doma v Stra-žišču. dela pa v trgovini na Golniku. Brigadirji so jo določili za ekonoma. »Na mladinsko delovno akcijo grem zdaj prvič. Rada bi spoznala utrip brigadirskega življenja in nova prijatelje. Želim, da bi delali dobro in morda dobili kakšno priznanje. Doma moji odločitvi, da grem v brigado, niso nasprotovali. Tudi v delovni organizaciji nisem imela težav.« LIP, lesna industrija Bled, n.sol.o. Bled, Ljubljanska 32 prodaja na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 25. februarja 1978 naslednje nepremičnine: t V VINTGARJU, PODHOM 60 — stanovanje v pritličju, ki obsega kuhinjo in spalnico z vetrolovom, s površino 26.60 k v. m za izklicno ceno 31.693,00 din: 2 V SPODNJIH GORJAH 1 a — leseni stanovanjski objekt pritlične izvedbe, ki obsega dve sobi, kuhinjo iti pritikline, v skupni izmeri 53,80 kv. m za izklicno ceno 55.970.00 din. Cena za zemljiške znaša 8,00 din /kv. m. Velikost zemljišča bo določena po odmeri. 3 V SOTESKI a) Obrne 17 — pritlično stanovanjsko hišo z izdelano man-sardo, nepodkleteno, s skupno površino 81.75 kv. metrov in za izklicno ceno 70.190,00 din ter pripadajočim zemljiščem po 30.00 din/kv. m. Velikost zemljišča bo določena po odmeri. b) Stanovanjski provizorij, predelan iz gospodarskega poslopja, kjer je trosobno stanovanje 8 pritiklinami v skupni izmeri :i,75 kv. m, za izklicno ceno 29.058,00 din s pripadajočim zemljiščem po 30,00 din/kv. m. Velikost zemljišča bo določena po odmeri. c) Kotlovnico v izmeri 106,40 kv. m bruto površine za izklicno ceno 23.408,00 din ter pripadajočim zemljiščem po 30,00 din/kv. m. Velikost zemljišča bo določena po odmeri. V soglasju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Radovljica pa prodajamo tudi NA BLEDU, TRIGLAVSKA 23 — enostanovanjsko hišo s kletjo, pritličjem in obdelano mansardo, s skupno površino 90.15 kv. m, za izklicno ceno 115.245,— din in s pripadajočim zemljiščem po 55,65 din/kv. m po odmeri. Prodaja bo sledila z zbiranjem pismenih majo do vključno 20. 9. 1978. Ponudbe je ovojnici na naslov: LIP, lesna industrija na ovojnici pa pripisati »Ne odpiraj — stanovanja«. Pogoji prodaje. Celotno kupnino bo treba poravnati ob podpisu pogodbe. Kupci nosijo vse stroške s kupno pogodbo, legalizacijo pogodbe, stroške prenosa, prometni davek in evenfielne Velikost zemljišča bo določena ponudb, ki se spreje-treba poslati v zaprti Bled, Ljubljanska 32, ponudba za nakup najkasneje do 15. 9. 1»78 vplačati izklicne vrednosti na račun LIP Bled, 51540-726/1-1060, ali pri blagajni P V Zemlji&ko-knjižnega *Jruge stroške. Ponudniki morajo kavcijo v znesku 5 združena sredstva št UP Bled. Vsa stanovanja, razen kotlovnice v Soteski, so zasedena, nosilci -Stanovanjske pravice imajo prvdpravivo do nakupa po določilih 34. člena zakona o lastnini na delih stavb. Podrobne informacije, opis nepremičnin itd., lahko dobite V splošnem sektorju LIP Bled. Jože Koželj iz Voklega je menda najmlajši brigadir. Star je komaj 15 let in se je po osnovni šoli odločil za avtomehanika. Uči se v Alpe-tourovi temeljni organizaciji na Primskovem. »V brigadi se nisem bil. Kako to delo gre, zato ne vem natanko, čeprav sem že veliko lepega slišal. Prepričan pa sem, da mi bo delo koristilo in da se bom marsičesa naučil.« Ko je na postajo pribrzel vlak. ni bilo časa, da bi kaj več spregovorili tudi z jeseniškimi mladinci. Ujeti mi je uspelo le 2H-letnega Mujago Haskiča, ki je rezkalec v Železarni. Simpatičen fant je bil že na treh zveznih mladinskih delovnih akcijah. Tokrat so mu zaupali nalogo traserja. ki jo je enkrat že uspešno opravljal. »Zakaj sem se odločil za delo v brigadi? Odgovor je preprost: želim dati svoj doprinos k izgradnji domovine ter širjenju bratstva in enotnosti.« In vlak je veselo »odsopihal« proti jugu. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Odločajo »na pamet« Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima v jeseniški občini dovolj dela, saj je v občini zaposlenih 14.000 delavcev v različnih temeljnih organizacijah združenega dela — Največ težav je pri urejanju, spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih aktov JESENICE — Jeseniško gospodarstvo je precej razvejano, saj je v občini 34 temeljnih organizacij, ki so povezane v 5 delovnih organizacij, 20 temeljnih organizacij združenega dela, ki so povezane v 16 delovnih organizacij s sedežem izven občine, 9 enovitih delovnih organizacij, 36 enot in na področju družbenih dejavnosti 12 temeljnih organizacij, ki so povezane v 2 delovni organizaciji, 10 delovnih skupnosti, 10 enovitih delovnih organizacij in več manjših delovnih skupnosti organizacij in interesnih skupnosti. Zato je delo družbenega pravobranilca precej obsežno in se neizogibno porajajo problemi, ki jih pravobranilcu posredujejo delavci — v občini je 14.000 zaposlenih — družbenopolitične organizacije, organi samoupravne delavske kontrole in drugi. Največ težav je pri urejanju, spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih aktov organizacij združenega dela. Vzroki za težave so predvsem v pomanjkanju sposobnih strokovnih kadrov, v časovni stiski ter drugod, vzroki za negativne pojave in spore v samoupravni praksi pa so v nevednosti posameznih delavcev ali organov v določbah v samoupravnih aktih, v pomanjkljivih in ne dovolj konkretnih določbah v samoupravnih aktih, v tem, da nekateri odločajo o spornih zadevah kar »na pamet«, brez tega, da bi se o zakonitosti in pravilnosti tudi prepričali. Pojavlja se tudi nedisciplina, ugovarjanje, neizpolnjevanje samoupravljavskih obveznosti, izmikanje, pomanjkljivo obveščanje. Prav nespoštovanje določb samoupravnih aktov je pogost primer kršitev samoupravnih pravic, posebni primeri sporov pa nastajajo zaradi uresničevanja še nepravnomočnih določb in sklepov. Večkrat tudi osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij in samoupravni organi v temeljnih in delovnih organizacijah ne analizirajo vzrokov in razlogov za spore, delavci velikokrat niso obveščeni o zadevah, ki jih obravnava sodišče združenega dela. V sporih pred sodišči se čestokrat pojavljajo le formalni zastopniki, ne pa resnični samoupravljavci. Pogosto je pravobranilec ugotavljal tudi nepravilnosti pri izbiri in imenovanju individualnih poslovodnih organov. Dogajalo se je, da so se zamujali roki za pravočasni razpis pred potekom mandatne dobe, da se niso spoštovali razpisni pogoji in imenovanja in so bili v nasprotju z zakonskimi omejitvami v primerih, ko kandidati niso izpolnjevali pogojev. V teh primerih se je pokazala nedoslednost samoupravnih organov in neodgovornost strokovnih služb ter nespoštovanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je obravnaval lani 124 zadev, največ na zahtevo posameznih delavcev in skupin. Še več pa je bilo le pogovorov, mnenj in pomoči posameznikom in skupinam, ki so poiskali družbenega pravobranilca. Največ vprašanj je bilo o pravicah in sporih delavcev iz delovnega razmerja, o obračunu osebnega dohodka, o dopustih, o razvrstitvah in premestitvah ter o drugih pravicah in obveznostih iz dela. Odgovore pa bi morali delavci poiskati predvsem v določbah internih samoupravnih aktov organizacije združenega dela, kjer so zaposleni. D. S. V. Plan v drugo polovico KRANJ — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je ocenil uresničevanje družbenega plana občine do leta 1980 v letih 1976. 1977 in letos. Iz bogatega gradiva, ki so ga na osnovi statističnih podatkov in poročil odgovornih za planiranje strokovne službe skupščine strnile v zaključeno celoto, razberemo, da je družbeni plan kranjske občine do leta 1980 usmerjen predvsem k osmim glavnim ciljem. V družbenem planu je zapisano, da je treba uresničevati socialistične samoupravne odnose in krepiti položaj delavca v združenem delu, zboljševati njegove delovne in življenjske pogoje, skrbeti za pospešeno gospodarsko rast, ki mora temeljiti na boljši izrabi proizvodnih zmogljivosti, dela. materiala, energije in prostora, povečevati družbeni proizvod, kar ne sme biti posledica zaposlovanja novih delavcev, temveč tehnološkega napredka proizvodnje in ugodnejše sestave gospodarstva, delati boljše in kvalitetnejše, razvijati terciarne dejavnosti in infrastrukturo ter ob tem skrbeti za varstvo okolja. Analiza pove. da leta 1976 v kranjski občini plan ni bil dosežen pri rasti družbenega proizvoda, dohodka, družbene produktivnosti in izvoza, planirani cilji pa so bili preseženi pri zaposlovanju, uvozu in rasti realnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Leta 1977 se je kranjsko gospodarstvo že lahko pohvalilo s spodbudnejšimi rezultati. Pod planom sta bila le družbeni proizvod in družbena produktivnost, razveseljivejša rast pa je bila dosežena pri dohodku, zaposlenosti, zunanjetrgovinski menjavi in pri realnih osebnih dohodkih na zaposlenega. Letos pa so elementi oziroma kazalci uspešnosti gospodarjenja še boljši. Plan je bil presežen tako pri družbenem proizvodu kot pri dohodku, osebnih dohodkih, zaposlenosti in produktivnosti. Analiza uresničevanja družbenega plana kranjske občine, ki se je že prevesil v drugo polo- vico, pa je hkrati tudi opozorilo, kam je treba v prihodnje usmeriti še več truda. Hibe kranjskega gospodarstva so še vedno prepočasna rast družbenega proizvoda in dohodka, nedoseganje plana pri izvozu, kar že ogroža predvidevanja, da mora biti leta 1980 izvoz večji od uvoza, in investicije. Na prvi pogled je njihova rast ugodna, vendar je treba upoštevati, da je odstotek uresničevanja plana nižji zaradi naraščanja cen. Več skrbi pa bodo morali nosilci planiranja posvetiti tudi produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in družbenemu standardu. Zadnje leto se položaj na teh področjih sicer zboljšuje, vendar razlogov za brc/skrbnost na teh področjih še ni. J. Košnjek Gradbišče nove trti&ke vpadnice in mostu pri tovarni F. Perdan Peko — Fott Občinska kulturna skupnost Skofja Loka Izvršni odbor razpisuje proste naloge in opravila tajnika samoupravne interesne kulturne skupnosti Za opravljanje delovnih nalog in opravil tajnika se zahteva: — visoka izobrazba humanistične smeri — delovne izkušnje in }x>zna-vanje dela na kulturnem področju — sposobnost organizacije — ustrezne moralnopolitične lastnosti Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Občinska kulturna skupnost Skofja Loka. poštni predal 16. Gorenjsko gospodarstvo v prvem polletju Spodbudni rezultati V primerjavi z lanskim prvim polletjem je za letošnjega značilna ugodnejša rast družbenega proizvoda, produktivnosti in dohodka ter čistega dohodka, so pa velike razlike med panogami in delovnimi organizacijami v določeni panogi — od takšnih, ki zelo uspešno gospodarijo, do delovnih organizacij na meji rentabilnosti Ocena gospodarjenja na Gorenjskem za letošnje prvo polletje je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem vzpodbudnej-sa. Očitna je nižja rast celotnega dohodka in porabljenih sredstev kot v preteklih letih ob visoki rasti dohodka in čistega dohodka, ki sta delno tudi posledica sistemskih sprememb v-obračunavanju, v glavnem pa posledica boljšega gospodarjenja na osnovi večje produktivnosti. Čeprav drugačen način obračunavanja otežuje primerjavo, je po podatkih SDK celotni prihodek letos narastel za 12 odstotkov v poprečju za Gorenjsko. V Kranju je celotni prihodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 23 odstotkov višji, Radovljici za 16, v Škofji Loki za 24, Tržiču za 16 večji kot lani in na Jesenicah kar za 14 odstotkov manjši. Obseg proizvodnje pa se je povečal med 8 in 9 odstotki. Za toliko povečan celotni prihodek in večji obseg proizvodnje so gorenjske delovne organizacije porabile le 8 odstotkov več denarja kot lani v enakem času, kar kaže na boljšo produktivnost in boljše gospodarjenje. Iz takšnega ugodnega razmerja izhaja tudi vzpodbudna rast dohodka, ki je letos za 28 odstotkov večja kot lani. V kranjski občini so imele gospodarske delovne organizacje v prvem polletju za 29 odstotkov večji dohodek, na Jesenicah za 34, v Radovljici za 19, Škofji Loki za 30 in v Tržiču za 18 odstotkov. Čisti dohodek pa se je povečal za 32 odstotkov. Izplačani osebni dohodki so bili v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 20 odstotkov večji, kar dokazuje racionalno porabo v primerjavi z rastjo dohodka. Življenjski stroški pa so se v tem času povečali za 16 odstotkov, tako, da so realni osebni dohodki porasli za 4 odstotke. Važen pokazatelj pri ocenjevanju gospodarskih rezultatov so tudi izgube, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani letos zmanjšale od 179 na 99 milijonov oziroma je bilo lani 43, letos ob prvem polletju pa le 29 »zguba-šev«. Izgube so v industriji, gradbeništvu in gostinstvu in so nastale zaradi neusklajenosti v cenah, uvajanja nove proizvodnje in preusmeritev, zakasnitev in- vesticijskih del, v gostinstvu pa zaradi slabe sezone v prvih mesecih in niso trajnejšega značaja. Čeprav ugotavljamo, da na Gorenjskem po srednjeročnem planu investicijska dejavnost zaostaja, je letos veliko živahnejša kot lani. Naložb je za 27 odstotkov več kot lani; v Kranju kar za polovico več in sicer 468 milijonov, na Jesenicah so letos investirali toliko kot lani, in sicer 288 milijonov din, v Radovljici tudi skoraj polovico več. kar znese 209 milijonov din v Škofji Loki za 13 odstotkov več ali 267 milijonov din in v Tržiču za tretjino več kot lani v prvem polletju ali 78 milijonov. Izredno je letos porasla splošna poraba in sicer kar za 43 odstotkov. Vzrok za tako veliko porabo so davki iz dohodka, ki so se ob enaki stopnji in visokem porastu dohodka podvojili. Skupna poraba pa je porasla za 24 odstotkov, vendar gre visok porast predvsem na račun visokih prispevkov za solidarnost v republiške interesne skupnosti. Analiza podatkov oziroma kazalcev gospodarjenja daje spodbudno sliko, vendar le za gorenjsko gospodarstvo v celoti. Med posameznimi panogami in med delovnimi organizacijami v določeni panogi, pa tudi med občinami pa so velike razlike — od izredne uspešnosti, do poslovanja z izgubo ali na meji rentabilnosti. L. Rogata j Žaga je prerasla v moderno podjetje Tržič — Združena lesna industrija Tržič (ZLIT) sodi med tiste delovne kolektive, kjer menijo, da je sprotno ocenjevanje gospodarjenja in odstranjevanje pomanjkljivosti izredno pomembno, in kjer so prepričani, da le pridnost zaposlenih brez uvajanja sodobnejše tehnologije in delovnih sredstev ni dovolj za gospodarski uspeh v vedno težjih pogojih na domačem in tujem trgu. Obiskovalca tega kolektiva preseneti podatek, da se kolektiv odloča letos za naložbe, vredne skoraj 3 stare milijarde dinarjev, ki bodo omogočile zamenjavo večine stare opreme z novo do leta 1980. razen tega pa bo ZLIT sodeloval pri naložbah v proizvodne in prodajne obrate v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Tako je tržiški ZLIT že namenil nekaj denarja za izgradnjo prodajnega središča Slovenijalesa iz Ljubljane, z Alplesom iz Železnikov, s katerimi Tržičani že nekaj let dobro sodelujejo, pa urejujejo v Stari Pazovi pred Beogradom skupno skladišče, ki ga bodo preuredli tudi v prodajalno. Skladišče in prodajalna bosta obenem tudi dobrodošla »vmesna postaja« pri oskrbi beograjskega trga. Prav tako pomaga ZLIT Alplesu iz Železnikov na osnovi samoupravnega sporazuma pri gradnji salona pohištva v Železnikih, skupno pot pa sta Alples in ZLIT ubrala tudi pri urejevanju prodajnih in razstavnih prostprov v novem trgovskem in poslovnem središču v Bistrici pri Tržiču, ki bo do 29. novembra letos nared. Del investicijskega denarja pa namenja ZLIT proizvodnji. Dotrajanost opreme in prepičle zmogljivosti silijo v modernizacijo kotlovnice in kompresorske postaje. Avtomatika bo zamenjala dosedanji način pretežno ročnega dela. ob tej priložnosti pa bodo v Zlitu vgradili naprave, ki bodo skrčile onesnaževanje okolja za najmanjšo dovoljeno mero. Modernizacije bodo deležni tudi sušilnica in odsesovalni sistemi. Gorenjska oblačila Kranj Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja proste naloge in opravila za delovna področja 1. pomožnega knjigovodje Pogoj: končana ekonomska šola 2. administrarotja v komerciali (2 delavca) Pogoj: končana poklicna administrativna šola Kandidati naj pošljejo svoje prošnje v 15 dneh od dneva razpisa na splošno kadrovsko službo. Testa JLA 24 a K rani. O izbili bodo kandidati obveščeni v f> (petih) dneh po odločitvi odbora za medsebojna razmerja pismeno. Za vsa objavljena delovna področja velja trimesečno poskusno delo. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Pokrivanje potreb po delavcih Nove potrebe po delavcih, ki nastajajo v delovnih organizacijah v skladu s povečevanjem zaposlenosti, se ne morejo pokriti samo z delavci domačega naravnega prirasta, ker presegajo njegov obseg. Delovnih rezerv, to je neaktiviranega delovno sposobnega prebivalstva, pa na Gorenjskem prav tako ni. Začasno nezaposleni delavci, ki bi lahko predstavljali tako rezervo, so se v preteklih dveh letih pojavljali le v manjšem obsegu, in sicer med 650 za celotno regijo v poprečju teta 1976, do 769 v poprečju preteklega teta. Ta nezaposlenost predstavlja le 0,7 odstotka do 1 odstotek v primerjavi s številom zaposlenih delavcev in je v Sloveniji med najnižjimi. Nekoliko višji od regijskega poprečja je delež v jeseniški občini (1,16 odstotka nezaposlenih v letošnjem prvem polletju) in v radovljiški občini (1,03 odstotka). Zelo nizko število ki prav tako nizek delež pa ima občina Skofja Loka z 81 evidentiranimi nezaposlenimi v prvem polletju letos ali 0,5 odstotka vseh zaposlenih. To je najnižji delež v Sloveniji. Ob tem velja še posebej poudariti, da je približno 40 odstotkov evidentiranih kandidatov za zaposlitev iz različnih vzrokov težje zaposljivih in potrebujejo pred zaposlitvijo še določene ukrepe oziroma usposabljanje Novozaposleni delavci v naših OZ D, v letih 1976 in 1977 se jih je zaposlilo 4206 in 4754, v prvem polletju letos pa le 1324, so prišli iz različnih virov: iz šol, iz drugih republik, nekaj je bilo nezaposlenih in nekaj povratnikov iz tujine. Med novozaposlenimi je bilo iz šol okoli 40 odstotkov: na Jesenicah okoli 35 odstotkov, v Kranju in Škofji Loki pa več, in sicer 45 odstotkov. V zadnjih dveh letih seje zaposlilo direktno iz Šol 1920 (v letu 1976) in 2020 (lani) mladih kadrov. V prvem polletju letos je bila ta številka še zelo nizka, ker letošnji absolventi oziroma diplomati pridejo na delo v večjem številu šele v drugi polovici leta. Število novozaposlenih delavcev iz šol v lanskem letu je bilo po občinah takole: Jesenice 336, K ran, 748. Radovljica 248, Skofja Loka 546 in Tržič 142. Iz drugih republik je v tem času na novo prišlo na delo v naše občine 1837 delavcev lani in 1374 leto prej. kar predstavlja 38 oziroma 32 odstotkov vseh novih zaposlitev. V prvem polletju letos je ta številka sicer dosti večja (862), kar pomeni 65 odstotkov, vendar pa se v prvem polletju močno odraža zaposlovanje v tistih dejavnostih, ki imajo sezonski značaj dela. Prav tu pa se delavci iz drugih republik največ zaposlujejo. Delež zaposlenih delavcev iz drugih republik v vseh novih zaposlitvah je po občinah prav tako različen. Lani jih je bilo v Škofji Loki na primer le 283 ali 28 odstotkov, v Tržiču pa 168 ali 49 odstotkov. Za letos, to je prvo polletje, pa so podatki takile: Jesenice 257 ali 73 odstotkov novih zaposlitev. Kranj 349 ali 64 odstotkov, Radovljica 63 ali 51 odstotkov, Skofja Loka 116 ali 55 odstotkov in Tržič 77 ali 76 odstotkov. Na Gorenjskem je dolgo prevladovalo mnenje, da pridobivanje delavcev iz drugih republik izrazito slabša kadrovsko strukturo zaposlenih. Podatki za prvo polletje tega leta pa kažejo, da trditev le deloma drži. saj se je med vsemi novozaposlenimi vključilo le 5 odstotkov delavcev brez poklica in poklicne usposobitve. 79 odstotkov je bilo usposobljenih za dela ozkega profila, 11 odstotkov za dela širokega profda na stopnji poklicne šole, 3 odstotke jih je imelo štiriletno srednjo strokovno šolo, 2 odstotka višjo in 0,6 odstotka visoko. Nove zaposlitve iz delovnih rezerv so predstavljale te 17,5 odstotka vseh novo zaposlenih (podatek za prvo polletje). Preko tega regijskega poprečja sega njihovo število v občini Skofja Loka in Radovljica, izrazito nizek odstotek pa je v tržiški občini. Povratnikov iz tujine je bilo lani zaposlenih 45. teto poprej 89, v prvem polletju letos pa 12. Joži Puhar dipl. soc. Vsa hlodovina bo predelana doma Tržiški ZLIT bo do leta 1980 vložil v moder zacijo proizvodnje, v skladiščne in prodajne pr store skoraj tri stare milijarde dinarjev — \\ hlodovina bo kmalu predelana doma — Skup naložbe in dohodkovno povezovanje s sorocbiir proizvajalci in največjimi kupci — Rastoče zqjl manje za zaboje, palete in najrazličnejše vn pohištva — Zlitov in Alplesov paviljon tudi Tržiču Združena lesna industrija Triič &i prostori kmalu ne bodo več primerni Solidno poslovanje 300-članskega delovnega kolektiva, ki je od začetka letošnjega leta razdeljen v tri temeljne organizacije združenega dela (Žaga. Lesna predelava. Pohištvo-tapetništvo) in delovno skupnost skupnih služb, omogoča tako smele razvojne načrte, vzpodbudno pa se razvijata skupno načrtovanje in delitev dela v sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskih gozdarjev in lesarjev. Obrise dohodkovnega povezovanja dobiva tudi sodelovanje s Slovenijalesom, Lesnino in še posebej z Alplesom iz Železnikov. Podatki o proizvodnji povedo, da je na primer lani ZLIT razrezal 26,457.390 kubikov hlodovine in ustvaril 17,623.082 kubikov žaganega lesa in izdelal 5,361.700 kubikov zabojev in 400.800 kubikov ladijskega poda. za 28.779.580 dinarjev masivnega in za 11.636.922 dinarjev oblazinjenega pohištva. Z izgradnjo obrata za predelavo iglavcev se vedno hitreje uresničuje cilj čim več lesa predelati v končni proizvod doma. Letos bo že 80 odstotkov doma razžaganega lesa predelanega doma v embalažo in pohištvo, leta 1980 pa ves. Razveseljivi so prav ri proizvodnjo, za kar pa - Foto: F. Perdan tako podatki, da temeljna organi* cija Zabojarna povečuje proizv palet, grobih in posebnih za ladijskega poda. opažev in n za montažne hiše. Proizvodnja športnih palet bo letos trikrat kot lani. Med kupci palet j dujejo Lesnina. železničarji in ni zavod za rezerve. Iskra. Fruct* jeseniška Železarna pa so nan* kupci lesne embalaže. ZLIT iitii skoraj vsemi pogodbe o poslov* sodelovanju na temelju dohodi-nih odnosov. Zlitovo masivno pc* štvo je vedno bolj znano na tu* pri izdelavi oblazinjenega poh * pa je uspešno sodelovanje z Alp som. ki skupno nastopata na tif s celovito ponudbo. Predvsem pa pomembno, da so Zlitove pog«£ o sodelovanju dolgoročne. To pa je obenem za kolektiv cejšnja obveza. Za izpolnitev po, bo treba širiti proizvodnjo, pri g pa je prostorska utesnjenost \x ovira, in skrbeti za kadre, ki u pogosteje odhajajo iz gospodar kar pa ni le problem Zlita, vsega tržiškega gospodarstva. J- Košrii. Zaostali za piano Čeprav v jeseniški železarni v šestih mes letošnjega leta niso dosegli predvidene proi^i nje, so avgusta že znatno bolje poslovali — Al izgube valjarne Bela spodariti in zmanjšati priman vendar pa bo še naprej pot dosledno uresničevanje vseh Jesenice — V prvih šestih mesecih letošnjega leta v jeseniški železarni niso dosegli z družbenim planom predvidene skupne in blagovne proizvodnje. Skupno proizvodnjo so dosegli s 97 odstotki, blagovno pa s 95 odstotki, vzroki za takšen poslovni rezultat pa so različni. Plavži so dnevno proizvedli 472 ton grodlja in so delali zadovoljivo, ostale temeljne organizacije združenega dela pa so bile nekoliko slabše. V prvem polletju so izvozili na konvertibilno področje za 3 milijone dolarjev, realizirali pa so 67 odstotkov planirane prodaje. Stroški so porasli, vendar pa ugotavljajo, da je bila avgusta proizvodnja znatno boljša. V poletnih mesecih proizvodnja v železarni redno nekoliko zaostaja, avgusta pa Železarna spet normalno obratuje. Da bi letos dosegli planirano proizvodnjo, so se na nedavni seji delavskega sveta jeseniške železarne delegati domenili, da morajo vse tiste temeljne organizacije združenega dela. ki niso izpolnile svojih planov, pregledati poslovanje in obravnavati vzroke za neizpolnjevanje delovnih obveznosti. V vsaki temeljni organizaciji naj bi tudi preučili nagrajevanje oziroma ocenjevanje delovnega prispevka in spodbujali produktivnost. V železarni zaostajajo za izplačanimi osebnimi dohodki v okviru slovenskih železarn in v občinskem merilu, zato naj bi septembra povišali osebne dohodke za 5 odstotkov, ob tem pa popovno analizirali slabše ocenjena delovna mesta. Hladna valjarna. ki posluje s predvideno izgubo, pa je v tem obdobju uspela dobro go- nacijskih ukrepov, ki so jih že sprejeli. Jeseniška železarna je j^j, prvem polletju v okviru slovenj železarn 61 odstotkov suro* jekla, njen delež v blagovni pn* vodnji znaša 56 odstotkov, zman^ pa se je delež v izvozu. Vse sloven-* železarne so ugodno gospoda' zaostanek jeseniške Železarn* planom pa ne zaskrbljuje, fcer proizvodnja že znatno povvM Kljub temu pa se bodo morah* r*-1 truditi za povečanje proizvodi za zmanjšanje proizvodnih str v vseh temeljnih organizacijah ženega dela. Kovačevakobil' Slovenski pregovor pravi, da kovačeva kobila bosa. T okra: je zbosila pri predlogu nčs* sistematizacije delovnih meti tehnično osebje temeljnega * dišča Kranj. Ko so 0 g* razpravljali na torkovi seji & jeloškega izvršnega sveta, t ugotovili, da ne določa dek**1 opravi', ki jih morajo dela*1 opraviti za redno delo temeh* ga sodišča, temveč opisuje da* na mesta in sicer tako, »da • pisana na kožo« sedanjim del* cem. Takšen predlog seveda n redu, ker je popolnoma v naspn ju z zakonom o združenem » Zato so predlagali temeljne? sodišču, da do konca leta izaV nov predlog, ki bo v sklada zakonom. Delavski dom jeseniški spomenik revolucije Zadnja leta smo na Jesenicah ved-**o pogosteje razmišljali o' gradnji V» primernih prostorov za kul-^fano in družbenopolitično življenje. y^ stari Jugoslaviji je vsaka od poli-*Ntoih struj, ki je značilno vplivala ^s politično, kulturno in športno ^vljenje, zgradila svoj dom. Tako so ^tjradili Krekov dom (danes Titov ^obi), njemu nasproti pa Sokolski oziroma sedanji dom Partizana. Nasproti Železarne na Savi pa so, začeli zbirati tisti, ki so med prvimi dojeli, kdo je glavni krivec za **»cuune krivice delavstva. Bivšo gonilno in ostale prostore pri Jelenu je ^ta 1919 vzela v najem Stavbena in Gostiln i $ka zadruga. To je vse, kar je ostalo do današnjih dni, zato je zahteva jeseniških kulturnikov po novih in sodobnejših ***"Wlorih upravičena! Zanimiv je ob tej priložnosti po-v zgodovino. Pri Jelenu je po "*t" Wl9 vznikla marksistična dejavnost. Številna društva in sekcije "*o dobile tu svoj prostor. Stavbe se je kmalu prijelo ime Delavski dom, v njem pa sta začeli s svojo dejavnostjo kulturnega in revolucionarnega značaja delavski kulturnopro-svetni društvi Svoboda in kasneje Enakost. V Delavskem domu je začela borbeno pot tudi jeseniška Komunistična partija. Njeni člani so v domu dobili zatočišče in se pogosto sestajali pod gledališkim odrom. V Delavskem domu in na vrtu za njim so se zvrstile številne manifestacije in demonstracije ter zborovanja. Nič čudnega ni, če je žandarmerija s pomočjo ovaduhov stalno preganjala dejavnost v domu, po vsaki prireditvi pa so se vrstile aretacije, predvsem kulturnih delavcev komunistov. Mnogi so bili zaprti v zloglasnih starojugoslovanskih zaporih in bili izgnani v Bilečo in Iva-njico. Oni so bili začetniki upora in kmalu je padel ves vodilni kader z Jožetom Gregorčičem na čelu. Po vojni smo na pročelju Delavskega doma vzidali spominsko ploščo vsem padlim prvoborcem, v dvorani, kjer se je pred vojno odvijalo bogato kulturno življenje, smo odkrili doprsna kipa Tonetu Čufarju in Jožetu Gregorčiču. Napis Delavski dom na fasadi pa smo obnovili ob neki obletnici znane jeseniške stavke. Vedno pogosteje se sprašujemo, kaj storiti z Delavskim domom. Pravimo, da je odslužil in smo v zadregi ob vprašanju, kaj so storili tisti, ki so v njem domovali nad trideset let in koliko so vanj vložili. Kdo je torej odgovoren, da je Delavski dom danes tak, da razmišljamo o rušitvi, ker zanj ni rešitve. To je pomembno politično vprašanje, ob katerem morajo biti še posebno pozorni družbenopolitični delavci Železarne in vseh Jesenic. Če je Delavski dom najpomembnejši spomenik revolucije, bomo morali o tem nekaj reči in se odločiti. Ali lahko sedanja generacija ta problem rešuje tako, kot da gre za najbolj nepomembno stavbo na Jesenicah. Tu so številni revolucionarji, ki so dali svoja življenja, in tisti, ki so revolucijo preživeli in bili povezani tudi z Delavskim domom. Vsi ti bi morali reči svojo besedo. Ali smo torej dolžni mi, ki smo ostali in se povezali z revolucijo ter bili boj za lepše življenje, tudi izreči svojo besedo? Menim, da bi moral Delavski dom zaživeti novo življenje. Vzgoja mladih, pravimo, je eno najvažnejših vprašanj sedanjosti. Mogoče pa bi le našli razne oblike delovanja v domu. Tu je še vedno zapuščen oder, kjer so bila uprizorjena prva dela Toneta Čufarja in drugih znanih naprednih dramaturgov. Seveda je tu še več tehničnih in ureditvenourbanistič-nih vprašanj. Besedo naj rečejo tudi strokovnjaki, ki bodo verjetno našli primerne predloge in rešitve. Končno sodbo pa naj izrečejo družbenopolitični delavci in seveda vsi preživeli, ki. so delovali v Delavskem domu, in nazadnje tudi vsi, ki danes na Jesenicah živimo! Slovenko Kaj je novega v jeseniškem Talijinem hramu? Letos že morda abonmajske predstave ^gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah so se ' minuli sezoni domači igralci predstavili štiri-^esetkrat — Načrti za novo sezono okvirno že znani — Manjka gledaliških strokovnjakov Nove Gorice. Teh predstav je bilo i J«aenice — Gledališče, ki nosi ^/**po domačinu Tonetu Čufarju, je ^ dobrih petindvajsetih letih — ^ ^tanovljeno je bilo 1945. leta -^Jovalo tako z različnimi imeni kot ^-atusi. Na danes je to polprofesio-^"*lno gledališče, ki poleg upravnih v^lavcev zaposluje tudi tehničnega fcj^djo-scenarista, šiviljo, pogodbeno ^ še nekaj drugih sodelavcev, rt V okviru jeseniškega gledališča plujejo tri amaterske igralske r^upine: odrasla, mladinska štu-J^ntska skupina Izvir in pionirska e^upina. V pretekli sezoni so navduši" ljubitelji postavili na oder štiri j^tne premierske uprizoritve, nekaj ^edstav so ponovili še iz poprejšnje rOjzone. tako da so na domačem ^ru zaigrali kar štiridesetkrat. v^eB domačinov P3 so 'an' na J**-j^nicah gostovala tudi nekatera tuja \J1znana gledališča: SNG Drama in r\*ladinsko gledališče iz Ljubljane. ^^Ijani. lutkarji iz Prage, skupina Jfi,f*eSemovega gledališča iz Kranja in "rimoreko dramsko gledališče iz dvanajst. A pustimo statistiko. V jeseniškem gledališču z veseljem ugotavljajo, da je zadnje čase opazen rahel porast števila gledalcev. Sicer je ta odvisen predvsem od izbire programa, kljub temu pa kaže. da delovni ljudje le potrebujejo to zvrst kulturne hrane in da jim televizija ali kino ne pomenita več vsega. Prav zato gledališčni-ki razmišljajo, da bi pred novo sezono skušali navdušiti delovne ljudi v podjetjih in šolah, da hi se prek njihovih sindikalnih organizacij odločili za nakup abonmajskih vstopnic. In kakšni so načrti za novo gledališko sezono? Dokončno program sicer še ni osvojen, kljub temu pa je že znano, da bodo do novega leta uprizorjeni Mrožkovi Policaji. Glede na to. da že dalj časa ni bilo igre s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja. pa so izbrani tudi Borovi Kaztrganci. Za novoletne praznike je na Jesenicah navada, da se izkažejo najmlajši igralci. Pripravili bodo igrico Sovica Oka Svetlane Makarovič ali Franeta Puntarja Hruške gor, hruške dol. V širšem programu je nato še Partljičevo delo Oskubite jastreba, irsko-škotska komedija Brendana Behana Talec pa Vražji fant z zahodne strani J. M. Singea. Gogo-ljev Revizor in Hadžičeva Naročena komedija. V teku je tudi dogovor z igralsko akademijo v Ljubljani, da bi na Jesenicah zaigrali eno od diplomskih del študentov. Kot vsako napol profesionalno ali amatersko gledališče imajo tudi Jeseničani poleg mnogih težav in težavic še eno veliko in težje rešljivo: manjka jim strokovnih sodelavcev. Prav zdaj nameravajo privabiti režiserja, ki bi bil hkrati tudi mentor amaterskih igralskih skupin v občini. Ga bodo dobili ali ne je težko reči. saj so Jesenice daleč od kulturnega središča republike. Poleg režiserja v gledališču najbolj pogrešajo še dramaturga, medtem ko so igralci spet poglavje zase. Čeprav so večina navdušeni amaterji, pa predvsem pri mladinski skupini Izvir ne teče vse gladko. Ravno ko se skupina uteče, jih večina odneha. Kljub temu na Jesenicah vztrajajo, saj so jim največja nagrada in spodbuda navdušeni gledalci. Ob njihovi podpori pa bo moč rešiti tudi marsikatero trenutno še nerešljivo težavo. H. Jelovčan ~£* let žrtve manipulacij m laži Torej ne moremo ver/eti nikomur več. K tlo nam jamči, da bodo naprave delovale ko pa vemo. da sedanjih ne uporabljajo'' Ali bomo zaradi trikratnega povečanja tovornega prometa fploh še lahko prišli v svet? Kdo nam bo poirnil vsa škodo no cestah, fasadah vrtovih, v gozdu? K di > na d omesti I pojem fl/V >čc zdra i je? A/i ie tudi to toliko opevam družbeni interes? Naj še enkrat opozorim avtorja članka, da niso nasprot-niki »NEKATERI« 100 podpisov prebivalcev iz oktdice baze jasno priča našo odločenost. da ne bomo več naseda/i obljubam na papirju, niti grožnjam, da »naj razsodnost zaduši nasprotja in prežene hotenja, ki nikomur ne koristijo* . Naša hotenja koristijo nam. na šini otrokom, našemu okolju, nikakor pa ne Cestnemu podjetju Ze za obstoječe stanje zakon o varstvu zraka predvideva zaporne kazni (člen :\7) za odgovorne osebe, ki dopuščajo tako emisijo. Ce obstojajo le minimalne možnosti, d" se preselijo iz Nižine ljudskih bivališč, to morajo storiti in v tem primeru to možnost niti ni tako majhna. Avtorju članka ne moremo Zameriti, do je zapisal informacijo, kakršno so mu dali na Cestnem podjetju. Naredil pa je hudo napo ko. da se ni pozanimal o vzrokih hude krvi tudi drugje, preden /c začel obtoževati Obtožbe pa so hude. Družbeni interes JE narediti več asfalta, ven dar v s/došno zadovoljstvo vseh m ne na račun zdravja in živcev manj šine ki del tega asfalta />ožrc za tepšo vožnjo večine KONC IVO v imenu podpisnikov o izselitvi asfaltne baze (enodnevni zaslužek), ukrepe uresničevanje plana v kmetijstva solidarnostno pomoč priza-r družinam, ki razen kmeti isu majo drugega vira preživljanja. DEL UKREPOV 2f URESNIČEN Vrsta omenjenih ukrepov ■ uresničuje, glede drugih pa Se h razprave. Med priporočili je ' naj bi se pristojne interesne 4 nosti oziroma družbenopol skupnosti odpovedale prispevkoa davkom iz osebnih dohodkov za* preko 42-urnega delavnika fci namenijo v neurju prizadetin stojni republiški in občinski m so že odstopili odstotek oziroma odstotka davka iz osebnega dob* ka. Izvršni svet pa je tudi odrf 30,9 milijiona din kot prvo po* namenjeno zlasti regresiran u men. O najrazličnejših oblikah por ki so je že ali jo bodo 5e dele* prizadetih območjih se osern resnih skupnosti dogovarja za končne kriterije za dodelitev nostne pomoči. PREDLOG KRITERIJEV 7i POMOČ Osnovno izhodišče za kriter dodelitev izredne solidarnosti moči kmetom, ki jim je zemlu vir preživljanja, je odstotek čenih kmetijskih kultur. Za prizadete občane (ostarele m mele. invalide) pa naj hi rt odstotek meterialne škode i mičninah in na nepremičninah " no potrebnih za življenje. Za lv dete naj bi veljale tri os*** skupine, ki so osnova za dode. oziroma oprostitev posameznih rednih oblik dajatev. V prvi skupini so kmetje, ki u." neurje uničilo 80 do 100 odstot* pridelkov, v drugi skupini pa : l imajo škode od 50 do 80 odstod mišljeni so kmetje, ki jim je k: vanje edini vir preživljanja D občani (invalidi, ostareli) pt uvrščajo v prvo ali drugo skup*' glede na škodo, ki so jo utrpe pogoju, da nimajo več kot 2581 mesečnega dohodka na družini člana. V tretji skupini so km*: ostali občani, ki so utrpeli n*n škodo. Njihov socialni poloti rešuje p<> kriterijih za pot:' veljajo v posamezni občini in **< zanje niso zagotovljena sredin okviru širše solidarnosti. V razpravi in tik pred sp* so še predlogi, po katerih skupnosti socialnega skrbs:v )„cile enkratne izredne denar* moči kmetom in občanom u p druge skupine. Zdravstven, i nosti naj bi omenjene skupine c* stile plačila zdravstvenih str skupnosti za zaposlovanj« prizadetim pomagale s Štiperni i/ združenih sredstev, otrošk upravi slvo pa l>i dosedanjim ,.,.nl do otroškega dodatka izp]a dodatek za šest oziroma tri «0 naenkrat. Določene oblike po*1* naj bi prispevale tudi stanovan* skupnosti in skupnost pokojni -ga in invalidskega zavarovanj* skupnost kmetov. starostnega zavaro,. V kratkem po Gorenjski POPOTNI POGOVORI 0 MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ SAVSKI UPOKOJENCI NA IZLETU Kranj — Upokojenci tovarne Sava iz Kranja pripravljajo letos že drugi izlet. Odločili so se za obisk Bele krajine. Na pot bodo krenili v četrtek, 20. septembra, ob pol sedmih zjutraj izpred hotela Creina. V Metliki čaka izletnike ogled ene od tovarn (najverjetneje Beti), nato pa bo kosilo v domači gostilni. Popoldne bodo upokojenci obiskali Šmarješke toplice in se kopali v zdravilni vodi. Prijave za izlet sprejemajo v trgovini Sava v Kranju vsako dopoldne do 8. septembra. I. Pet ri č SREČANJE NA KRIŽKI PLANINI Cerklje — V nedeljo. 10. septembra, ob 10. uri bo na Križki planini pod Krvavcem že V. tradicionalno* srečanje borcev, aktivistov, mladine in planincev, ki ga prirejajo podkrvavške krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter Planinsko društvo Kranj. Manifestacija bo združene s planinskimi pohodi in komemoracijo. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 10. uri na Križki planini, po proslavi pa bo pri Domu na Krvavcu družabno srečanje s poskušnjo in nagrajevanjem mlečnih izdelkov. V kratkem po Gorenjski V kratkem po Gorenjski V kratkem po Gorenjski r BLEJSKO SPOROČILO V Glasu z dne 18. avgusta ste na zadnji strani objavili zapis o jubileju kranjskega turizma. Zapis me je vzpodpudil, da sem se oglasil v Turističnem društvu Bled, kjer so mi pokazali različno dokumentacijo, da bi zaradi »kapljice resnice* ugotovil, koliko je star blejski * turizem. Že Valvazor omenja v'kronološkem zapisu prve romarje na otok, ki so bili zametek turizma na Bledu. Od leta 1822 dalje so obstajala razna Olepševalna društva, leta 1852 pa je Švicar Arnold Rikli začel z zdraviliškim turizmom. 1886 so na Bledu začeli z organiziranim štetjem turistov. Turistično društvo Bled kot naslednik vseh prejšnjih pa je pod tem imenom začelo delovati leta 1952. Iz tega sledi, da je blejski turizem star ie blizu 200 let, v zapisu v Glasu pa ni omenjeno, kdaj so prišli prvi« turisti v Kranj. Najbrž tudi kranjsko turistično društvo ni začelo delovati pred 100 leti, pač pa je lahko samo naslednik vseh prejšnjih društev, kar velja tudi za Bled. Vsem društvom od takrat do danes, ki so prispevala k turizmu v Kranju, čestitke in priznanja. Alojzij Vovk Bled VAŠA PISMA E SPET NESREČA ... Tako kar prepogosti) govorimo "b Ljubljanski cesti, bolj točno "o Laborah v Kranju. Razbita pločevina, ranjeni, tudi smrtne žrtve. Res. promet je gost. toda to ne more biti opravičilo za nove in nove nesreče. Spominjam se časov, ko smo na glavni cesti sredi nedeljskega popoldneva brcali žogo. Danes je seveda vse drugače Včasih je bil ob tej cesti jarek, da je meteorna voda lahko odtekala. Danes pa mora pešec ob slabem vremenu hoditi po vodi ali pa v gostem prometu po sredini ceste, pa čeprav tik ob cesti poteka kanalizacija. Varnost na tej testi prvega reda je še posebej vprašanje. Iz ljubljanske smeri proti Kranju je sicer omejitev hitrosti na 50 km na um. Posebna past pa je ponoči križišče pri novi Iskri, saj je neosvetljeno. Potem je tu še »bližnjica« na mavškt) cesto, pa odcep ceste za mavškt) cesto in prehod za pešce. Menim, da znak za prehod za peščee marsikateri vt>znik lahko spregleda in bi rumena utripajoča luč veliko bolj pript>-mttgla k varnosti prometa. Mimo urejenih in osvetljenih bencinskih črpalk pešec še lahko varno gre. skoraj pa se mt>ra umikati železju in prometu s cisternami podjetja Creina na ozkem prostoru med bencinsko črpalkti in gostilno. Nič bolj varno za pešca ni tudi naprej mimo t>beh zelo obremenjenih avtobusnih pttstajališč do križišča s start) škt)fjelt>škt> cestt). mimo vhoda v tovarno Sava in parkirnega prostora za Vektor. K akt) naj varnt> hodita ali vozita p<> Gaštejskem klancu pešec in kt)lesar? Ozka bankina 06 cesti je bila morda pred leti dovolj, zdaj pa prav gt>tt>vo ne več Tudi stara kamnita ograja bi se lahko umaknilo sodobni odbojni ograji, morda bi bilo potem še kaj več prostora ?a pešce. Klanec se konča Z novim križiščem, za katerega menim, da bi avto šole morale uvesti pt)sebne tečaje za vožnjo skozi ta »kiks«. Ne mislim kritizirati, samo rad bi. da bi se kaj ukreni/o v prid varnosti prometa, saj st> med tem vrvežem tudi šolarji, pa starejši ljudje, ki težje sledijo hitro nara ščajočemu prometu. •lože Hornan Jubilej gasilcev Lučine — Gasilsko društvo v Lučinah praznuje letos 30-letnico obstoja. Toda jubilej bodo lučin-ski gasilci slovesno proslavili šele prihodnje leto, saj so si letos vsi prebivalci teh krajev zastavili vse sile, da asfaltirajo cesto. Gasilci so v teh treh desetletjih dosegli velike uspehe. Imajo kar štiri motorne brizgalne, gasilski avto ter mnogo pripomočkov za gašenje. Zal pa na tem področju močno primanjkuje vode. Tako kot gasilci pa si mnogi prebivalci Lu-čin in okolice žele tudi telefon. Zal pa ga ni mogoče dobiti. Zanimivo pa je, da ga imajo napeljanega z ljubljanske strani mnogi prebivalci, ki stanujejo le v malo oddaljenih krajih v občini Vič-Rudnik. -JP Invalidi v Gonars Kranj — Občinsko društvo inva-bdov poleg zavzemanja za uveljavitev pravic svojih članov na vseh področjih ter drugih številnih nalog skrbi tudi za sprostitev. Tako je letos organiziralo že več izletov v znane partizanske in kulturno zgodovinske kraje. Prihodnji izlet, ki bo 23. septembra, bo kranjske invalide popeljal v Gonars. Cena je dostopna vsakomur (150 dinarjev), prijave pa sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusov. Tudi na oktobrski izlet, ki bo vodil v Moravske in Istarske toplice, se že pripravljalo. Ko se že ponuja priložnost, omenimo še piknik, ki ga bo 9. septembra v Logarski dolini organiziral aktiv invalidov kranjske Iskre. Iskraši se bodo na njem lahko spoznali z invalidi iz mariborske Elektrokovine, ki bodo njihovi gostje. H. J. Podoba Kersnikovega renesančnega gradu do 18. maja 1943 (42. zapis) Kersnikov rod je da moram vsaj v osvetliti njegov tok. tako znamenit, glavnih črtah Z PREŠERNOV PROFESOR rvi iz rodu je bil imovit kmet. mlinar in Žagar v Mostah pri Žirovnici. Pri hiši se še danes pravi »pri Žagarju«, tablica nosi številko 56. V tej hiši je bil 26. marca 1783 rojen Janez Krstnik Kersnik. Od leta 1808 je bil nastavljen kot redni profesor fizike na ljubljanskem liceju (gimnaziji): tu je služboval do smrti 24. junija 1850. — Bil je dober, uvideven profesor mnogim slovenskim velmožem. ki so študirali na ljubljanski gimnaziji. Omenim le Franceta Prešerna in Janeza Trdino. — Z nobenim od svojih nekdanjih profesorjev Prešeren ni imel stikov, le s Kersnikom je še dolga leta prijateljeval (tudi v pivski druščini). — Janez Trdina je vrsto let. ob koncu šolskega leta v Novicah priobčeval »Vence hvaležnosti in spoštovanja g. J.K.« — Pesmi so slavile njegovo strokovno znanje, domoljubje in očetovski odnos do mladine. Četudi je bil stari Kersnik poročen z Italijanko, je vendar vse svoje otroke vzgojil v slovenskem narodnem duhu*. Otrok je imel devet! — Njegov sin Jožef je študiral pravo, postal sodnik na Brdu in — oče pisatelja Janka Kersnika! KERSNIK V KRANJU e hudo bolnega je njegov tovariš iz dunajskih let zdravnik dr. Edvard Šavnik povabil v K ranj. da bi ga zdravil. Vendar tudi ta prijateljska gesta kranjskega zdravnika ni pregnala iz sicer tako krepkega Kersnikovega telesa kali zahrbtne bolezni — pisatelj je imel že sušico v grlu ... V Kranju je preživel Kersnik konec leta 1896 (od 18. decembra dalje) in začetek leta 1897 (do 15. februarja). -Sredi maja 1897 je šel po »koren le-čen« v štajersko zdravilišče Gleichen-berg. Tudi ta pot je bila zaman. Napol mrtvega ga je pripeljala soproga 27. julija v Ljubljano, kjer je naslednjega dne v stanovanju svojega tasta izdihnil. Pokopali so ga svojci v družinsko grobišče brdskem pokopališču. Grob je danes zadovoljivo oskrbovan. na še S Nevsakdanja obrt Ivana Valanta O Ivan Valant iz Lesc se že več kot štirideset let ukvarja z izdelovanjem dirkalnih koles -Znamko »vali« vozi večina jugoslovanskih kolesarjev, saj se po kvaliteti enakovredno kosajo z znanimi tujimi izdelki Lesce — Obisk pri Ivanu Valantu. ki se edini v Jugoslaviji ubada z nevsakdanjo obrtjo izdelovanjem dirkalnih koles, sem si zapisala v delovno obvezo že spomladi enkrat, ko so mi v kranjskem klubu pojasnili, od kod jim lepa oranžno-rjava kolesa Sicer je obrt obrt. sem premišljevala, pa vendar je ta le nekaj posebnega, n^dkega. Ivan Valant je rojen Jeseničan. f>draščal pa je na Blejski Dobravi. Pri šestnajstih letih je vajeništvo med zidarji, ki ga ni veselilo, obesil na klin in proti očetovi volji, kot se spominja, šel iskat sreče na tuje. S prijateljem sta prekrižarila številna mesta v Franciji. A tudi tam zaslužek ni bil nič lažji. fx>leg tega pa je tedaj. 1924. leta. že prihajalo obdobje brezposelnosti. No. dela se za pridne roke vseeno ni manjkalo, le izbire ni bilo. Pošteno je bilo treba poprijeti kjerkoli. Prvo kolo si je Ivan Valant tako prislužil prav v Franciji. Ko se je zaposlil nekje ob belgijsko-luksem-burški meji, se je seznanil s prvim izdelovalcem koles. To bi pa tudi «m zmogel, si je dejal korajžni fant. ki si je nato znanje v tej obrti izpopolnil v manjši tovarni koles v St. Etienu. centru francoske kolesarske industrije. Domov se je vrnil še ne star dvaj set let in se zaposlil v žirovniški elektrarni. Prvo kolo je izdelal 1934. leta. To leto je za poskušnjo kupil rJV« seriji materiala v tujini. »Bil je dražji kot sem za okvir nato dobil,« se spominja. A veselja kljub temu ni izgubil. Delo je kar hitro steklo in popraševanja po navadnih, športnih in dirkalnih kolesih »vali« je bilo vedno več. »Cevi sem tedaj kupoval v Angliji, ležaje v Franciji, aluminijaste in gumijaste dele pa v Italiji. Tako sem spravil skupaj kolo iz najboljših materialov. Do imena ,vali* je prišlo čisto slučajno. Tako kot še danes, je bilo tudi tedaj bolj cenjeno tuje blago. Nek prijatelj, trgovec, mi je zato svetoval, naj uporabim ime, ki ne bo preveč domače zvenelo . . .« Pred vojno je [van Valant s pomočniki izdelal kakih MH) do 400 koles na leto: od teh je bilo kakih '10 odstotkov dirkalnih. Vozili so jih skoraj vsi jugoslovanski tekmovalci. Med vojno je Ivan Valant obrt »zaprl« iti so ponovno zaposlil v elektrarni. Takoj po vojni pa je spet začel misliti rta kolesa. »Vedel sem, da privatno ne bo šlo več. Zato mi je kolesarska zveza Jugoslavije v elektrarni priborila par mesecev dopusta na leto. da sem lahko delel kolesa za tekmovalce. Naredil sem jih približno 30 ali 40 na leto.« , Valant pa ni dirkalna kolesu samo oblikoval. Tudi sam so je poskusil na številnih dirkah. Osvojil je nekaj laskavih uspehov: večkrat |e bil slovenski prvak in član državne reprezentance, pred vojno pa je bil 1936. leta celotna olimpiadi v Berlinu. Bil je <2 Dokončno ga je tekmovalno navdušenje zapustilo 1951. leta, ko it naložil že štiri križe »Tri leta kasneje so me v ljubljanskem Rogu nagovorili, da bi zanje delal kolesa. To je trajalo deset let, ko sem si prislužil pokojnino.« Tedaj je prevzel »malo« obrt. ki jo vodi še danes. Velikega dobička sicer ni. pravi, saj je uvoz materiala treba drago plačati, cena koles pa tudi ne sme hjti višja od uvoženih. »Kljub temu se kolesom ne morem upreti. Vesel nem vsakega dobrega izdelka. Letos sem KERSNIKOV DOM b Jankovi zibelki ni bilo zlih sojenic — bile so prisotne le dobre vile. ki so fantiču prisodile poznejšo moško lepoto, nadarjenost, srčno plemenitost in družinsko srečo. Za Janka Kersnika res ne moremo reči. da je ugledal luč sveta v bedni kmečki hišici — česar je bilo deležnih toliko drugih slovenskih vel mož . . . Pisateljev oče. ugleden sodnik na Brdu je bil poročen z Berto Hoffern zu Saalfeld. po očetu iz saksonsko-kranjskega uradnišk )-plemiškega rodu, po materi pa vnukinja dr. Janeza Burgerja. graščaka na Brdu. No. prav mati pisatelja Janka je prinesla njegovemu otetu za doto brdsko graščino. Bilo je tO leta 1852. Brdska posest .je merila nad 200 oralov, ki ji je a so hudo ranjena prepeljali v jeseniško bolnišnico. Avtomobil je uničen. Padla s kolesom Cerklje - V soboto. 2. septembra, okoli 9. ure se je na lokalni cesti v Poženiku pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Ciril Močnik s Poženika je z vozilom vlekel betonsko železo, pri tem |>a z železom zadel 0-let no Marijo Grošelj iz Glinj. ki se je peljala na kolesu. Deklica je pri tem padla in se huje ranila. b. M. ZAHVALA Ob siniti dragega moža. očrta m -lin m JOŽETA PORENTE s Trstenik« se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m /nameni za pomoč in izraze so žal ja ter cvel je. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku in peveeni sTrstenika. Zvezi borcev, vsem gasil skim druStvom. nosilcem praporov, govorniku za lep govor. Gradbincu K rani lordi Prlcku in strežnemu osebju liolnice Golnik. Hvala I udi sodelavcem lov. Iskra - odd.St«»v«l. žalujoča žena in hčerka Romanca Trstenik. 2J>. avgusta 107* Planinca zadela kap Kokrško sedlo — V nedeljo. 3. septembra, popoldne so po UKV zvezi iz Zoizove koče na Kokrškem sedlu sporočili, da nek planinec potrebuje nujno zdravniško pomoč. Ob 17.33 je z Brnika poletel helikopter z dr. Robi čem. Ta je ugotovil, da je 56-letnega Marjana Roglja iz Skapi-nove 23, Ljubljana zadela kap. Ko ga je helikopter pripeljal do Preddvora, je planinec že umrl. BISTRICA - Cestno podjetje Kranj se je z napisom zavzelo za to, da krajani smeti ne bi odlagali in da bi ohranili lepo okolje. Krajanom pa je napis kaj malo mar. Se naprej jih odlagajo, nekdo se je celo ponorčeval in napis na tabli debelo prečrtal, da je zdaj vse skupaj že kar smešno.. . Foto: F. Perdan Krajani Stražišča! Krajevna skupnost Stražišče in krajevne družbenopolitične organizacije pozivajo v soboto. 9. septembra, med pol osmo uro zjutraj in pol enih popoldne na prostovoljno delovno akcijo na starem pokopališču v Stražišču. Vabilo velja tudi za prebivalce drugih krajevnih skupnosti na desnem bregu Save. Udeleženci prosto- voljne delovne akcije bodo pripravljali zemljišče, na katerem je bilo staro pokopališče, za ozelenitev. Na akcijo so še posebej vabljeni tisti, katerih posmrtni ostanki svojcev še vedno počivajo na pokopališču. S seboj prinesite železne grablje in lopate, udeleženci iz neposredne bližine pokopališča pa naj pridejo tudi s krampi in samokolnicami! GP Megrad Ljubljana TOZD Elmont Bled objavlja prosta dela in naloge 1. izvajanje elektroinstalacij na terenu 2. opravljanje administrativnih del v tehnični službi 3. opravljanje del stroškovnega knjigovodje 4. opravljanje del v strojni delavnici 5. opravljanje del v lakirnici 6. opravljanje del v transformatorski delavnici Pogoji za zasedbo: pod 1.: poklicna elektro šola, praksa zaželjena: pod 2.: administrativna šola 1 do 2 leti prakse; pod 3.: ESŠ 1 do 2 leti prakse: pod 4. do 6.: dokončana osnovna šola. več let prakse, sposobnost opravljanja težjih fizičnih del. Nastop dela po dogovoru. Po kusna doba po sporazumu, OD po pravilniku. Stanovanja ni. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GP Megrad TOZD Elmont 64260 Bled, Komisija za delovna razmerja. POPRAVEK V Glasu št. 63 od 18. 8. 1978 smo pri razpisu, s katerim iščemo vzgojiteljice, varuhinje, kuharice in snažilke pomotoma izpustili pogoje za varuhinje, kuharice in snažilke. Zato dodajamo naslednji tekst: Pogoji: — pod točko 2 se zahteva šola za varuhinje ali izjava, da bo to šolo v dveh letih opravila — pod točko 3 popolna osemletka za kuharice, nepopolna osnovna šola za snažilke. Poskusna doba traja en mesec. Kandidati bodo obveščeni o sprejemu v 15 dneh po preteku roka za prijavo. WZ Skofja Loka Titov trg 4 OLASl\ stran MERKUR n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub o. Kranj, Koroška 1 prodajalna DOM Naklo NUDIMO VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST Prodajni program: • gradbeni material • črna metalurgija — barvne kovine • vodovodno inštalacijski material • sanitarna oprema — centralna kurjava • elektroinstalacijski material • bela tehnika • orodje in stroji za gradbeno in obrtno dejavnost Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje dela in delovne naloge vzgojiteljice v otroškem vrtcu v Bohinjski Bistrici Pogoji: dokončana vzgojiteljska šola in ustrezne moralnopolitične lastnosti Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa. VZGOJNI ZAVOD V PREDDVORU pri Kranju razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJA — specialnega pedagoga za določen čas. Nastop dela takoj. Prijave pošljite na upravo zavoda. PARKIRNI IN NAKLADALN ZAGOTOVLJEN PROSTOR MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE Kranj — Primskovo vam nudi poleg lesa, lesnih izdelkov m gradbenega materiala tudi LEPILA za - es — parkete in — keramične ploščice iz proizvodnega programa Tovarne lepil MITO L Seža na ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTO MEHANIKOV KRANJ objavlja vpis v večerno šolo za strokovno izobraževanje poklicnih šoferjev. Pogoj za vpis je: zdravstvena sposobnost, najmanj 6 razredov osnovne šole. vozniško dovoljenje B ali C kategorije in vplačilo šolnine. Informacije in vpis do 10. septembra pri Mravlje Vinko, Kranj, Staneta Rozmana št. 5 tel. 23-623. Dopisna delavska univerza UNIVERZUM, Ljubljana, Parmova39 izobražuje na dopisni in dopisno-konzultativni način Vpisujemo v: — šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7., in 8. razred) — poklicno administrativno šolo (2-letno) — upravno administrativno šolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAŠ — ekonomsko srednjo šolo (4-letno) — poklicno kovinarsko šolo (3-letno) — delovodsko strojno šolo (2-letno) — tehniško strojno šolo (4-letno) — tehniško strojno šolo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih šol — tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole — poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno) — tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke — dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje — za diferencialne izpite za vpis v 3. razred uprav-no-administrativne šole Organiziramo naslednje tečaje: — strojepisni tečaj — tečaj za stavce na IBM stavnih strojih — tečaj tehniškega risarja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varstvo pri delu (skupine v OZD) — začetni tečaj nemškega jezika in začetni tečaj angleškega jezika Organiziramo tudi pripravo za preizkus znanja za naslednje visoke in višje šole: — Višja pravna šola — Maribor, — Višja upravna šola — Ljubljana, — Višja šola za socialno delo — Ljubljana, — Visoka šola za organizacijo dela — Kranj. Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu. Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh! Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, p. p. 106. LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA JESEN Prešernovo gledališče Kranj ABONMA ZA SEZONO 1978/79 Prešernovo gledališče Kranj vpisuje abonente za gledališko sezono 1978/79 Ter od 9 Sn2 2 * 4 * ^ W>"ibra 197. in sicer od 9. do 12 ure in od 14. do 16'. ure v pisarni gledališča Vhod Tavčarjeve ulice Telefon (064) 21 -.155. * Vnod k o g p N Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD OBRT KRANJ b. o. Odkupujemo večjo količino suhega oorovega žaganega lesa debeline 40 in 50 mm in večjo količino suhega smrekovega žaganega lesa debeline 25 in 50 mm. Informacije tel.: 26-061, nabavna služba KOSILNICO Rapid 201, staro 2 leti, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Omejc Jože. Puštal 80, Skofja Loka 6612 Zelo poceni prodam rabljeni črno-bel TELEVIZOR Ambasador. Stri-tih. Zali rovt 11, Tržič 6698 Prodam 10.000 kg CEMENTA. R ebern ik. Sen tu rska gora 24 6699 Prodam 2 dobro ohranjeni OTROŠKI POSTELJICI. FleiŠer. Ručiga-jeva 34. Kranj 6700 Beli CEMENT (4 vreče) in eno-krilno OKNO z roleto (130 x 70) poceni prodam. Stražišče tel. 23-464 6701 Prodam manjšega »pajka« na 2 trosili, znamke Fahr. Poženik 13. Cerklje 6702 Ugodno prodam plastični Elanov ČOLN T-300 z motorjem Tomos 4. Stollecker. SmledniSka 31. K ran j. telefon 24-020 6703 Prodam rabljene naslednje predmete: PREPROGO 3*00 x 200 cm. PREPROGO 120 x 80 crn. 2 STOLA za dnevno sobo. nizko MIZO. 2 kuhinjska STOLA. KLOP za jedilni kot. ZAVESE za dnevno sobo in stropne LESTENCE. Porjanšek. Opreftnikova 80, Kranj, ali telefon 25-588 od 15. ure dalje 6704 Ugodno prodam 2 toni CEMENTA, betonsko ŽELEZO. PUNTE. BANKINE, 10 m DROGA za dviga lo. VRETENO za cirkularko. individualni POLIRNI STROJ in RADIATORJE. KoSirjeva cesta 14. Skofja Loka 6705 Prodam 10-litreki BOJLER, nov. nerabljen, roža barve, za 900 din. Naslov: Ropret Darko. Ljubljanska c 6, Kranj 6706 Ugodno prodam 4-^stezni MAGNETOFON Philips. Naslov v oglasnem oddelku 6707 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO velikost 38 s klobučkom in rokavicami. Vsak dan od 8. do 20. ure. Klampfer. Visoko 49. Šenčur 6708 Prodam črnobelega BIKCA. Šen-fur. Kranjska 9 6709 Poceni prodam SPALNICO. Fel-du>.Kranj. Kidričeva 37/11 6710 Prod&m 1 leto stare KOKOSI nes-nice in za zakol. Naklo. Cegelnica I. telefon 47-266 6711 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK Gorenje K 203 Lux. popolnoma nov. Casar Jože. Trojarjeva 16. Kranj 6712 Prodam KRAVO po teletu. Meglic ■J°te. Lom 30. Tržič 6713 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE i pomivalno mizo. PEC na olje. sobno LUC na 5 žarnic. Benko. Kejova 16. Kranj ' 6714 Prodam skoraj nov usnjeni ženski PLAŠČ št. 38. Ogled možen vsak dan od 14. ure naprej. Mlaka 81 6715 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO Cebulj. Suhadole 8. K omenda 6716 Prodam TELICO. bo čez 6 mesecev telila. Dvorje 50, Cerklje 6717 Prodam KRAVO s teletom, ali brez teleta. Zalog 32, Cerklje 671« Prodam težko TELICO. ki bo v kratkem telila. Dolinšek. Lenart 3. Cerklje 6719 Prodam 2 toni CEMENTA Car-man, Cerklje 281 6720 Prodam LANTENE za fasadni oder. dolge od 6 do 9 m. Dolnjo se vsak dan od 15. do 16. ure na Cesti Talcev 23. Kranj 6721 dežurni veterinarji OD 8. DO 15. SEPT. 1978: RUS Jože. dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stoftičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet.. Gorenja vas 186, telefon 68-310 in OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, novi svet 10, telefon 60-577 in 44-518 za občino Skofja Loka; B EN ULI C Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12. telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod G orenjske POSESTI KUPIM Kupim ŠKOLJKO Z 750. lahko malo karambolirano. Porenta. Huje 19 6722 Kupim večjo količino LAT za kozolce. Sodnik Peter. Pivka 13. Naklo. 6723 Kupim prednji levi blatnik za ŠKODO 100 tip 1971 Telefon 49-121 6724 Kupim SPEROVCE dolžine 8.50 _ 12 x 15. 36 kom in DESKE za na-pušč ter LETVE. VVeiseisen Tone. Seljakova 7. Kranj 6725 Kupim OTROŠKE POGRADE. Tel. 26-214 6631 VOZILA Prodam avto BMVV 2002. letnik 1972. S p. Duplje 58. Ogled vsak dan od 16. ure dalje 6642 Prodam osebni avto 101. letnik 1975. Vse informacije na tel. H2-HK] int. 16 6726 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. potrebno popravila. Jankovi«" Bojan. Begunjska 6, Kranj 6727 Prodam ŠKODO 100 Š. letnik 1970. IVk. Cegelniea 30. Naklo 672« Prodam R - 12. letnik 1975. Zijerl Jure. Sv. Duh 12. Skofja L«J IV. v voznem stanju, registriran in ternioakuimi lacijsko PEČ 6 kw. Nahtigal. V oglje 1 12. tel. 49-094 6635 Prodam ZASTAVO '50. Informacije po tel. 77-564 vsak dan po 20. uri ali »e!. 77:J04 od 16. «lo 24. ure 6641 STANOVANJA Prodam TELETA za Besnica 14. tel. 40-503 6696 Izdaj« ČP Glaa, Kranj, Ulica MoA<-Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjaki tlak Kranj. ti«k: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1- - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-«03-319»9 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 33-341. - Naročnina: letna 300 din, Polletna 150 din, cena za 1 številko v k oj portali 4 dinarje. - Oprosce-no i>» .etnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE v bloku v Radovljici ali okolici, Plaćam v gotovini. Telefon 064 60-333 od 13. do 17 ure 564« Oddan) SOBO v Tenetišah 2 moškima, vajenima zidarskih del. Informacije v nedeljo dopoldne pri Hribar. S orli jeva 11. Kranj tel 25-500 6677 Kupim ali vzamem v najem inani-še STANOVANJE ali GARSONJERO v Radovljici. Lescah. Bledu ali okolici teh krajev. Naslov: Brigita. Gradnikova 9 Radovljica, telefon 064 75-610 6741 Študent išče SOBO v Kranju. Šifra Primorska 6742 V najem vzamem vsaj dvosobno STANOVANJE v Kranju Ponudbe pošljite pod Vzamem takoj 6743 Mlad par išče enosohno STANOVANJE v Kranju ali okoli« i Ponudbe p«>d šifro Redna plačnika 6744 Moški. 45 let. nealkoholik. nekadilec išče v območju Tržiča. Radovljice, Golnika, Škofje Loke, Kranja STANOVANJE pri osamljeni ženski, ji vsestransko pomaga. Ponudbe pod Tržič 6745 Mamica s 6»letno punčko nujno išče SOBO (garsonjero, enosobno stanovanje) v Kranju ali okolici za 2 leti Ponudbi' pod Slovenka 6676 Prodan« dvosobno komfortno stanovanje - POLOVICA HI SE s 400 kv. m VRTA na Kokrici pri Kranju. Je strogo ločeno, v prirodi izven mesta, idealno za upokojenca, mlad par. vikend, vseljivo takoj. Vprašati Lužar. Kokrica. Golniška 16. . 107* ZAHVALA Oh boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica ANTONA KORENČIĆA «e iskreno zahvalni jem o vsem. ki sle darovali vence in cvetic in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pievceiii i/ Sv. Duha. n. duhovniku za pogrebni obred ter vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Mama. hčerki Marija in Tončka z družinama, sin Branko z družino in Drago z družino t«T sorodstvo Sv. Duh. Skofja Loka. 26. 8. 197* ZAHVALA ()l> pivi;) m i zgubi dragega moža. očeta, st arena očeta in strica MATEVŽA ZUPANA se iskreno zahvaljujeiim sorodnikom, znancem in prijateljem, še posebno |>a sosedom za nesebično pomoč v dneh težke izgube. Zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja in vsem. ki so nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji 1 m>t i. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz 1'odhoma. Zasipa m Zg. G ori j. nosilcem praporov, organizaciji ZH NOV Zasip - 1'odhom. 1)1 Podbom - Zasip, godbi na pihala iz Zg. Gori j! |M'vskemu zboru DlT Jesen Ure za zapete žalostinke. gospodu župniku, tov. Klinar Matiju za ganljive besede oh odprtem grobu, kolektivu Vezenine Rled in kolektivu hotela Krim. Vsem še enkrat lepa hvala' Žalu toči vsi n jegovi! Podbom. 30. avgusta l<>7S Vesela tržiš k a šuš tari j a Tržič — Jubilejna deseta šuštar-ska nedelja, ki ji je dajalo ton tudi letošnje praznovanje 75. obletnice tovarne obutve Peko Tržič, je v nedeljo spet privabila v Tržič deset -tisoče Ijudj od blizu in daleč. Trg svobode so Tržičani v nedeljo spre menili v šuštarsko sejmišče, kjer so na stojnicah ponujali najrazličnejšo obutev slovenski in jugoslovanski izdelovalci čevljev, škornjev, copat in druge obutve, večinoma po nižjih cenah, kar je za potrošnika izredno vabljivo. Sodijo sicer, da je zapora glavne ceste v Tržič zmanjšala število obiskovalcev v primerjavi z. lanskim letom, a so vendarle vsi. ki so se v nedeljo predstavili na semnju, zadovoljni. Nedeljski šuštarski program so prijetno dopolnjevale mod- V petek zvečer so na Trgu svobode v Tržiču odprli prenovi/eno Pekovo prodajalno. Poslovalnica ponuja bogato izbiro obutve, med katero so še posebej privlačni unikati moške obutve številka 42 in ženske številka 37 ter modelov otroške obutve. ne revije na parkirišču za občinsko skupščino. Izkazalo se je. da je ta prostor za revije veliko primernejši kot pa stari za paviljonom NOH. Povedati velja, da so se v program nedelje vključili tudi ljubitelji ptic pevk z razstavo v domu družbenih dejavnosti, obiskovalci, ki so jim pri srcu igre na srečo, pa so dopoldne napolnili nogometno igrišče, kjer je bila tombola Avtomoto društva. Traktor si je priigral Zdenko Horič iz Bistrice pri Tržiču. PZ 125 Jože Kodavnik iz Rateč, vartburga pa Nina Kališnik iz Tržiča. Slika z lanske tombole se je ponovila: glavni dobitki so ostali doma oziroma na Gorenjskem! Tudi petkov in sobotni program je bil izpolnjen z modnimi revijami, ki so bile po sodbi obiskovalcev mikavne j še in privlačnejše kot pretekla leta. Razen tega pa so v petek odprli na Trgu svobode v Tržiču prenovljeno Pekovo prodajalno, zvečer pa je bila tradicionalna šuštarska večerja združena s frejšprebungo.Strokovna komisija je po starem cehovskem običaju ugotovila, da je 20 Pekovih vajencev uspešno končalo šolanje in da je njihovo znanje zadovoljivo za sprejem med pomočnike. Novopečeni pomočniki so smeli na frejšprehungi spiti kozarec vina in .pokaditi cigaro, kar je bilo v časih čevljarskega ceha za vajenca eno na jpregrešnejših dejanj! J. K ošn jek Slike: F. Perdan Slovenci na Koroškem Praznik v Globasnici Celovec — Slovenska Koroška živi že nekaj časa v znamenju velikega jul>iI«-j;« - .{<>. obletnice Našega tednika, glasila Narodnega sveta koroških Slovencev in enega osrednjih glasil naše narodnost n skupnosti na Koroškem. Za kraj veličastnega slavja so naši rojaj izbrali Glohasnico vas. k|et naša beseda in misel tudi v najtežjih ti iiulkih bija Slovencev za obstoi nista zamrli. Prireditev ob tri< se! let nem jubileju Našega tednika bo v nedeljo. 10. septembra. Šuštarju v Globasnici. trajala pa bo ves dan. Globasniški praznik strnil Slovence iz-vsega naselitvenega nhmočja. Pokazal bo. kako trd« in žilav je naš narod in kako bogato je n legovn politično, kulturno zadnje časa tudi gospodarsko delovanje. Osrednji globasniški program ne b.i začel v nedeljo ob enajsti! dopoldne z otvoritvijo razstave fotografu in zamejskega tiska. Na i rit vi bo igrala pihalna godba iz Slovenskih Konjic. Sledili bodo nasto modernega zabavnega ansambla Auflatil z Dunaja, narodnozahavnega ansambla Taims iz Opčin pri Trstu m kvarteta Studio iz Zagreba. Or pol treh se bo začela v Glohasnu i slavnostna akademija ob 30. obletnici Našega tednika Slavnostni govornik bo predsednik Narodnega s koroških Slovencev dr. Matevž O rile sledil pa bo program, v kate bo sodelovalo Ki kulturnih skupin .- K otoške. Dunaja. Slovenije. Hrvatske in dežele Furlanije in Julijske krajine iz Italije. Ob pj osmih zvečer se bo začel ples. na katerem bodo igrali ansambli Taims Kvartet Studio in Alpski kvintet Vstopnice za celodnevni program veljajo le 25 šilingov, na voljo pa so v uredništvu Našega tednika in v celovških slovenskih knjigarnah. Za praznik se je posebno dobro pripravil tudi jubilant Naš teti: Razen pogovora s predsednikom republiške konference SZDL M Ribičičem, ki sta ga pripravila člana uredništva Filip VVarasch in Borut Sommeregger. prinaša jubilejna številka na KM) straneh zanimiv« zapise znanih predstavnikov Slovencev na Koroškem bi drugih sodelavcev o sedanjih razmerah na Koroškem in zgodovini, objavljene pa bodo tudi reportaže iz vseh krajev, kjer živijo Slovenci. Organizator slavja želi. da s,- v nedeljo /bere v Globasnici čim ve<" rojakov iz matične domovine Slovenije! J. K ošn jek Frejšprehunga ali stari cehovski običaj sprejemanja čevljarskih vajencev med pomočnike postaja reden spremljevalec šuštarske nedelje. Letos je »modra« cehovska mojstrska komisija ugotovila, da je vseh 26 Pekovih vajencev usposobljenih in zrelih za prehod med pomoćnike. Na modnih revijah za poslopjem (tbčinske skupščine je Peko na privlačen način pokazal svoje najnovejše modele. Prostor ob odru je bil vedno poln do zadnjega kotička Kranjčani obiskali Miha Marinka Preddvor — Pred 78. rojstnim dnevom je v petek. 1. septembra, obiskala na domu nad Preddvorom člana sveta federacije Miha Marinka delegacija kranjske občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij. V kranjski delegaciji je bil tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Miha Marinko je bil nad obiskom izredno presenečen in se je prek Pianov delegacije najtopleje zahvalil občanom kranjske občine za obisk in čestitke pred rojstnim dnevom. Miha Marinko je bil izredno veder in razpoložen in se je s Kranjčani dalj časa pogovarjal -jk Rekordni vinski sejem Ljubljana — V nedeljo zvečer so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 24. mednarodni vi-nogradniškovinarski sejem, ki je bil vsestransko rekorden. Obiskalo ga je nad 100.000 ljudi. Na sejmu, ki se uvršča med vodilne tovrstne prireditve na svetu, pa je sodelovalo več sto razstavljavcev iz 30 držav, ki so predstavili 1250 vzorcev vin. Številne kolajne so bile podeljene na prireditvi. Domači proizvajalci so se dobro odrezali. Znano je. da je Jugoslavija med desetimi največjimi svetovnimi proizvajalci vin. Še poseben dogodek pa je bil obisk predsednika republike Tita na ljubljanskem sejmu. Titovega obiska je. bil sejem deležen v petek. 1. septembra. Predsednik si je z zanimanjem ogledal sejem in |x>h valil razstavljene primerke. Ljubljansko vinarsko prireditev so spremljala številna srečanja domačih in tujih vinogradniških in vinarskih strokovnjakov in proizvajalcev jk MLAKA - Komaj pred tremi leti dograjeno gospodarsko posJoff Franca Mraka se je v četrtek. 31. avgusta, vnelo zaradi sarrifMž¥ sena. Pogorelo je ostrešje in seno. škode pa je za okoli 350.OOO S — Foto: F. Perdan KRANJ - Ne le. da je nekdanjo zelenica na ( esti JI.A pred bifi^f Turist Opustela pod kolesi avtomobilov m tovornjakov, kiju <*f do časa parkirajo, pač po je kotanja še polno umazane vode. - f0 F. Perdan DEŽURNI NOVINAR *Ek 21-860 Zagreb — Včeraj se je v glavnem menili Hrvatske začel H. mednarodni slavistični kongres, ki se ga udeležuje okoli 1000 slavistov iz vseh dežel sveta. Na kongresu, ki bo trajal do 9. septembra, bodo |>rehrali okoli 1000 referatov, posebno pozornost pa hodo tokrat posvetili ruskemu velikanu v književnosti Tolstoju Haifa — V bližini tega izraelskega mesta so našli arheologi ogromno sidro, staro okoli 2000 let. Veliko je 5 metrov, tehta pa 1.5 tone Na svetu obstaja le še eno podoh-no sidro, izdelano i/ lesa in železa tako častitljive starosti. Tokio — V bližini tokijskega letališča Narita so na nekaterih policijskih postajah našli hombe. ki so jih nastavili ogorčeni nasprotniki novega letališča. I.e-tega so bih odprli 20. m.u.i letos ki juh protestom, predvsem kmetov, ki so bili /a rad i tega oh zemljo. Promet — Po gostem prometu v soboto in nedeljo so se gorenjske rente, posebej se magistralne, oddahnile. Tudi na mejnih prehodih včeraj ni bilo nobenega čakania. kar je nedvomno znak. da se poletje in i počitniška Kvropa ne bosta pojavila pri nas S prej kot v enem ielu. I M I l 1 BLED — Po nekaj letih so vendarle začeli tudi z gradnjo D trakta blejskega Park hotela, kjer je bilo nekaj turističnih sezon zgolj pozabljeno gradbišče. V D traktu, kot imenujejo nadaljnji* in dokončno izgradnjo Park hotela, bo prostor za. dve trgovini, za Specerijo Bled in za Murko Lesce, v spodnjih prostorih pa bo disco bar z 200 sedeži. Objekt gradijo delavci Gradisa, TOZD Jesenice. — Foto: F. Perdan Bohinjci so za vseslovenski praznik v ^udelal tjfc*°£ uredili skalno maketo Triglava, ki jo je}e.}ei?tertmu v čast^^Z rojak in akademski slikar Valentin Hodnik, kateremu v čast ^ ^ odkrili spominsko ploščo