Štev. 28. Leto LXIII.
V Ljubljani, 12. iulija 1923.
Poštnina plačana v gotovini,
Vse spise, v oceno poslane kni ge itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Glasilo Udruženja Jugosl. Učitelistva - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
III. pokrajinska skupščina „UJU poverjeništvo Ljubljana44 — v Ptuju.
Vztrajnost delegacije: zborovanja so trajala v soboto od 11. —12. ter od 2. pop. do 1. ure ponoči, vzdržno v nedeljo od 9. dop. do 2. pop.— Mladina vstaja. — Sijajen polet nove duhovne orientacije. — Občni zbor „Učiteljske samopomoči" in „Učiteljskega Doma". — Seja Slov. Šol.
Matice. — Častna izvršitev naloge Ptujskega učit. društva.
Ptuj. dne 7. julija.
Ptujsko učiteljsko društvo je dokumentiralo dne 7. in 8. t. m. slovenskemu učiteljstvu svojo veliko notranjo silo. voljo in tovarištvo, ki ga goji do lastnih vrst; svojo veliko gostoljubnost in požrtvovalnost z nastanieniem in oskrbo prehrane. in svoja -velika in plemenita srca katerih duh ie odseva! iz vsakega nosameznika in celote. Ta požrtvovalnost okrajnih učiteljskih društev za vodstvo ona sila in moč. ki vpliya kot prenavljajoč kri in srce. da prične z novimi živlieniskimi silami zonet iačje delovati in dvigne celotno telo ter ga podkrepi za nove borbe in nove idea'e.
Ptujska skupščina pa ima zaznamovati še druge, zelo važne lispehe. Točnost navzočnosti vseh delegatov, vzorna disciplina in velika vztrajnost so one sile. ki so se zrcalile na tei skupščini v rekordni meri Občudovanja vredni so bili naši najmlajši in naši najstarejši preizkušeni borci, ki so vztrajno sledili in se udeleževali razprav od iutra do pozne ure preko polnoči ne izvzemši našega d i č n e g a predsednika tov. L. ' J e 1 e n c a . ki ie oba dni vodil sam zborovanje. V tem vidimo veliko in močno posebno silo ki ii ni kmalu enake.
Drug pojav ki ie vzbujal našo pozornost. ie bilo posebno vel'ko število naših naimfaiših. ki so prihiteli na skupščino Ne kot nasivni člani samo poslušalci — niih aktivnost ie vzbujala našo pozornost in niili orava in globoka usmerienost pri razpravah. V tem vidimo našo bodočnost! M'adina. naša srca so na tvoii strani, naš up ie v tebi!
In tretji naivečji uspeh ie visok duhovni no'.er in nove smeri, novi ideali, ki nrihaiaio ravno od mladine v naše vrste. Osrneluiemo se izreči, da ie, bila ptujska skunščina nekak mejnik med staro in novo orentaciio katere oričetek in ineinik v zgodovini natn bo označeva' naš zgodovinski Ptuj. Duhovna poglobitev in nričetek dela k tozadevni enotni orienta-ciii ie ona naša naivečia dobrina, ki nam io io pokazala otuiska skupščina. To je znak. da naša organizačia napreduje tudi ideinc in da ii tudi v tem oziru ne nedo-staje osvežujočih studenčnih dotokov.
Sprejem na kolodvoru.
Na kolodvoru ie doš e pozdravil predsednik Ptujskega učiteljskega društva tov. Majcen in ptujski župan g. Lo-
zsnšek. Obema ie izrekel zahvalo na prisrčnem sprejemu pov. tov. L. Jelene.
SEJA ŠIRJEGA SOSVETA IN ODSEKOV.
Točno ob 11. uri dopoldne je bil zbran nolnoštevilno širii sosvet z odseki in mnogoštevilnimi delegati v risalnici Mladike.
Poverjenik tov. Luka Jelene ie otvo-ri! seio.
Predlogi okrajnih učiteljskih društev so se izročili načelnikom odsekov.
Volitev strokovnega tajn ka in urednika »Učit. Tov.«
Za strokovnega tajnika ie bil izvoljen tovariš Rudolf Dostal. za urednika »Učiteljskega Tovariša« pa tov. Ivan D'mnik.
Volitev upravnika rezervnega sklada in knjižničarja se ie preložila na popoldan. volitev stalnih članov odsekov pa na prvo sejo širiega sosveta.
Dopolnitev odsekov oo § 21. e) poslovnika
Dopolnitev odsekov s člani izven stalnih članov odsekov, ki jih ie izbrati iz predsednikov okrajnih učiteljski dru-
štev in delegatov se ni izvršila tako kakor bi bilo želeti.
Težave ie delalo to, ker se je prvič izvaia! novi poslovnik in so se člani še premalo poglobili vaui ter okrajna učiteljska društva niso že prej pripravila predloge za to točko.
Pomnožitev odsekov za to priliko se izvrši iz treh razlogov: 1. da se pritegnejo k sodelovanju v odseke tudi oni člani. ki bi sami radi sodelovali na posameznih poljih: 2. da so ti člani nekaka kritika delovania stalnih članov odsekov (torej uprave) kot zaupniki ostalega č'anstva: 3. da se da delegatom oril;ka. da tudi v odsekih lahko zagovarjajo predloge. ki iih ie stavilo posamezno okraino učiteljsko društvo.
Vkljub temu se ie še dokai č'anov prostovoljno priiavilo v odseke, neka! pa iih ie bilo predlaganih
Pripomniti na ie ob tei priliki da ima vsak član pravico prisostvovati pri odse-kovih seiah s pravico govora, a ne soocl-lcčevania
SEJE VSEH 8 ODSEKOV.
Odseki so zborovali deloma že dopoldne. nadalievali so potem svoje razprave popoldne od 2.-5. -ure.
Pripravljali so materija! za večerno zborovanje delegacije in razpravljali o ored!ogih okrainih učiteljskih društev.
Posebno razveseljivo ie bilo to. da le mnogo članstva prisostvovalo sejam odsekov in i^ kazalo zanimanje za razprave. V to svrho so tudi seie odsekov iavtie ln dostopne vsem članom.
Zborovanje delegacije.
Točno ob 5. uri ie nričela zborovati delegacija v Društvenem domu. Dvorana ie bila že ta dan polna. Delegati so bili nolnoštevilno navzoči.
Poročilo poverjenikovo.
Delegaciio ie otvoril pov. tov. L. Jelene s sledečimi besedami:
Cenjena delegaciia! Kakor običajno vsako leto pri delegacijskem zasedanju, se hočemo tudi letos v kratkih potezah ozre t; na gibanic in delovanje Ijudskošol-skega učitelistva Sloveniie ter na gibarile in delovanje učitelistva v vsei ieoi naši cltžavi.
V	podrobnosti delovania ožjega in širiega sosveta od zadniega zborovania. ki se ie vršilo ob začetku 'anskega leta na Bledu na do danes, se ne bom spuščal, povzeli bodete to iz tainikovega poročila. Omeniti hočem le glavne momente našega dela. dotakniti se le onih važnih dogodkov. ki g'oboko režeio ali bodo rezali v naše življenje v razmere našega stanu, ki odločaio za 10 in lOletia usodo našega šo!stva.
V	minulem upravnem letu ie deloval ožii in širii sosvet UJU poverjeništvo Ljubljana no navodilih in sklepih okrajnih učiteljskih društev in po prilikah, ki so iih donesle trenotne razmere. To de-lovanie se ie izključno klanjalo načelu: dobrobit šoli in učiteljstvu.
Ožji in širii sosvet sta reševa'a svojo ne baš lahko nalogo v soglasju in sporazumu Glavnega Odbora UJU v Beogradu ker so bile letos vse leto na dnevnem redu stvari, ki so velikega pomena in interesa za celokupno učiteljstvo.
Prvi pogled naš ie bil obrnjen na Utrditev Udruženia Pred tremi leti smo položili v Beogradu temelj tej mogočni zgradbi: delamo in utriuiemo na* široki podlagi, a dovršili stavbe še nismo.
Naipooolneiše ie izvedena organizacija v Sloveniji, saj ie le ma!o učiteljstva. da bi ne korakalo ood našim oraporom. da bi ne bili istih načel ne imeli istih
stremljenj in ne hrepeneli za istimi cilji. Okrajna učiteljska društva delujejo z malimi izjemami vzorno, pisarna strokovnega lainištva funkcionira prav dobro: vsi se zavedamo svojih dolžnosti do centrale. Naši strokovni listi so lepo urejeni in služiio v polni meri svojemu namenu.
Slabše ie izvedena organizacija po nekaterih drugih pokrajinah naše domovine. toda izpooolniuie se od dneva do dneva. Najžalostnejše so bile razmere še pred nedavnim časom v Hrvatski,"a tudi ondi se je obrnilo na bolje, saj bomo šteli kmalu dva tisoč tovarišev, ki so se pridružili naši organizaciji in so z nami istih misli in želja.
Toda šele takrat, ko bo vse učiteljstvo v državi tesno združeno ko bo med nami samo en hlev in en pastir, ko se bo vse učiteljstvo v državi z zaupanjem obračalo v našo centralo, ko bodo tudi naši listi urejeni centralistično šele takrat bomo s ponosom lahko rekli, naše delo ie dovršeno, naša organizacija ie popolna V izvršitev te naše naloge je bil v prvi vrsti unrt naš pogled.
Na lanskem delegacijskem zborovanju na Bledu smo izrekli nado. da bo v minuli upravni dobi dovršena. uradniška oragmatika in da stopi v veljavo vsai do 28. iuniia letos. Naše nade se niso uresničile Do gotraine ministrske krize razne spletke, nasprotniki nragmatike in nepri-iateiii uradništva so preprečili to. Zako-nodavni odbor se posvetuje in sklepa o načrtu, a prepričan sem. da zakon ne bo stopi' v veljavo, dokler se ne reorganizira davčni sistem, dokler se ne zedna-čiio davki no vsej državi in ne zvišajo državni dohodki, slednje pa ima hude nasprotnike v vladni stranki sami. V dva-naistinkah za mesec iulii avgust in september se.ne nahaja niti ena para za zvi-šanie draginiskih doklad. tako da ie jiaš položai brezupen. Uradništvo na ne more nič več čakati na zdatno pomoč: če te ne bo nanovemo vsi konkurz. Izjavljam iavno in iasno. da bo učiteljstvo solidarno z drugim uradništvom v boju v obupnem noložaiu in šlo do skrajnosti v dosego svoiih zahtev.
O čemurko!i nai poročam, povsod samo negativni uspehi: načrti zakonov za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča leže nedotaknieni na mizi ministra prosvete: učiteljice poročene z državnimi uradniki, učiteljice ženskih ročnih dei in otroške vrtnarice še vedno trpe krivico ki se iim ie orizadjala: učitelii upokojenci še vedno niso dobili onih par, ki iim gredo po zakonu, četudi ie poverjeništvo v vseh teh kričeče krivičnih slučajih neštetokrat ustno in pismeno brez usoeha posredoval na vseh merodainih mestih.
Od prevrata sem ie naša opravičena zahteva, da dob:mo v ministrstvu prosvete referenta za osnovne šole v Sloveli i ii kakor ga ima srednie šolstvo. Toda zaman ves naš trud. niti te malenkosti nismo mogli doseči Nekateri listi so prinesli pred nekaterimi dnevi vest. da ie tovariš Flere imenovan za referenta. Toda ne! Tudi ta vest ie nreuranjena. Dojeni akt še vedno leži nerešen v ministrstvu prosvete.
Srce me boli da Vam. tovariši in tovarišice, ne morem podati boljšega in boli razveseljivega poročila. Toda ne obuoaimo! Sursum corda! Učitelj ie vajen trnlienia! Presta'i smo že hujše čase. hodili že no strmeiši in še bolj trnjevi noti na Kalvariio. Zato bo šel tudi ta ke-Hh trnlienia mimo nas v boljšo in lepšo bodočnost. Le ne obupavajmo. temveč pojdimo pogumno in vztrajno na delo!
S tem otvariam delegacijsko zborovanje in Vas vse bratski pozdravljam!
TAJNIŠKO POROČILO ZA CAS OD 4. SEPTEMBRA 1922 DO 7. JULIJA 1923.
(Poročal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal v Ptuju dne 7. julija 1923.)
Naše nacijonalno stališče.
Prvič zboruje danes napredna slovenska učiteljska organizacija na ptujskih tleh, prvič v vsej dolgoletni dobi svojega obstoja. Saj pa poprej tudi ni bilo mogoče, kaiti na teh naših domačih slovenskih tleh so gospodovali tuji gospodarji. V domačem domu je zapovedoval — tujec, Nemec. Ravno Ptuj je bilo ono središče, odkoder se je širil strup tako-zvanega »Štajeircijanstva«, onega zlega duha daleč naokrog in grozil vedno bolj raznarodovati naše pleme na severni granici naše domovine. A duh starih rodoljubov: Božidara Raiča, Matije Murka, Stanka Vraza in še mnogih velmož se je krepko upiral temu početju, ki je le polagoma napredovalo in se je popolnoma ustavilo šele s pridobitvijo naše na-cijonalne svobode po vojnem prevratu. S starodavnega ptujskega gradu nas pozdravlja duh njegovega nekdanjega lastnika velikega upornika Petra Zrinjskega.
Danes smo prosti naših zatirateljev! V lastni hiši smo sami gospodarji. V veliko zadoščenje nam je, da zborujemo danes v tej nekdanji nemški kuli, ki je bila trdna postojanka spodnještajerskega Nemštva, močna trdnjava, odkoder se je streljalo — žal — prepogosto tako uspešno na slovenske inštitucije, ustanove, na stare naše narodne pravice. Otresli smo se našega narodnega neprijatelja na zunaj, toda notranje še ne popolnoma. Treba bo še ravno v teh krajih mnogo intenzivnega podrobnega dela, dokler ne izgine popolnoma slednji ostanek nekdanjega suženjstva. V to svrho- zahtevamo podpore tudi od strani naše javne uprave, naše vlade. Zato so nam neumljivi ukrepi, nastopi in represalije. naperjeni v zadnjem času baš v- tem še ne popolnoma očiščenem severnem delu naše domovine, ne od p ustij i vi, ker tlačijo narodno in državno misel, a podpirajo protidržavno in pirotinarodno.
Udruženo slovensko učiteljstvo pozdravlja Orjuno kot odlično narodno institucijo kot krepko nositelj co narodne in državne ideje. Zato kličemo upravnim našim faktorjem: podpirajte to našo narodno organizacijo in ne ovirajte j e , v idealnem njenem stremljenju! Našemu članstvu toplo priporočamo sodelovanje in vsestransko podporo. Zakaj, od naših narodnih pravic, pridobljenih s krvjo in žrtvami, ne odnehamo niti za las in kličemo na vse grlo: Tukaj smo in tukaj ostanemo! To je naše posestno stanje, s katerega se ne umaknemo! Nasprotno hočemo še vzbujati sebe in svojo deco, da pridobi čimprej nazaj vse to, kar je s stališča pravice naše pred Bogom in pred ljudmi.
Naša neodrešena domovina.
Pozdravljamo našo neodrešeno domovino. toda ne več s solzami kot prvo leto naše narodne nesreče. Pozdravljamo jo s srdom in gnjevom nad njenimi tlačitelji, ki se tako radi ponašajo s svojo dvatisočletno kulturo. Iz zased, ozemlja nam prihajajo leto za letom slabša in temnejša poročila Težko ie življenje tam spodaj v našem Primorju, težko tamkaj v tužnem našem Korotanu. Odgovor temu je zaenkrat samo eden in edini: Naša vzgoja bodi skoz in skoz nacionalna! Ta postulat se izvajaj dosledno vsepovsod in dosezaj zadnje gorsko selo, dokler ne zasine oni dan. ki ga je v preroškem, duhu gledal naš goriški slavček, ko je naročal Soči, naj »tujce zemlje lačne vtopi«! Dotlej pa priporočamo intenzivno in podrobno narodno-
obrambno delo. tako v šoli kot v naših društvih in organizacijah; v Ciril Metodovi družbi, Jugoslovenski Matici, Sokolu in Orjuni.
Ravno te dni, ko zborujemo mi tukaj, zborujejo naši primorski tovariši in tova-rišice v Gorici. Goriško učiteljsko društvo praznuje svoj jubilej, SOletnico svojega obstoja. Vaše slavje je skromno, pač kolikor je v danih razmerah dopustno. Dobro razumemo, ko:iko neizgovorjenih misli leži v Vaših dušah, koliko latentne sile je zaklenjene v Vaših srcih, koliko je treba samozatajevanja v Vašem delu in življenju. Vsi, ki smo Vaši po krvi, imenu. Vaši bratje in sestre Vam kličemo: vztrajajte, tudi Vam vstane dan odrešenja!
Narodno-prosvetno delo.
Delo na polju narodne prosvete je močno razpredeno po celi Sloveniji, toda še vse premalo intenzivno in premalo organizirano. Naši prosvetni delavci imajo sedaj v narodno-prosvetnem odseku močno oporišče, kjer naj se to delo sistematično organizira, zbira naj statistiko predavanj, glediških iger itd. v smislu poslovnika, ki ga je sestavil urednik tov. Ivan Dimnik z njemu lastno točnostjo in bo o njem poročal današnji delegaciji.
Narodno-prosvetnega dela nikakor ne smemo podcenjevati. Tu ne velja nobeno opravičevanje in ne drži nikak izgovor. Kdor hoče narodu dobro, — pa tudi sam sebi in svojemu stanu, bo delal, kjerkoli se mu nudi prilika: pri sokol-skem naraščaju, v knjižnici, na glediškem odru, kjer pač čuti zmožnosti oziroma kjer uvidi potrebo sodelovati. Imejte oovsod skrb za šoliodraslo m'adino. Kdor ima mladino v rokah, vpliva na bodočnost naroda. In kakršna, mladi n a — tak narod!
Naša samoizobrazba.
Pri tej priliki omenjamo, da je priredilo naše članstvo nad 100 predavanj najrazličnejše vsebine pri okrajnih učiteljskih društvih, katero število se mora v najbližji bodočnosti najmanj podvojiti in potrojiti. Prav posebno pa še podčrtava-mo, da so naši člani marljivo in uspešno sodelovali pri ljudskih vseučiliščih v Mariboru, Celju in na Jesenicah. — Delovanje šolskega odra je visoko preseglo lansko leto. vendar bi bila tudi tukaj na mestu večja enotnost in sistematična urejenost.
Pregled našega organizacijskega poslovanja.
UJU poverjeništvo Ljubljana se je tako v preteklem -poslovnem letu kot Vsa leta svojega obstoja zavedalo, da je del državne učiteljske organizacije, ki strogo temelji na državnem, narodnem in stanovskem edin stvu. V tem smislu so bili stiki našega poverjeništva s centralo ves čas trajni in iskreni. — Omeniti je izpremembo v vodstvu osrednjega UJU v Beogradu, kjer je radi bo-lehnosti odstopil bivši predsednik tov. M i h a j 1 o J o v i č . in je stopil na njegovo mesto urednik Narodne Prosvete tov. M i 1 u t i n S t a n k o v i č. Dne 20. 21. in 22. oktobra 1. 1. se je vršila glavna skupščina v Sarajevu, o katere poteku so obširno poročala naša stanovska glasila- Na skupščini se je v glavnem razpravljalo o programu UJU, o osnovno-šolskem zakonu in o pragmatiki. Žal, ni o vsem tem do danes izvedena nobena točka. — S stališča enotne organizacije želimo, da objemaj disciplinirano v$e jugoslovensko učiteljstvo v državi. Po zadnji statistiki naše centrale zavzema sorazmerno naše poverjeništvo prvo mesto in obsega domala vse slovensko učiteljstvo. Naj bi mu skoro sledile še ostale pokrajine in poverjeništva! — Dne 6. in 7. maja ^t. 1. se je vršila seja glavnega odbora UJU v Beogradu. Člani, zastopniki našega poverjeništva, so na tei seii iznesli znane »materijalno-pravne zahteve slovenskega učiteljstva«, ki so bile priobčene v našem stanovskem glasilu in mnogih drugih listih. Tako v tem slučaju kot pri vsaki drugi priliki naše poverjeništvo ni nikdar zamudilo dolžnosti in prilike, opozarjati centralo na nujnost, važnost in upravičenost tako splošnih zadev našega stanu in članstva kot zasebnih interesov organiziranih posameznikov.
Statistika članstva.
Naše poverjeništvo je štelo v preteklem poslovnem letu v 32 okrajn h društvih 2446 članov. To članstvo, razdeljeno na posamezna okrajna društva, izkazuje nastopni pregled:
1.	1922 1.	1923
1. Brežiško-Sevniško učit. dr.	66	67
2. Celjsko učit. društvo	129	132
3. Čriiomeljsko učit. društvo	76	69
4. Gornjegrajsko učit. dr.	28	30
5. Kamniško učit. društvo	80	78
6. Kočevsko učit. društvo	77	66
7. Konjiško učit. društvo	56	53
8. Kozjansko učit. društvo	25	28
9. Kranjsko učit. društvo	114	110
10. Krško učit. društvo	127	116
11. Laško učit. društvo	101	101
12. Svetolenartsko učit društvo	32	42
13. Dolnje-Lendavsko učit. dr.	45	40
14. Logaško učit. društvo	78	76
15. Litijsko učit. društvo	75	77
16. Ljubljansko učit. društvo	198	183
17. Ljubljansko-okoliško učit. dr.	135	128
18. Ljutomerško učit. društvo	62	68
19. Marenberško učit. društvo	35	32
20. Mariborsko učit. društvo	124	122
21. Mariborsko-okoliško učit. dr.	117	113
22. Mežiško učit. društvo	44	43
23. Novomeško učit. društvo	96	82
24. Ormoško učit. društvo	49	55
25. Mursko-Soboško učit. društvo	94	86
26. Ptujsko učit. društvo	135	137
27. Radovljiško učit. društvo	108	96
28. Savinjsko učit. društvo	31 *	33
29. Slovenjebistriško učit. društvo	50	51
30. Slovenjgraško učit. • društvo	32	32
31. Šmarsko-Rogaško učit. društvo	67	66
32. Šoštanjsko učit. društvo	41	34
Skupaj 2517 2446
Število letošnjega članstva izkazuje oroti lanskemu majhen upadek. ki gre na račun samostoine organizaciie meščan-skošolskega učiteljstva.
Notranie poslovanje.
Širji sosvet ie imel 2 seji: eno na Bledu o priliki pokrajinske skupščine, drugo 28. decembra pr. 1. Ožji sosvet je reševal tekoče zadeve v 6 sejah. Poročila o teh se.iah so se obiavliale soroti v našem stanovskem glasilu. Vložni zapisnik šteje nad 500 številk: tu seveda niso všteti mnogobroini dopisi in rešitve strokovnega tajništva, ki iim ne vem števila.
V nastopnem podajam kratek pregled notranie - organizacijskega dela našega poverjeništva. V tei poslovni dobi so se vršile vol tve novih zastopnikov učiteljstva' za bodočo dobo dveh let v višji šolski svet. Te volitve so zopet pokazale. kako ogromno večino učiteljstva ima naša organizacija za seboi in kako izborno disciplinirane so naše vrste. Naša organizacija ie združila nase nad 2500 glasov, kljub samostoini kandidatni listi s strani društva meščansko - šolskega učiteljstva.
Tekom zadnje poslovne dobe se je mnogo govorilo o likvidaciji pokrajinske uprave. Na šolskem polju bo nadomestila dosedanjo prosvetno upravo (oddelek za orosveto in višii šolski svet) takozvana prosvetni» delegacija, na čelu ii prosvetni delegat ood neposrednim nadzorom in kompetenco ministra orosvete. V direktnem področiu te delegacije bo med drugim razmeščanie učitelistva, ne na postavljanje odpuščanje ali premeščanje iz ene oblasti v drugo Naša organizacija se ie izrekla za takojšnje ukinjenje oddelka za crosveto iz troinega vzroka: ker zavira točno in redno uradno poslovanje in ie tako nepotrebna instanca med višjim šolsk'm svetom in ministrstvom prosvete. dalie ie tu prilika za redukcijo, o kateri se zadnji čas že toliko govori, in je naša ookraiina edna ki ima dve prosvetni inštanci. Instance višiega šolskega sveta se pa ne da odpraviti vse dotlej, dokler ne stopi v veliavo novi šolski zakon. ker ima zakon o sestavi višjega šolskega sveta z dne 23. ianuaria 1921, ki ga ie soreieia skupščina in podpisal kralj, pasus. ki odreia izven vsakega dvoma dobo in veljavnost tega zakona. Glasi se: »Dokler ne stopi v veliavo nov šolski zakon.....« Izrecno naglašamo. da solidarno vztraia slovensko učiteljstvo na sedanji formi te šolske korporaciie za kar smo se borili že dolga leta in kjer imamo svoie voliene zastopnike, ki uveljavljajo mišljenie učitelistva.
Hud udarec za našo pokrajino ie bilo reduciranje prosvetnega proračuna za Slovenijo, kier so se črtale znane postavke: funkcijske doklade šolskih voditeljev, eskurendne šole okrnjeni prejemki uči-teliic ženskih ročnih del itd. Tako črtanje ie bilo tudi s pravnega stališča popolnoma nelegalno, osobito glede voditeljskili do-klad. ki so potom dekreta postavno združene s prejemki šolskih voditeljev in se tu zakonito ne more ničesar izoreminiati najmani do novega šolskega zakona. Naše poverjeništvo se ie v tej zadevi obrnilo takoi na našo centralo na ministrstvo prosvete in financ v Beogradu, predložilo ie spomenico tudi glavni skupščini v Sarajevu, toda po vsej priliki se
to brezpravno črtanje navedenih postavk ne bo popravilo tudi v prihodnjem proračunu Opozarjamo samo na to. da se s takim postopanjem budi "n vzgaja nezaupanje v državno upravo. Ali ie pa to v korist državni misli, o tem nai razm sljaio naš vladni voditelji v Beogradu!
In tako ni čuda, da postajajo naše zahteve oo samostojnem referentu osnovnega šolstva za Slovenijo čim dalie bolj silne in nuine. ker so utemeljene v potrebi. Neumljivo nam je. da se v ministrstvu tako trdovratno upirajo temu našemu postulatu. Namestu. da bi bili sami toliko uvidevni in bi v interesu dobre in točne uprave sami poklicali strokovnjake iz pokraiine. so gluhi in nedostopni za naše upravičene in utemeliene zahteve, ki trajajo že od prevrata sem Zato kličemo ponovno na današnji delegaciji me-rodainim faktorjem v Beogradu: D a i t e nam našega referenta, strokovnjaka za osnovno šolstvo v Sloveniji! Nikakor ne odnehamo od te naše zahteve. dokler nam i .e ne izpolnite!
Gmotno vprašanje in pragmatika.
Najprej nekoliko v splošnem o našem gmotnem vprašaniu. Dočim smo vsako leto kolikor toliko registrirali vsa.i nekoliko zadovoljivega ooviška. moramo letos z vsemi drugimi iavnimi nameščenci konštatirati da smo na kraju svojih moči. Poviška s 1- marcem ne moremo označiti kot odpomoči ker se ie naš položaj istočasno na eni strani vsled ho-rendnih zvišani cen živil in stanovanj neprimerno še poslabšal, na drugi strani se ie na te malenkostne poviške potom listov in javnosti že dolge mesece poprej opozarialo in se je končno svoj namen tudi doseglo: Razmere se niso zboljšale. Zahtevali in upali smo na nabavni prispevek. zahtevali smo zvišanje draginjskih doklad toliko da nam naša rodbina, naša deca ne gladuie, zahtevali smo skromnega kruha nikar bele pogače — vse zastonj!
Vrgli so nam 1. marca beraške pare kot se vrže prosiaku na ulici milošč no. Eno lahko mirno in svestno konštat ra-mo' ni zmisla za bedno stališče javnega nameščenca v državi! Vlada na stoji pasivna ob strani in minister cinično vprašuje poslanca: odkod vzeti? To ie njegova stvar, zato ie tu! Ako oa ne zna, oziroma ne more ali noče. nai izroči vajeti drugim. Sicer bi mu na njegovo vprašanje lahko odgovorili: Vzemi tam. kier ie preveč — in sicer pridobljeno z vse drugim delom kot za državo — in priloži tia, kie ie premalo!
Enak ie bil postopek s pragmatiko, sai ie šla vzporedno z našim gmotnim vprašanjem. Zadnji čas smo culi še vse boli črne vesti.. Predzadnja številka »Narodne Prosvete« ie poročala da našega stanu sploh ne nameravajo privzeti v pragmatiko in da učiteljstvo glede zboljšanja materiialnega oo loža i a nima ničesar od me pričakovat1'. Takoi na to vest ie sporočilo naše poverjeništvo centrali v Beograd, nai pošlje svoiega zastopnika na našo ookraiinsko skupščino da osebno poda tu informacije navzočim zboroval-cem. Medtem ie »Narodna Prosveta« svojo prvo vest dementirala. Na našo vlogo smo Pa SPreieli tik pred odhodom iz Ljubljane nastopni odgovor, ki ga podajam dosiovno: »Povodom Vašega akta br. 327 od 27. p. m. u kome tražite informacije o zakonu o činovnicima. predsednik našega Udruženia išao ie danas lično kod g ministra orosvete i molio ga. da da odredienu iziavu o tome: hoče li i kako činovničkim zakonom biti rešeno i materialno oitanie učitelja, i kako če biti rešeno pitanie učiteljske stalnosti.
G. minister ie odgovorio ovo:
»1. Da j on i cela vlada stoie na sta-novištu da zakon o činovnicima treba da obuhvati i učiteljske olate.
2.	Da ie on povodom toga soremlo predlog o učiteljskim olatama. po kome učitelji ula^e u II. kategoriiu i rasporeduju se od 5. — 2. grupe zaključno.
3.	Da če proučiti predlog našeg Udruženia i učitelja poslanika, u kome se tra-ži da učitel.ii u pogledu plata počinju sa 5. a završuiu zaključno sa 1. grupom II. kategorije, i da čim polože praktični izpit prelaze u glavnu grupu II. kategorije.
4.	Da če novi oroiekt zakona o narodnim školama u roku od tri dana biti kratkim putem upučen neposredno zako-nodavnom odboru. -
5.	Da če odredba čl. 224. zakona o činovnicima, oo koioi se svi činovnicl stavliaiu na razpoloženje, obuhvatijti sve činovnike Pa i učitelje samo ne one či-
novnike koie bira skupština (kao n. pr. državne savetnike). Ali on iziavljujé. da to neče izazvati nikakve velike preme-štaie.
Predsednik ie u ime Udruženia iz.ia-vio. da učiteljstvo ostaje kod svojih zahteva u pogledu Dlata. i obrazložio ie, da pravilnost zahteva, da se naša predstav-ka uvaži Isto tako izneo ie sve razloge koli govore u prilog toga. da se učiteljska stalnost očuva u potpunosti. G. mi-nistar ie obečao da če o tome ponovo razgovarati i sa učiteljima — poslani-cima.«
To so torei zadnje naše informadle, ki smo i i H oreieli v zadevi našega gmotnega vprašania oziroma oragmatike. Opozarjamo tukaj javno vlado naj se nikar ne igra z na)-v i t a K n e j š i m i interesi javnega nameščenca, zakaj činov-n i š k o vprašanje i e danes državno vprašanje. Leto za letom prosimo, kličemo, zahtevamo! D an e s pa že obupuje-tno.ker smo na koncu svojih s i 1. D a i t e nam kruha!
To ie v kratkem pregled boja za kruh, za naše materijalno vprašanje. In bodi prepričan vsak naš član od Kulpe pa gor do skrajne meje Mežiške doline da ie naše poverjeništvo storilo v tem pogledu popolno svojo dolžnost in si nima očitati tudi naimanie. da bi kdaikoli zamudilo kako priliko in trenutek sodelovati v akciii za zboljšanje naših gmotnih razmer.
Za upokojence.
Preostala mi še nekai špecijalnih zadev. Tu imamo najbedneiše med bednimi, naše upokojence, ki iim ie nakazana pen-ziia v kronski valuti. A med njimi jih je okroglo 50. ki iim pritiče prevod na dinarske pokoinine po zakonu iz 1 1919. Vse vloge, intervenciie urgence, peticije, osebna posredovanja ne izdajo ničesar, Po vsei priliki čakajo merodajni faktorji, da bodo ti bedniki eden za drugim pomrli. kar se tudi že godi in si bodo potem nad vsem umili roke. To se iim lahko posreči, sai so minila že štiri leta. odkar ti unokoienci tiraio zadevo, kj jim io ori-znava zakon.
Stanarina in ogrev.
Enako ie z izpolnitvijo čl. 33. zakona o narodnih šolah z dne 23. julija 1919 gie-de stanarine in ogreva, česar pokrajine, razen Srbiie in Črne gore ne sprejemajo. Tudi tozadevno smo ukrenili vsa mogoča in razpoložljiva pota. a uspeha do danes nikakega. V dopisu centrale, ki smo ga oreieli pred našo skupščino, nam o tej stvari sporočajo: Odnosno čl. 33. zakona od 23. juliia 1919 izjavili su u ministar-stvu orosvete da stan i ogrev treba da daiu opštine. i da to oitanie. dok se novi zakon ne dónese, ne može biti rešeno. — Mi smo vedno zahtevali, da reši to vpra-šanie država, borbe z občinami v tej zadevi si lahko oredstavljamo.
Za poročene učHeljce.
Nerešeno ie tudi vprašanje polovičnih draginiskih doklad z državnimi uradniki poročenih učiteliic. Neštetokrat smo
0	tei stvari opozarjali na primitivno upo-števanie načela:.za enako delo — enako plačilo! Štedite na državnem denarju drugod, našli boste sto in sto prilik tukai pa ne od trgujte že itak grenko zasluženega plačila.
Vse to navajamo v informacijo na adreso vlade, ministrstva, organov javne uprave, v informacijo zato. ker so gotovo že pozabili, da so to naše večletne zahteve, ki jih vsako leto obnavljamo. In nai ne pride kdo. da bi nam očital slovenski separatizem. Saj so to skupne zadeve učitelistva v celi državi. Ker se smatramo brate, si poglejmo
1	a s n o iz oči v oči in si govorimo n e o v r g 1 j i v o resnico, ki se glasi: zboljšanje javne uprave. Dokler se to ne zgodi, smo še daleč od zadovoljstva v državi, daleč od u i e -dinjenja. ne samo teritorialnega- temveč tudi duševnega, ki i e naš končni c i 1 j. In če vam nudimo delavcev, ne branite se iih. Končujem z istim apelom na naše Članstvo kot v začetku svojega poročila: v z g o j u j -mo nacionalno našo mladino, da se naira posreči vzgojiti za bodočnost en tir» i u g oslove n s k i. eno enotno dušo jugoslovensko!
(Nadaljevanje sledi).

Ferijalni Savez učiteljstva
—f Vse člane poč. -zleta. člane 152 učit. P. F. S. za kočevski okraj in ostale učit. P- F. S. prosimo, da pošiljajo vse dopise (r a z v e n denarja) na počitniški naslov: S. M. Ljubljana, Resljeva cesta 25, denarne zneske pa blagajničarki tovarišici Karli Hočevar, Vel. Lašče. — Za privatni odgovor prosim po možnosti znamko ! — S. " M.
—f Učiteljem-delegatom za kongres F. S. v Beograd dne 15. in 16. julija t. 1. Ne pozabi to zahtevati potovanje posameznika ali vsaj dveh. Skupno potovanje netih ie za nas skoro brezpomembno, kakor se vidi že letos pri vseh naših podružnicah. Marsikdo bi rad potoval tja in tja, a nikakor ne more dobiti net enako-mislečih, enakostremečih. Za velika skupna notovania oa smo itak dobivali vedno znižano vožnjo nismo za to tre-bali šele F. S. Nadalie se nam nai dovob četrtinsko vožnio o božiču, veliki noči, v velikih počitnicah domov in nazaj na to legitimacijo, kakor jo ima dijaštvo od marca tek. leta. — To se seveda razume za posameznika, če bi potovanje posameznika za dijaštvo imelo pomisleke, nai se da učiteljstvu posebna legitimacija — nastavniška —. kakor se je zahtevala že od vsega začetka Pravo pravno razmerie med. diiaško iii učiteljsko organizacijo F. S. se letos še ne bo moglo določiti. ker ni še vse učitelistvo organizirano. Vendar oa se naj že upošteva, da bomo kmalu številno jednaki pozneje pa še najbrž močnejši. Treba nam toraj tudi nekai Dravic in ugodnosti, ne samo dolžnosti, drugače se bodo naše podružnice manišale mesto širile in orocvitale.
M. S. — V.
—f Delegatom uc t. P. F. S. za III. kongres F. S. v Beogradu. Skupno z di-iaškimi delegati odpotujemo v četrtek ob 22.45 iz Ljubljane, južni kolodvor. Podeželski delegati se spotoma pridružijo. Vozimo se četrtinsko. zahtevajte io na »Dač-ko legitimacijo« in iziavite da se pridružite v vlaku skupini delegatov, ki bo štela najmanj 20 članov. V petek ob 6.30 smo v Zagrebu, tam nas na kolodvoru počakajo štajerski delegati in ob 8. se skupno odpeljemo v Beograd, kamor prispemo ob 22.20. Tam ie za prenočišče in hrano poskrbljeno Tovariši, udeležite se kongresa polnoštevilno' Ferijalni po-zdrav! — Pirnat._
Vesti.
—	Vse tovariše in tovarišice iz Slovenije. ki se udeleže kongresa pozivamo,
da se takoi prijavijo ooverieništvu s točno navedbo, koliko dni ostaneio v Ljub-liani. če žele prenočišče in hrano odka-zano od poverieništva. za katere dni in noči. Opozarjamo da bo zaradi pomanj-kania nočišč orimorano poverjeništvo odkazovati tudi skupna prenočišča, privatna in v šolah. Pove-rieništvo ne prevzema nobene obveze za one. ki se ne prijavijo. Prijave ie poslati naikasneje do 20. t. m. Podrobna navodila prejmejo udeleženci pravočasno potom »Učiteljskega Tovariša«.
—	Ljubljanske tovariše in tovar šice prosimo, da nam prijavilo. koliko tovarišev ali tovarišic bi lahko spreiel vsakdo za časa kongresa na prenočevanje. Ker v hotelih ne bo mogoče nastaniti vseh vna-niih gostov, apeliramo na vse kolege in koleginie. da oosreduiejo tudi pri svojih znancih in prijateljih — neučiteliih da vzpreimeao po enega aii več učiteljev pod svojo streho bodisi proti plačilu ali brezplačno. Pri iave ie oddati najkasneje do 15. t. m. v nišami Poverjeništva UJU v Učiteljski tiskarni
—	Tovariše in tovariš ce, ki bi želele
za nriliko kongresa priobčiti kak članek v »Uč teljskem Tovarišu«, vabimo, da čim prej oošljeio rokopise na uredništvo »Učiteljskega Tovariša« v Liubljani, Učiteljska tiskar-n a. »Učiteljski Tovariš« bo dne 4., 5., 6. in 7. avgusta na razpolago udeležencem kongresa v Ljubljani v tobakarnah in potom kolportaže na ulici ter bo imel vsa podrobna navodila in vzoorede raznih prireditev za dni kongresa.
—	Udeležence kongresa UJU. ki pojdejo v Ljubljano opozarjamo na sledeče: K'iub vsem prizadevanjem žal ne bo toliko prenočišč s posameznimi posteljami na razpolago, da bi mogli zadostiti vsem željam udeležencev kongresa. Zaradi mnogobrojnih prijav in velike udeležbe bo moral biti velik del nastanjen na skupnih ležiščih. Prosimo vse udeležence. da se točno drže navodil, ki iih bodo dobili ob prihodu od stanovaniskega od-
seka. Vsak udeleženec prejme tudi kongresni znak. nakazilo stanovanja in na-značeno restavraciio kier bo naročeno kosilo in večeria Prosimo, da se točno vsi drže navodil, ker sicer ni mogoče urediti točne postrežbe. Ker pa za skupna prenočišča za izredno veliko udeležbo primanikuie posteljnega perila, prosimo vse one, ki se oriiaviio za skupna prenočišča. da orineso s seboi oo možnosti tudi riuhe za lastno uporabo. Potrebna navodila prinesemo v prihodnii številki.
—	Proslava 2001etnice rojstva Štefana Kiiznrča na meščanski šol, v Murski Soboti. Državna meščanska šola v
v Murski Soboti ie na Vidov dan po vidov-danski svečanosti proslavila tudi 2001et-nico rojstva Štefana Kuzmiča. slovenskega oisatelia iz reformacijske dobe. Tovariš Viktor Engelsberger ie v zanimivem govoru podal sliko o takratnih verskih in in narodnih razmerah ter orisal zasluge velezaslužnega moža ze slovensko prekmursko ljudstvo. Do leta 1579. so v vsej bivši Avstro-ogrski svobodno izpovedovali vsako veroizpovedanie. Ko se ie pa začelo pregatiianie ie bila Radgona eno izmed glavnih zavetišč evangeličanov. Istega leta Pa so bili predikanti izgnani iz nie. našli pa so zatočišče v Prekmurju, kar nričaio naibolj imena priseljenih (n. pr. Šiftar. Škrabon itd.), kojih priselitev datira iz tistih dni. Ti namreč niso hoteli trpeti preganiania avstrijske gospode. Tudi pod Leopoldom, ki ie izdal odlok o artikularnih mestih, se ni nič izboljšalo stališče evangeličanov. Karel VI. je sploh sovražil to veroizpovedanie. Nazadova-nie evangeličanov v teh letih ie bilo vzrok tudi pomanjkanie duhovništva. Zato ni čudo da ie Kiizmič tako zaslovei. Rojen leta 1723. v Strukovcih blizu avstrijske meje v Prekmuriu. ie pohajal v šole v Šopronju. Gvoru in Požunu. kjer ie dovršil študije. Svoje literarno delovanje ie začel leta 1751. Napisal je slovenski mali katekizem. Leta 1753. pa je napisal slovenski abecednik in računske kniige. Najznamenitejše njegovo delo pa ie slovenski prevod Novega zakona, ki le izšel leta 1771. in doživel že tri izdaje. Ko ie leta 1755. nastopil službo kot župnik v Šurdu. so prihaiali evangeličani iz vseh sosednih in daljnih kraiev poslušat slovensko pridigo in so bili izoovedani v slovenskem jeziku. Štefan Kiizmič se je zavedal, kolike važnosti ie sveto pismo v narodnem ieziku in njega raba pri božji službi za. slovenski narod. Oblastem njegovo delovanie ni bilo po godu in ker so artikularna mesta iako omeievala delokrog evang. župnikom ie prišel Kiizmič večkrat v konflikt s svojimi oblastmi, zato ie moral oreeeišen del svojega živ-lienia presedeti v zaporih. S svojim neumornim delom pa ie pripomogel, da ie slovenski narod v dobi zatirania tako žilavo branil svoi iezik in da se ie ta ve*a panonskih Slovencev ohranila do današnjih dni ter dočakala solnca svobode.
—	Proti ukin tvi ženskega licfeja v Ljubljani ie spreiela pokraiinska skupščina UJU v.Ptuju posebno resolucijo.
—	Med Dotresnimi poročevalci v Sloveniji ie bilo 90% učiteljstva. Opozarjamo na tozadevno današnie poročilo na drugem mestu.
—	V »Učit, Tov.« št. 27. od 5. t. m. str. 4. v noročlu o zborovanju Ljubljanskega učit. društva Se ie vrinila neljuba pomota. U. Jovan Dj. Jovanovič ni inšpektor ampak načelnik Odeljenia za Osnovno Nastavo. Drugi prijatelj slov. učiteljstva ie Jovan P. Jovanovič. sedaj šef kabineta (ministrov zaupnik).
—	Muzikalie kakor: moški in mešani zbori (tiskani in rokopisni), zbirke narodnih ,pesmi, samospevi, skladbe za v'i-iolino. k'avir in orgle se prodajo. Poseb no pripraven nakup' za zborovodje. — Ceno in naslov pove upravništvo. Znamka za odgovor.
—	Knjige metodične, znanstvene in leposlovne važne za mlaiše tovariše ki študirajo za kak izpit, se prodajo. Ceno in naslov pove upravništvo Znamka za odgovor.
—	Gosli, izigrane, stare 40 let (kopla bratov Straduarijev) z etuijem in lokom, izvrstno ohraniene se prodajo. Ceno in naslov pove upravništvo. Znamka za odgovor.
—	Maturantinje in maturanti goriškega uč teljišča iz leta 1918. se pozivajo, da se oglase na podpisani naslov glede domenjenega sestanka — petletnice, ki bi se vršil koncem avgusta v Ljubljani. Čas in kraj se objavi naknadno po dogovoru. Vabljeni so tudi g. profesorji. — Mira Aichholzer. Ljubno p Podnart. Gorenjsko.
Vestnik za učiteljski naraščaj.
—n Samo devet. Na moško učiteljišče v Ljubljani se ie prijavilo letos samo 9 gojencev. To nai bo vladi glasen me-mento. da uredi učiteljsko gmotno vprašanje in učiteljsko izobrazbo.
—n Naš naraščaj na notu no kralje-vni Pišejo nam iz Mostara: Nos;mo čast našega bodočega učiteljstva visoko. Ves Mostar je bil včeraj zvečer pri našem prvem koncertu. Navdušenje velikansko! Materiielni, a še boli moralni uspeh nad vse pričakovanie. Gojenci in gojenke se drže kakor junaki. Danes na prošnjo učitelistva UJU nov koncert v 'hotelu Neretva. Zvečer ob pol U. uri v Sarajevo. kier ie že veliko zanimanie za naš nastop. Vse zdravo in veselo UJU. to Je naša najboljša firma. Otroci naši bodo naiboliši element državi. Zdai vemo kal ie naša domovina. A ko nrideio na morje, potem ne vem kai narede iz navduše-nia. — 3. VII. 1923. — Gnus._
Naša gospodarska organizacija.
UČITELJSKA SAMOPOMOČ.
Redni občni zbor se ie vršil v Ptuju, dne 8. julija 1923 ob 8. uri zjutraj v risal-nici »Mladike«. Tov. Iv. Kocijančič otvori občni zbor. ugotovi sklepčnost in pozdravi vse navzoče. Nato poda poročilo o zadnii triletni poslovni dobi in pa pregled od ustanovitve »Učiteljske samopomoči« oziroma niene predhodnice »Jubilejne samopomoči«, to ie od leta 1898. do leta 1923 (Poročilo bo v celoti objavljeno). V imenu računskih pregledovalcev poroča tov. L. Jelene, da so vse računske knjige v redu in predlaga odboru ab-solutorii. kar ie bilo brez ugovora sprejeto. Na predloženo vprašanje stavljeno od odbora- »Ali more postati član »Učit. samopomoči« tudi vsak profesor na kakršnemkoli zavodu v državi«, ie občni zbor soglasno sklenil, da odbor lahko soreime vsakega profesorja na kakršnemkoli zavodu v državi, in sicer v smislu § 7. društvenih pravil ne da bi biia potrebna kaka izorememba v pravilih.
Daljša debata ie nastala glede odprave zdravniških certifikatov ori vstopu v društvo. Večina zborovalcev ie bila za to. da odbor zahteva od nrijavljencev pri vstopu zdravn'ške certifikate
Volitve za poslovno dobo 1923. ao 1926.: Za načelnika z vsemi oddanimi listki — 22 — tov. Iv. Kocijančič, učitelj v Ljub jani: v ostali odbor no vzkliku soglasno kot odborniki: Tov. Jak. Dimnik. Fng. Garigl. Jur. Režek in Alb. Sič, kot računski oregledovalci: tov. L. Je-Inc, Fr. Crnagdi in Jos. Benedek
Pri slučainostih ie bilo nekai predlogov ki so vsi več ali mani vsebovali oremembo društvenih pravil. Po daljši debati ie občni zbor soglasno sprejel sledeči predlog tov M Matka: Društveni odbor preglej sedania pravila in stavi na orvem izrednem občnem zboru primerne oremembe.
Predsednik se zahvali vsem zboro-valcem za udeležbo, posebno še onim, ki so v živahnih in temeljitih debatah podali društvenemu odboru polno dobrih mnenl in nasvetov za novo poslovno dobo ter zaključi občni zbor. "	I. K.
Učiteljski pravnik.
—§ Drag. doklada za hčer-vdovo. ki vodi drž. uslužbencem - vdovcem gospodinjstvo. Poiavilo se ie vorašanie ali ima državni upokoienec-vdovec. ki mu vodi gospodinjstvo hčerka-vdova. pravico do draginiskih dnevnic za njo. Finančno ministrstvo ie z odlokom D. R. br. 58.483 z dne 22. maia t. 1. zanikalo to vprašanje, češ, da državni uslužbenec ali upokojenec z ozirom na iasno določilo točke 5.. čl. 30. zakona z dne 28. februaria 1922 (Ur. 1. št. 27. od 21. marca 1922) pod nobenim oogoiem ne more prejemati dragi njske doklade za hčer. ki se ie še enkrat poročila. Iz določila točke 1. člena 32. istega zakona se more deducirati pravica do draginiske doklade samo za preko 16 let staro hčerko, ki vodi svojemu očetu-vdovcu gospodinjstvo, ki pa tudi po citir. čl. 30. t. 5 ni izvzeta od te pravice, torei ako sploh še ni bila nikdar orno-žena.
—§ Nagrade za nadure na meščanskih šolah. Gospod minister prosvete je z odlokom O. N. br. 16.306 od 7. maja 1923 odobril Pravilnik o honoriranju prekomernih ur na meščanskih šolah v Sloveniji. v kolikor je v proračunu predvidenih kreditov za njega izvršitev, in si-
ter za čas, dokler se ne uveljavijo v tem predmetu novi zakoni. Ta pravilnik se glasi: Pravilnik o honoriranlju prekomernih ur na meščanskih šolah v Sloveniji. § 1. Posvetnim literarnim učnim osebam, stalnim in začasnim veroučite-ljem z mesečno plačo na meščanskih šolah se honorira faktična prekomerna ura pouka z 1%% (eden in ena poloVica odstotka) od vsakokratnih celotnih osebnih mesečnih službenih prejemkov poučujoče učne osebe. O najvišji učni obveznosti na navedenih posvetnih in svečeni-ških učnih oseb veltaio dosedanji predpisi Dosedanji predpisi, ki bi se protivili odredbam tega pravilnika se razveljavljajo. § 2. Ta pravilnik velia oočenši s 1. januarjem 1923. Izvrši ga višifi šolski svet v Ljubljani. Po naredbi ministra prosvete načelnik oddelka za osnovni pouk: Jov. Jovanovič 1. r. — Zaradi izvršitve tega pravilnika določa višji šolski svet: I. Prekomerne ure so dvojne: a) prekomerne ure zaradi poprave pismenih nalog, b) prave prekomerne ure. II. Nagrada se določa oo tednih, ne oo mesecih. III. Število prekomernih ur za popravo pismenih nalog dobiš za vso dobo. ako nj.h število pomnožiš s številom tednov. IV. Prave prekomerne ure obkroži ravnateljstvo z rdečilom v urniku, (urnikih) ter iih za vso dobo seštete. Na posebni vložki nai označi za vsakega učitelja oosebe dneve (ure), kti so odpadli (e). bodisi ker snloh ni bilo šolskega ooukf bodisi ker učitelj v dotični uri iz kakršnegakoli vzroka ni poučeval (razen ako ga ie kak drug učiteli ob neokrnjenem urniku pravilno nameščal). Izkazom o prekomernih urah ie priložiti urnik (urnike od L januarja do 30. junlia 1923). V. Izkaze o prekomernih urah ie treba predložiti višjemu šo\skemu svetu vsa.i do 20. julija 1923. in sicer zaradi različnih draginiskih do-klad za dve dobi: a) od 1. ianuaria do 28. februaria. to ie za 8V2 tedna, b) od 1. marca do 30. iunja. to ie za 17M> tedna. VI. Izkazi se na1! sestaviio po sedanjem vzorcu ter nai obsegajo naslednje oddelke: 1. ime, 2. učno obveznost, 3. število vseh tedenskih ur, ure za popravo mernih ur pod 4.. 7. vsota prekomernih ur za popravo nalog 5. število tedenskih pravih prekomernih ur. 6 vsota oreko-menih ur pod 4.. 7. vsota prekomernih ur pod 5.. 8. nagrada. 9. dozdaj izplačana nagrada. 10. čisto izplačilo. 11. resnično preje'. (Oddelke 8.—10. izpolni računovodstvo). — Višji šolski svet v Ljubljani. — Za predsednika: Poljanec s r.
—pr. Višji šolski svet ie Prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev — veroučiteljev, učiteljev na eksku-rendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestaino nastavlienih učiteliic ž. ročnih del za čas od 1. avgusta 1922 d.o 30. iuniia 1923. Da se bodo mogle nagrade čimprej nakazati, se poživljajo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih v zmislu razglasa višjega šolskega sveta z dne 16. januarja 1923, štev. 467, št. 8. Ur. 1 s to razliko, da mesto tam navedenih treh dob, loči čas od 1. avgusta 1922 do 28. februarja 1923 in od 1. marca 1923 do 30. junija 1923. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostaneio v veljavi. Poseben razp:s se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in prizadete učne osebe vzamejo razpis takoj na znanje ter predlože prijave vsaj tekom iuliia
Zahvala
potresnim poročevalcem v Sloveniji-
Dne 17. februarja 1921 je izdalo ministrstvo za orosveto odlok, ki glede mo-ie osebe določa, da »se prof. Seidlu za-brani orikupljanie podataka o potresima u Slovenačkoj«. Ta v stvari in obliki nenavadni odlok mi ie bil izročen dne 7. septembra 1922. Takoi sem podal ministrstvu za prosveto vlogo. V njej sem navedel, da sem od leta 1895. deloval kot seizmološki referent za Kranisko in Goriško in se ie akademija znanosti na Dunaju leta 1919. v izredni pozornosti spomnila 251etnice mojega delovanja z zelo priznavalnini dopisom: nadalie sem pripomnil da mi ie po prevratu bila skrb ohraniti kroniko o potresih neprekinjeno in da moie delovanie za časa Jugoslovije ni bilo drugačno kakor ooprei. Občutil sem zato brez utemeljitve izdani odlok za bridko žaljenje moje osebe ter za kvaren znanstveni stvari Zaprosil sem torej, da ministrstvo za prosveto ukrene 1. revizi-io odloka in 2. da izda tak odlok, ki bo mojemu delovanju pravičen v stvari In obliki in ne bo na kvar seizmološkemu proučevanju v Sloveniji.
Ministrstvo za orosveto je podalo rešitev moie vloge dne 10. oktobra 1922 z
besedami: »Odlok min. za Dr. ostane u snazi.«
Slutim, da ie posredovanje visoko uglednih oseb v Ljubljani potem še enkrat obrnilo v Beogradu pozornost na to zadevo. Sledilo ie pojasnjevanje v obliki neuradneea dopisovanja višjega uradnika v ministrstvu za orosveto. Imel sem priliko tudi opozoriti, da je odlok s 17. feb. 1921 v protislovju z ustavo, ki veli v čl. 16.: »Znanost in umetnost sta svobodni ter uživata zaščito in nodporo države.«
Na to ie ministrstvo za orosveto izdalo končni odlok 20. januarja 1923, ki ie stavljen v sklad z ustavo ker mi do-■oušča. da nadaljujem delo »kot privatnik«. nadalie pa vsebuie motivaciio odloka s 17. febr. 1921, češ, da nisem pošiljal nodatkov »Seizmološkemu odseku« (kraj. kie ta posluje, ni naveden). Istini na ljubo mi bodi dovoljeno pripomniti, da sem šele iz dopisa višjega uradnika ministrstva za orosveto z dne 18. dec. 1922 izvedel, da ie prof. Mihajlovič v Beogradu dobil od ministrstva za orosveto nalogo, »da organizira seizmološko službo v državi. Ni bilo torej mogoče da bi bil že poprej po-šilial nodatke na njegov naslov — še celo spričo prepovedi odloka s 17. febr. 1921.
Po določbi odloka z 20. ian. 1923 ie moje delovanie kot seizmološki referent končnoveliavno nehalo, kaiti crivatno nadaljevalne ni utemeljeno, ker ie to delo državna naloga.
Poslavljajoč si smatram za dolžnost, ne le da o. n. poročevalcem naznanim odstoo amoak tudi. da se vsem deloma mnogoletnim poročevalcem, kj so večinoma učtelii naših osnovnih, meščanskih in sredniih šol. nadalie duhovniki in zastopniki iz drugih krogov razumnikov, naiiskreneie zahvalim za radovoljno. točno in vestno sodelovanje. Zavest imamo, da smo ustvarili v 271etnem nesebičnem složnem delu primeroma izredno d?-bro gradivo za znanstveno proučevanje zemeljskih potresov na našem v tem ozi-ru znamenitem ozemlju v prid domo-znanstvu in znanosti sploh. Gradjvo ie izročeno v brezplačno last državi, da Ie na razpolago strokovnemu Proučevanim Izvrševali smo ob moiem vodstvu nalogo države v času. ko ie mlada državna uorava zanos1 ena z drugimi skrbmi nT utegnila; sedai ie ta unrava zahtevala uspeh našega dela, a nas nem'lo odvrača.
Novo mesto. 30. ian. 1923.
Ferdo Seidl. orof. v p.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ OKRAJNO UČIT. DRUŠTVO ZA ČRNOMALJSKI . OKRAJ je zborovalo dne 9. junija 1923 na Vinici. Vkljub oddaljenosti kraja od železniške postaje, se ie zborovanja udeležilo skoro dve tretjine članov. Zborovanje je posetil višji šolski nadzornik Gangl. ki ie bil predmet navdušenih ovacii in okr. šol. nadzornik Lukežič. Nadalie sta posetila zborovanje tudi tovariš in tovarišica iz Hrvatskega in se počutila med slovenskim učjtelj-stvom prav udobno.
Delegati: Odobril se ie zapisnik zadnjega zborovanja. Za delegate pokrajinske skupščine v Ptuju so bili izvoljeni: Barle. namestnik Lukežič nam. Šetinova. Lovšin nam. Blinčeva. Šoštarič nam. Blinc. Za delegate na učit. kongresu v Ljubljani na Barle. nam. Rigler.
Predavanje. Tovarišica Fabjanova ie oredavala o Ivanu Cankarju in slovenskem učitelju. Žela ie za trud leno priznanje. Tovariš predsednik se ie v imenu vseh poslovil od nje. ker odhaja na novo službeno mesto v Bohinjski Bistrici.
Predlogi: Tovariš nadzornik Lukežič ie pozval navzoče učitelistvo da se Dri-.iavi k Ferijalnemu Savezu. Tovariš Živojinovič poziva predsedstvo, da se zavzame za to. da se učiteljski maturi prizna ista vrednost kot vsem srednješolskim maturam. Tudi poziva učiteljstvo. 11 a j ne zaseda mesta samo v naši ožji domovini Slovenije, n ego naj se poda v obilnem številu i v Makedonijo. Srbijo, Bosno. Posebno tovarišice! Tovariš Lovšin predlaga da se vzida ploščo Bernardu Tomšiču kot književniku v šoli kjer je služboval in umrl. V lepem govoru je seznanil navzoče s nradavno zgodovino viniške okolice. Pozival ie učiteljstvo da po možnosti vsak preiskuje svoi kraj zabeleži in ohrani vse kar naide zgodovinskega za svoje
naslednike. Vsi predlogi so bili enoglasno spreleti.
Prihodnje zborovanje se določi na 6. oktobra 1923 v Semiču. Sledilo ie še ogledovanje Vinice in njenih znamenitosti. Vse se ie divilo lepemu kraju.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje zborovanje dne 6. junija 1923 na Gomilskem.
Radi odsotnosti tovariša predsednika pozdravi tovariš podpredsednik vse navzoče oosebno pa novo tovarišico go. bran jo Sotlarjevo s Polzele, nakar je tovariš tajnik prečital zapisnik zadnje seje, ki se .ie odobril. Tovariš podpredsednik prečita nato došle dopise in poda svoje mnenje.
Volitev delegatov. Za delegata k pokrajinski skupščini v Ptuju se izvoli tovariša Sašo Dominkota iz Št. Jurija ob Taboru za namestnico pa tovarišico gdč. Josipino Ahtikovo iz Št. Jurija ob Taboru.
Za delegata k glavni skupščini UJU v Ljubljani se izvoli tovariš Saša Dominko iz Št. Jurija ob Taboru, a za namestnico tovarišico go. Jano Cizei iz Orlevasi
Predlogi za pokrajinsko in glavno skupščino.
1.	Zakaj in pod katerimi zakoni se dnevnice učiteljic-vdov črtajo in ne izplačujejo.
2.	Potrebno bi bilo. da bi se sestavil odbor ki bi na novo izdane mladinske spise pregledal in ocenil ter podal končno svoie mnenie o istih. Poročal pa nai bi tudi. ie li mladinski spis sposoben za šo-larsko knjižnico ali ne ker se ie že dogodilo da spis ni bil sposoben za knjižnico, akoravno ie nosil napis »Mladinski spis«. Istotako nai bi imel imenovani odbor tudi to nalogo da bi posredoval glede cene na novo izišlih šolskih učnih kniig. ker so cene dosedanjih, oosebno na onih ki so izišle v zadnjem času. pri vsei draginji napiria itd. s aretirano visoko ceno.
3.	Učiteljice ženskih ročnih del ki niso dovršile vsaj meščanske šole, naj se ne soreiemaio k izpitu. Vkljub temu. da ie višji šolski svet predlog že sprejel, so bile vendar sprejete k izpitu. Prosi se da višji šolski svet sorejeti predlog dosledno izvaia.
Pr.davanje, Tovariš Sotlar nam ie zanimivo in izčrnno nredaval o »Uvodu v narodno gosoodarstvo«. Navzoči so z zanimanjem sledili predavatelju ter mu izrazili v zahvalo za niegov trud pohvalno priznanje.
* + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ ie zborovalo v soboto, dne 9. junija ob pol 11. pri Forteju v Trbovljah. Ker je bil tovariš predsednik zadržan ie otvoril zborovanje oodpredsed- | ni k. Pozdravi vse v tako ««stnem številu zbrane prisotne Posebno pozdravi mile goste, v prvi vrsti g. nadzornika tovariša Černeja ki ravno s svoio prisotnostjo na naših zborovanjih kaže, da nam ni samo blagohoten oredstojnik amnak tudi zvesti tovariš. V zbranih besedah čestita nadalje Kernu k 401etnici nadučiteljevanja v Trbovljah-Vode. Marljiv, vesten in skromen je bil ves čas tudi kot član našega društva
Referat. Obilo zanimanja ie vzbudil referat tov. Blaža Jurka o »nervoznosti«. S Doljndno besedo ie orisal vzgojo ter živlienie naših nrednikov in slabe razvade nagnjenia k pomehkuženiu današnje generacije ki vsrkava že iz maternih nrs strup slabosti, ki pogubno vpliva na razvoj naše volje.
Slučajnosti. Pri slučajnostih interpe-lira več članov predsedstvo, čemu da se ne da naročila o ooteku naših zborovanj v »Učit. Tov.«. V odsotnosti tov. predsednika Doiasni tov. V. Jurko. da ne zadene odbora tozadevno nabetia krivda, ker se ie ooročilo o zadnjem zborovanju poslalo »Tovarišu«, a ga isti do danes še ni obiavil in to kot ie iz uredniške pripombe »Tovariša« razvidna vsled po-manikania prostora. Podano iziavo vzame članstvo na znanie ne strinja se pa s taktiko uredništva in odločno zahteva da se da ooročilo društvenih zborovanj, ki so živa slika našega delovanja širom domovine. nrednost. S tem da Drehiti poročilo druzega zborovanja prvega izgubi slednie aktualnost. Najde se i>a ravno v poročilih o društvenih zborovanjih marsikatero zlato srnce. zdrave misli in umestnih predlogov ki postanejo nekak kažipot in klicai sosednim društvom. Odboru se vsled tega naroča da tozadevno posreduje.
Prihodnie zborovanje se vrši oričet-kom novega šolskega leta. Na delo do tedai!
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ ie praznovalo dne 14. junija t- 1. 501etnico svo-
jega obstanka v Limbušu pri Mariboru, bilo je navzočih 60 članov. Zboro\ anja se ie udeležil kljub mnogostranski zai^o. slenosti gosp. okrajni glavar dr. Srečko Lanjšič. Učiteljsko društvo za mesto Maribor ie poslalo delegata tov. nadučitelja Tornažiča. Prišli so na slavje tudi nekateri upokojeni učitelji ki so dolgoletni društveni člani. Žal da ie manjkal tov. Žemljic, nadučiteli v pok. ki se ie vpisal pred 50 ieti v članstvo našega društva.
Predsednik tov. Albin Spreitz ie v zadnjem trenutku odložil predsedniški nosle vsled bolezni svoje matere; zalo je slavnostno zborovanje morala voditi podpredsednica Marija Godec.
Podpredsednica otvori zborovanje in pozdravi navzoče goste: g. okr. glavarja, župana limbuške občine in načelnika krajnega šolskega sveta g. Srečka Ro-biča. tov. nadučit. Tornažiča. g. nadzornika Matiio Lichtenvallnerja ki je cela svoia službena leta neumorno delaven član našega društva vse stare gospode upokojence in dolgoletne člane itd.
Nato so sledili pozdravni eovori gostov. Prvi je pozdravil zborovalce župan v imenu limbuške občine; nato g. okraini glavar ki ie bodril učiteljstvo k vztrajnemu delu: dalje g. nadzornik, ki ie lepo govoril o skupni slogi in društvenem življenju: potem se ie oglasil k besedi tov. Tomažič, kateri nas ie spominjal v jedrnatih besedah narodnih bo-iev iz oreišnjih časov in smo lahko ponosni da smo trpeli za narod ter ohranili te kraie ored potujčenjem. Dalje ie oove-dal zborovalcem limbuški nadučiteli tov. Bruno Rozbaud orisrčno dobrodo-šuoo.
Nato coda podpredsednica besedo slavnostnemu govorniku tov. Davorinu L e s i a k u katerega prijeten dar govora poznamo in smo ga zato že določili na oredzadniem zborovaniu. Tov. Lesjak je izvrstna rešil svojo nalogo. Spominjal se ie v nr,'srčnih be'sedal starih in novih časov in zaslužnih dseb ter vzbudil v nas res praznično razpoloženje, ki ie dospelo do vrhunca ko ie ometvl da s/> se uresničile naše sanie katerih nrei niti nove-dati nismo upali da smo sedai tako srečni in živimo v lastni narodni državi, pod narodnim kraliem kateremu so vsi navzoči iz celega srca zaklicali trikratni: »Živio« nato so zapeli »Bože pravde«.
Podpredsednica nrečita vdanostno iziavo. katero pošlieio zborovalci brzoiav-no v Beograd Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru L: »Učiteljske društvo za mariborski šolski okrai praznuioče danes petdesetletmco svoiega obstanka nošilia naivdaneiše ooklone Ni. Vel. kra-liu Aleksandru I. in Ni. Vel. kraljici Mariji. Bivajoči ob skraini severn -meii smo srečni, da smo uiedinjeni v kraljestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev; Drisegamo. da hočemo vzgajati mladino v ljubezni do naše s tolikimi žrtvami nriborjene države.« — G. glavar ie prevzel brzojavko, da io Došlie na Dristoino mesto.
Podpredsednica sr n?to še sponi nja crijatelii» slovenskega šolstva počivaio-čega na limbuškem ookonališču drž. in dež. poslanca Franca Robiča. kateri je imel odprto srce za vsakega slovenskega ucite'ia v zadnji zanuščeni vasi. Kdor se ie na niega obrnil s orošnio vsakemu ie skušal ustreči Govornica ie oozvala navzoče nai obiščejo skunai niegov grob. kjer se ie 1. 1913. Dostavil pokojniku spomenik z naoisom: »Prost nai bode, nrost moi rod. na svoji zemlji svoj gospod!« Ta napis so nasprotniki dobro razumeli ter ga leta 1914. ko ie slovenska inteligenca romala v graške ječe. po-mazaii s črnilom. Zborovalci so se šli poklonit sDominu narodnega moža. pevci so zaneli ganljivo oesem a lepo ie govoril tov. Lesjak
Pri banketu popoldne se je vrstila pesem za pesmijo ena lepša od druge nod neumonrm pevovodjem tov. Mirkom .Vauda. katerega vztrajnost in navdušenost v vodstvu netia tukaj ne smem pozabiti.
Za delegate so določeni. Na Pokrajinsko skupščino v Ptui: Mariia Godec, nodoredsednica Mirko Vauda Košutnik Silvester. Macarol Pavla. Namestniki: Skrbinšek Ljudmila. Pestevšek Karel, Konečmk Frania. Na Glavno skunščino v Ljubljani: Mariia Godec Radoslav Knaf-lič. Namestnik: Košutnik Silvester
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 10. juniia v Celju.
1. Društvene zadeve, a) N a podlagi dopisa od blag. UJU, v katerem se omenja da ie opažati v plače-vaniu članarine v letošnjem letu znaten zastoi opozaria društveni predsednik zamudnike da čimnreie poravnajo zaostalo članarino
b)	Uredništvo našega stanovskega g 1 a s i 1 a se vnovič prosi, da naj preneha z ohiavljeniem poročil o gledaliških odrih, ker vsebujejo ti članki samo prazna in brezpomembna hvali sanja učiteljstva. Prednost pred vsemi drugimi članki nai imajo le društvena poročila.
c)	Kot delegat za glavno skupščino se izvoli tovariš nadzornik Černei za namestnika pa tovariš Potočnik. Kot gostje se jih prijavi 20 tovarišev in tovarišic.
d)	Z o z i r o m na discipliniranost nekaterih kategorij državnih uradnikov pri nameravani akciii radi zbojšania našega gmotnega položaja, se pozove naša centrala, naj ona ugcrtovi aH nai učiteljstvo nastopi samostojno ali na se nai pridruži ostalim ka-tegoriiam državnih nameščencev. Da pa zamore učiteljstvo o priliki kake event. akcije zavzeti napram drugim nameščencem pravilno stališče naj se tozadevno iasno mnenie noda v stanovskem glasilu.
2. Predavanja. O programu UJU je nredaval tovariš Potočnik. Zanimivemu in znanstvenemu nredavaniu tov. Poljšaka »O naših močeh in vzgoji« so sledili tovariši z navdušenjem ter z glasnim aplavzom izrazili svoio zadovol.i-nost. Obem? oredavateljema se ie tovariš nredsedrrk nrav iskreno zahvaljeval.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Zaradi poročila o pokrajnski skupščini so morali odpasti vsi drugi dopisi, nameniieni za to številko.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni t!redruk • Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
IZJAVA.
Podpisani Martin Gorogranc, kaplan v Trbov.jah. sem se dne 11. maja t. 1. v 7. razredu ljudske šole na Vodah ori Trbovljah med poukom izrazil o organizacij »Oriuna«. da so Oriunaši fakini in smrkavci, da so b.li nemškutarii zdaj pa so nroti državi. Vse te neosnovane, vsled napačnih informacij po časopisju povzročene nanade obžalujem ter se zahvaljujem trboveljsk m Orjunašem. ki so me radi teh žalitev tožili, da so od tožoe odstopi i. Izjavljam nadalje, da nisem imel ob isti priliki namena žaliti gospodične Kristine Pust učiteljice v Trbov-l.iali.
Laško dne 7. iuiia 1923.
Martin Gcrcgranc.
Prodam
38 dvosedežnih šolskih klopi po ugodni ceni.
Simon Praprotnik mizar, Jenkova ulica 7
Ljubljana.
Stev. 77.
RAZPIS SLUŽBE ZA UČITELJICO ŽENSKIH ROČNIH DEL.
Podpisani kuratorii razpisuje s šolskim letom 1923./24. na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru službo učiteljice za ženska ročna dela. Prosilke nai voošliejo pravilno ooremliene nrošnie (izpričeva'a. krstni list. domovnica) kuratoriju najkasneje do dne
1. avgusta 1923.
Ker bo uč;teljica ženskih ročnih del po notrebi zanoslena tudi v internatni službi, zato imaio nrednost one prosilke, ki so že nekai časa službovale na kakšnem zavodu z internatom. Prejemki za službovanje se ugotovijo potom dogovora event. zahteve se naj navedejo v prošnji. Podrobnejše informacije daje kuratorii ali vodstvo zavoda.
V Mariboru, dne 3. julija 1923. Predsedmk kuratorija: Grčar 1. r.
Za šolske knjižnice!
Zvonček 1.1918-21
ima naprodaj Lud. Domajnko, Zihlava Sv. Jurij ob Šč. Cena m. vez. izv. Din 15'—.
Pokusite - -
ZIKO - - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol.