Izve st j e c. kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1904./1905.
Na svitlo dal c. kr. ravuatolj
Fran Wiesthaler.
Vsebina:
1.) Četrti zvezek Devovih «Pisanic-'. Objavil dr. Janko Šlehinger.
2.) Šolska poročila, Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1905.
Založila c. kr. II. državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
:S
V'V.
'V'.'	/V'.'1'	;A‘ V’.
;:;v«^ "b v'*'}■ ■^
, '.ViS ' V' fv 'M'':
:	v' •- "A.;v -■:- -v;-’''r•; \ ‘v,
• . •	■	n	■	.	h	'	•.	>	.r.-.	■	v	,	■	•	...
, .	•*.	*	7,	i	:	•	■-	••	•	V	•:	7-	•	\--y	‘	■	••	•	>...	-
'
Izvestje kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani
o šolskem letu 1904./1905.
Na svitlo dal c. kr. ravnatelj
Fran Wicsthaler.
Vsebina:
1.) Četrti zvezek Devovih «Pisanic». Objavil dr. Janko Šlebinger.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1905.
Založila c. kr. II. državna gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Kod. Bamberg.
.
,
Četrti zvezek Devovih „Pisanic“.
Objavil dr. Janko Šlobinger.
Ljubljanska licojska knjižnica hrani iz Kopitarjevo zapuščine v papir vezan zbornik navadne osmerke (sign. 19890 — 94. V, 3, g), obsegajoč tri letnike Devovih «Pisanic», tri nemške pesmi-prigodnice, grofa Edlinga «Der Isenz und die Laybach, eine Idylle» in slednjič 17 nezaznamovanih listov rokopisa z 19 slovenskimi pesmimi. Razen tega hrani knjižnica v rokopisu še izbor iz imenovane pesniške zbirke (8 listov, 4°; sign. 388), ki ga je pisala ista roka na enak papir. Obe zbirki sta brez naslovnega lista in podpisa, toda njihova vsebina nam svedoči, da je to pesniško gradivo Ant. Fel. Deva (P. Joannes Damascenus) za četrti zvezek «Pisanic». O tem uredniku prvega slovenskega pesniškega almanaha poroča o. M. Pohlin v svoji Bibl. Carnioliae (str. 28), da je zložil razen nekaj pesmij, ki so se natisnile v prvih treh letnikih «Pisanic», tudi več «pro annis 1782 et 83, quae inedita remanserunt et maecenatem alterum expectant». V pesništvu je iskal utehe v težkih urah bolezni: «Morbis podagrae, chiragrae, calculi et tabis miseriis afflictus, vires morborum versificando leviabat». Ko je umrl (7. novembra 1786), «preneha petje u Emon’ začeto», edini Vodnik, najmlajši izmed udeležencev, še je «vnemal srca po deželi», časi slovenski muzi niso bili prijazni, in skoraj pol stoletja je minilo, da spet «združeni so domovini peli» boljši pevci okrog «Kranjsko čbelice». — Duh Pohlinovega delovanja se zrcali v tem prvem poskusu posvetnega pesništva. Svojih vzorov niso iskali izven avstrijskih mej. Denis, «bard» Marije Terezije in cesarja Jožefa, ter mnogoštevilni almanahi so zadoščali njihovemu pesniškemu poletu; le tuintam se je zaslišal odmev anakreontikov, seveda v oblaženi in dostojni obliki slovenskih pesnikov-duhovnikov.
Poezijo nam nudi ta zbirka sicer malo; toda literarni historik ne bo prezrl tega pojava v našem slovstvu in ga sodi po duhu časa, ki je za nami že — 125 let. Pisatelj slovenske metrike, našega pravopisa se pomudita nekaj trenutkov tudi pri «Pisanicah» ... In s tega stališča zasluži rokopis, da ga rešimo pozabljenosti.
Ponatis sem priredil natančno po Kopitarjevem izvodu, katerega je že omenil Jos. Marn v «Jezičniku» XXII, 68 — 69. Vse nemške opombe sem prepisal v latinico z današnjim pravopisom in jih združil na koncu zbirke.
V	drugem rokopisu (b) sledijo pesmi v sledečem redu: «Na kratkust zhlo-veshkega fhivlenja», «Jetnik» (= «Sadovolne Jetnik»), «Medved per Zhe-bolali» (— «Na sladnost. Satyra»), «Stanovitnost», «Putigrom inu en Povsh», «Clytia k Belinu al sonzu» (= «Na svojega nokedanega Dobrutnika Sonzhna Rofha»), «Na vhod lublanskih fhovnirjov v lefhishe», «Lev inu Podgana» (= «Na nehvalefhnost. Lev inu podgana»), «Na mushtro lublanskih fhonirjov v Lefhishu». — Nova jo torej edino «Stanovitnost», ki je sorodna po obliki s posmijo «Amyntli na ozhy svoje Elmire» v tretjem zvezku «Pisanic».
(Stran 1.)
(Stran 2)
Visitat, nou vitiat
ona zbebela na rofhi.
Orthographie pure Elementaris Linguae Carniolicae.
Nulla salus bollo pacem dopofcimns omnos.
Virgil.
Pred tebe, o Belin! in’ vas svete Modrize!
Ponifhnu veiThe so en zhlov’k na svoje lizo,
Ter mole vas, in’ tu, kar on v’ rokah derfhy,
Svete Divizo vam pod noge polofliy.
5 On proso, do bo se, zhe vam se bodo fdelu,
Tu, kar on pisal je perjafnu gorivfelu,
In’, do, kar bode on od kraynskeli zherk fapejl,
Be vsakatiri Kraynz perjafnu gori vfel.
A.
A pervezh skupej vsem A vselej fholy l»iti,
10	Sa nemshke ?l se 6n nima shlisbat’ pustiti Namest njega Odam nej O le tak ima,
Do A svoj lestne glas nobenmu nafavda1 ?( Nemz pred elam le svoj glas ’mu moro dati Kader na konzu bo en mosli on otl stati 15 ’S tem so bo on Shtemal, s tem si bo on Igral,
’S tem bode drugega she tudi vezli Keklal.
Spal pak, in’ samoflofh us von so moro vfeti,
In’ kar jo fhene zol nasme tak glas iinyti.
Sadosti tebi je, do ti od A tu vesli,
20 Sapisat zlierko to dergazhe de nasmesli.
B. P. in’ W.
B. P. in’ \V flielo svoj lestne glas dobiti Bit’. Pyt’ in’ Wyt’ ot<; skus tu varnu lozhiti.
B. gladke glas fhely. P. terd. W povfkoga,
’S veselam nej fatu B. W 011 prostor da.
C. K. in’ Z.
25 C menem, de zhes tu bo nehala fdihvati,
De Z in’ K sta njo pustila fwondefhati,
Pervole, do zhe kdu por ptujoh njo pusty,
Ter nezh namara vezli, de lih vezli v’ zirkvi ni’.
(Stran 3.)
(Stran 4)
D.	inu T.
D tudi, inu T sta si roke podala,
30 Ter oblubila, de vezli se na bofta klala.
D e sh ivogat nivam 1) od l'gur doli Defhy Tesli T en Teslike vos Teshku v’krebru Ti shy.
E. E. E. e. e.
Perjafnu E, in’ E be rade se objole
Kob’ pushelze toku fa vsak’ svoj glas prejelč,
35 E v’soku rezlie nej. E nisku rezlie Rezli
E	rezlie nej	terdü	jest Grqm, natihem Lezli
E ’s	stresbezo	—	fa	dve, deb’ ve njo gorivfele,
In’ fa Pezhenko pezh njo de be v§ imelö,
Vas prose, in’ E ta velala deb’ fa dve 40 Satu, ke ’s rčpekam sč dajlshe vtQgnit’ vtj Judovske E terpy, de ona se nafrčszhe De zol nobedn njo zapisat’ v’ Dobrem netslie, Terpy volnu, fakaj tu je njena lestnust,
De ona nigdar se naslilishe jit is ust.
F. Ph. inu V.
45 F koker nekedaj fhely vselej ferzhati,
Tud’	v’ ptujeli	on	P.	h svoj glas namisle dati
V.	shpizhast	se	nabo zliestu, nienom, jefil
Zhe on ferzhanje vezli nigdar na bo dobil.
Gr. K. H. Jod
G, rada be od K pustila se lozhiti,
50	Le eno raervezo od K si ohraniti
Vas prose, de she sme, de worsh bo rekla Gost Je, in de terda be ostala vselej Kost,
Al’ de be laheno G v’ en II prebernile,
Do gosto godlo be ’s hosto hodlo mamile,
55	Al’ de be nemslike jod namest nje shlishal se
Vas prose de ve tu be odvolile vse.
H.
II. nej halilati se posod fastopnu slilisbi,
Kjer kol on bode stal, pred njim C nafapishi.
In, kader Nemz bres C ’s jefika ga fguby,
CO	Povsod nej njega Kraynz popoln’ma von spusty.2
(Strau 5.)
(Stran (i.)
I.	inu Jod.
I samuglas sc rad pusty pregovoriti,
De namest E se 011 nima pisat’ pustiti,
In’ Jod 011 samuglas sam biti notshe vezli,
Rad se 011 vsem pusty ja, jo, ji, jo, ju frezh.8
K. inu Q.
65 K. v’ kraynskem namest Q, in’ mest C. krayluje,
O11	rehkvu seje sam, sam terde podkve kuje.
Al’ vonder 011 pusty, de rezhe Q na glas
Qvishk, Qvatro, Qvinto, in’ tud’ Qvarte, Qvante Qvas.
L. prose, de be ve, kar fo fliene prosile,
70 Pisati ga povsod perjafnu dovolile,
Sa ev, fa iv, fa ov fa uv, ali pak fa av Deb’ njega moshke spöl le sam 11a konzu bral.4 Dolg nej istegne se, al’ zono noj plazhuje,
Ga ima V le brat, zlio lili ga sapisuje.
75 Dolenz, zhe otslie, nej ga rezhe dolg vselej Koker navajen jo 011 rezli odnekedaj.
Sad A, lad E, O, U so dvojen L pisali6 Eni, de njemu bo kak terslii glas perdali,
Al’ lofhe volle kdu od vole be delil,
Na konzu pak she 011 ni dvojne pisan bil.
80
M. inu N.
M, inu N be tu od vas rada sprosila De bo ona skus nos she fa naprej sgvonila,
In’ de vsak v’ ptujeli k; be dvakrat pisan stal, Ter vsako ptujz toku ga ’fvozhem shumam bral.
O. inu O.
85 Okroglu O be ’s O se rad fazliel sukati
Do vsak be jel svoj glas reflofhnu godernati. Sakaj be v’ bol shem se O v’ en U sprebernil. E11 dobro urfhoh she nobedn ni vganil.
Same lublanzhanke so bol she ’s U pisale,
90 Od bol na posovjo so one U jemale,
Al’ kje je bol kedej fa bol pogmorno poji.
Bel prov goronz tedej od bol je bol she vfol.
(Stran 7.)
Sakaj she nigdar ni E v’U se sprebernila,
Zlie lili po sili je se rezil fa U pustila.
95 Al’ E v’ rog § h bosli v’ O sam kmalu sprebernil, Zlie le v’ rogove njeli bosli urnu prevernil.
Toku bo Gospodar svoj O v’ Gos p udu fgubil Sa tu ke pisat’ je on v’ njemu U oblubil,
In’, zlie lih Terfhezhan ga fre/.lie le Gospod 100 Navada vonder 1q ’s U pislie ga povsod.
Al je navada ta pak prov nasm^m skleniti Jest, Vam enam pustim rad zhes, tu prov soditi. Sakaj Gramaticus jest nisem she dofdej Od sameli zherk je le vse, kar jest pishem fdej.
P
105 P je od fgur0 od B, in’ W fh§ slovu vfela,
Pokaj be spet od nje tu moja pishuv pejla V Q tudi se je fhe odfgorej tebe vdal Do zlie otsli bodesh ti ga vonder Qvartam dal.
R.
R samega naprej povsod pusti derdrati,
110 Tovarsha njemu ni nekjer potreba dati,
Sakaj fadosti on sam ’s sebe fhe ragla
Zlie le kak Per k’ njemu od kod na perrofhla.
S inu f.
Sadosti dolgu sta se S, in’ f davila,
Vsak voshe de be ta ujeli vojska bersli minila.
115 V’ ’ti jest l"a sredneze Modrize vas fhelim,
Ter zelo pravdo njch vam k’ nogam polofhirn. Sklenite! kaj fen es ima mozhnu seslati,
In’ k’tire, de povfku ima von ’s ust beflati. Sklenite, k’tire be bel prov na konzu stal,
120 Deb<5 njo vsaki ptujz po svoji shegi bral. —
Ta dolge f so si szer eni ifvolili Sa terduglasnega, ke so v’ oku dobili Ga v’ sivi starosti, in’ ke on tak stojy V’ jefikeh blifhneh7 kjer povsod ojstru vely.
125 Al’ drugi, k’tiri so vezli mujo perfadeli Si skushat’ obudva, so ta S gori vfeli Sa ojstruglafnega, fa tu ke on prestal Vse teslike skusimo jo, toku, de so je bral
(Stran
(Stran
Povsod enak, kjer jo v’ oblasti svoji stati 130 ’Mu perpusheno blu. Nezli treba sprebrazhvati Ni njega blu. Al’ f ta kmalu jo falil,
Koker le v’ drugi stavk je 011 postavlen bil.8
9.)	Nezli mo namore v’ tem letu doli potreti,
De v’ drug’mu stavku Mosh, Moflia otsho imeti,
135 Sakaj ke v’ Mofhu S svojo oblast fguby Ni zhudu de S ta so v’ f ta spremeny.
Koku nasprutneki Moflia mor’jo pisati,
I11’ 110 M o sli a, zli e S ta moro njim velati Sa mehkega, n a vom, zhe pak tu porpusto,
140 Nej 11a svoj fuperstavk sami odgovore.0 —
Sakaj ti stari pak so f leta dorfhali Sa ojstruglasne, jo, ko niso prov skushali Al’ terdnu 011 povsod be vselej tak obstal,
Do njemu be nekjer se ’n druge glas nadal. — 145 V’ besedah ja, jest sam narvezh starost sposhtujem, Zlies pravopisnost nje pak milu jest fdihujem,
I11’ kdu bi nafdihval? k’ se tu dobru v<j,
De vezhkrat ti sami si fupergovory.
V’ blifhiteh jefikeh do f ta povsod seslati 150 So slishe, jest zlies tu namorem nezli pisati,
Al’ tu |: perjafnu zhe jest govoriti sm^m :|
Natare mene nezh, fakaj jest dobru vyrn,
De ti fa mehke es so si en z fvolili,
Ter do satu njim ni potreba do pulili 155 Bo oni se fa tu, k’tir’ es be ojstre bil
K’teli jefik je skus z reflozhek fh§ dobil.
Z ta dopolne tu, de v’ skuslini vsa obstati Oblast famore njeh, do njega spreminvati Potreba ni nekjer. Al’ 0I1! nam nam fo tu
l	GO Koker sem skafal fh§ potreba, troha blu. —
10.) Sakaj be en dolg f na konzu stat’ namogl? — Sakaj bo pisat’ so le mogl S okrogl? —
Na konzu? — me eni ojstru fdoj prashajo,
In’ jest njo: Al’ oni starost sposhtujejo?
105 Ja, pravejo oni. Nu toku poyshite,
Ta f 11a konzu v’ nji, tor ga toku pishito.
Sadosti dolgu sem jest njega v’ nji iskal,
Al’ najdi ne, deslili b’ s’ bil glavo isklal,
Us trud jo bil sabstojn. No Trubar, 110 Kobila10 '70 Sta mi 11a konzu f ta pisat’ dovolila.
(Stran 11.
Sakaj v’ ujeli najdi sem povsod de je S stal, Kjerkoli sem jest v’ ujeli en es na konzu bral. Slie mejil pak do fs be se bla skupvesala,
Ter toku fvefana seslat’ si pomagala,
175 Sakaj |:zhe slovo je f ta :| bo naslovil
Sadosti sam? — Sakaj be f unem fdrufhen bil V Slie tu be jest rad pejl |: zhe se smem podstopiti:| Ta f o to eni sam more ojstre biti,
Satu, ke je 011 dolg, in’ dajlslie glas dershy.
180 Shtant njega otsho, de tcdej 011 lg sliumy, Modrize! 0I1! kaj be od mene vg sodile ?
Keb’ mi naspruti rezli toku ve dovolile:
Tih f ta more bit’ S ojstre pak leta,
Ke f ta gre rovnu ’s ust shantit’ more ta.
185 Al’ prezh sto shalo prezh, vg ste svete Modrize.
Tu fhale vas, jest vgm, na terdnost to resnize,
Vg gledate samu. Po ti sodite nas.
Povsod sem jest volan, Modrize wugat vas.
) Volan, dergazhe zhe previfha me resniza,
190 Dergazhe pejla bode moja postraniza.
Volan, de vfet’ nafaj vse otshem fupet jest, Volan, zhe jest falim vso pgfe rad prenest.
Od esov dosti tu. — Namgst T. Z. zapishi Pred I. U., in’ dva U. nigdar ti skup nayslii!
195 V skupej glasne pak se je fhg fdavnej vdal,
De namest efa on nabode nigdar stal.
W
Dva V skleniti se na krifhem sta pustila,
Le, de bo W pregnat’ ta dva srezlmu obranila.
X
X ’s svojem krifham je poterpesliv’ volan,
200 De 011 tem ptujem saj potrebne bo derfhan.
Y
Bres pik se Ybxonyr fhely povsod pisati Deb’ Ij. J. in’ I tud’ smela kaj volati.
Na konzu kader kje 011 prizhne zlms fgvony, Potognit’ 011 se dajl ’s jefikam rad pusti.
Z.
205 Z. zhast Bogu daje, Z lube to pravico,
Zesarja Z zhasty, zhasti Z zesarizo,
Kraynz! al’ Z vredne ni, te ti njega zhastish Ko njega tulkrat na jefik tvoj dobish? —
Vse tu pak, o Belin! kar fdej glas pishve mojo 210 Od kraynskeli zherk mozhy al’ fizer kaj fapoje, Pod pruko tvojeli nog jest doli poloshim,
Ter sklepu vashemu Modrize ifrozhim.
(stran i2.) Na vhod Lublanskili fhovnirjov v’ Lefhislie Ta 19 dan velkega Travna 1781.
Gre, kamer bobu, ’mu berbla, fhovnir v’ lefhislie,
Vso mejstu gre fa njim, vse njega spremit’ ysbe.
Na vem, al’ tulkajn je fhovnirjov, ked ludy,
Kar vsak’ga spola njeli fa njimi von liity:
5 Vsa z§sta fhidaneh od shamprov je obdana,
Nasprut si v’ dvoli verstah stojy shibka Lublana.
Skus te gre zverst junak. Kok veter’nze sliumg ’Mu fdrov odhod! Kok’ 011 njim bliskat vi;
Sahvalo ’s jeklarn? Ü, kok’ perse trepetajo!
10 Kok’ sladke ogn inu drobne ozhy miglajo!
Kok’ vsak’ se vesely serze, ke najde tu V’ verstah junaskeh kar je njemu blu lubu.
Veseli se fhovnir! vsa te Lublana lube,
Vsa lube te satu, ke te tvoj Jofhef lube,
15 Lub’ njega tudi ti! lub’ tudi njo gorku!
Lublana ona je, bit lublena fatu Od tebe ona ’tshe. Nanehaj njo lubiti,
Skus hladno Savo si njen ogn pogasiti Nikar napusti ti, pust’ de so vname vezli.
20 Tok’ v kratkem videl bosh njo k’ tvojmu ognu tezli, Ta k’ Jofhefa slufhbi te urnega zhastila,
In’ slavne vejze bo ti fa klobuk sadila,
Ti nje vesele bosh, ti zhast nje, ti njo vse,
Sliovnir! podvifaj se bersh urn’ga st’riti se.
(stran i3.) Na kratkust zlilo veslikega fhivlenja.
Povsod se fiio svity, spomlad! tvoj syn, lep zv§t,
Ah’, oh uavem, al’ se ti mate vezli, al’ srnert Njegova? — Dans rodish ga, dans ga vfamesh spet, Dans fibel njemu je, dans fharg je njemu vert.
5 Zhlovk! al’ fhivlenje ni tud’ tvoje take zvet? — Sazhetek jutru tvoj al’ ni, in’ konz vezher?
Al’ vert, katire da te, in’ pofhre ni svgjt? —
Al’ kar se fajtro bil se tudi she fvezher? —
In’ ti sliopiresli se, ti fnafhesh se, shtemash 10 Tvoj prafne nezh. 0 zhlovk, koker de b’ vezline bil. Skerbish latu, kar ti she dans igubiti fnash,
Zvet so, zv^t vsahne bersh, nigdar ni dolgu fhiv.
Na sladnost. Satyra.
Duh perjetne sterdy vashe Se reslil je v’ worshte nashe,
Jo k’ zhebelam medved djal, Temu ke jest fuperstati •r) Mogl nisem, perhlazhati,
Sem na pot se k’ vam podal. Proseni torej, pervoshito Meni tu, in’ bit’ pustite Tukaj me per vas 10 L§ en majhne zhas.
o o o
Na tu doli on pozh^ne,
Ter na spredne taze dene Od fliela teshko glavo,
(Stran 14.)	Voha serd, in’ ogleduje
15 Te pajnove, ter fdihuje
En zhas milu sam sebo,
Kok’ da njeh be mogl pridti
Si	ta ogn ogasiti,
Ktir do b’ sterd njeh pyl 20 Vnel je njoga bil.
o o o
Vfligan od njega blifhshe pridti Po vseli slitireli se plafiti On k pajnovam kje fazhne, Pride, lifhe krog fherela,
25 Al’ ke vid’la je zhebela
Tu, ga v’ jefik pizhla je,
Sdej ke jefik ’rau oteka,
On erjove, inu veka O! kok’ britka smert HO Mi jo sladna sterd!11
Na enga gologlavza.
Zhe vezh ti nimash lejt,
Kokor na glavi las,
Tak’ res ni, kar us svejt Od tebe na us glas 5 Upi j e, de se star,
Sakaj zhes lej ta tri Veliku biti star
— — Namoresli ti.
Martialis, lili: 12. Ep: 7.
(stran is.) Na svojega nekedanega Dobrutneka Sonzlma Rofha.
Koku dolgu sonze moje!
Wogi rovi mi she bosli Ti skrivalu fharje tvoje?
Ter morilu serze moje 5 Oh! kok’ dolgu she ti bosli Meni ti se fagrinvalu In’ ly strele v’ me bliskalu o
o	o
Sh<; je, l'h(} jo shestkrat [b: shtirkrat] meni Mesez sijal polnu srebru,
10 Kar fhivela sem v’ ermeni Luzhi tvoji, kar v’ nobeni Na fhivem vezh, kar sumu
V	smertnem gerlu kumej kremam,
Vlezhem, vmiram, in’ pojemam.12 o
o	o
15 Mojo sonzo! povoj ineni:
Kaj de je fbalilu te,
Som mordej jest v’ pesmi eni Poj la serd si? — Oh v’ kaj feni? Povej! in’ odfhali me -0 Je povsh, al’ je pepelniza Greh moj bila, in’ kriviza?
(stran i6.) Na mushtro Lublanskeh fhovnirjov pod shmarno goro v lej ti 1781. po eni turshki vifhi.13
Kok urnu derdra Lublana v’ polje,
Junaki kjer nje fho v’ verstah ftoje,
K’ veselemu ognu bron njim sgvony Sho tursbke, in’ bobu v’ zhin njega germy.
5 Kok’ pukshe slone na ravneh ramah!
Kok’ jeklu svity se v’ mozhneh rokah!
Kok’ giblejo se v’ shtriz tesne verst§
Potem, kar pishale, in’ bobni versh§.
*
Sdej gredo naprej, fdej trdne stojo,
10	Vse skupej se fdej, fdej v’ trdpah versto,
Sdej shajajo skupej, sdej lozhejo se,
Sdej to sem, kje une brazhajo se,
*
Al’ k’ bobu njim vkuj), vkup, vkup fagermy,
Vsa vojska 14 so spot, ko b’ trenil fdrufhy,
15 Se sklene, skupstisne, in’ fhelna zhasty,
K’ mushtranju, k’ strelanju perpravna stojy.
*
Perdirja vojshak. Blisk svitoshko mozh
Njim maline v’ ozliy, fho drugega vezli
Ni shlishat’, ked: Ogn, tresk, taf, paf brenzhat’
20 Nezh vidot’ ked ogn ’s njeh zelov 16 ferzhat’
(Stran 17.)
(Stran 18.)
Sdej desna se plat, fdoj lova se stran Sabliska, in’ fdej pody nam wel dan
Ta sredna ’s zliastitem tud’ dimam ’s ozhy. Sdcj zela skup vojska na enkrat vstrely *
25 Al’ k’ bobn njim spet fapoje sbumezli,
Strel neha bersh us germenje je prezb.
Dim fgine. Turk trobe, in’ bunka, zbili, zbili, Zbifhina korafbo njim glasne zhifhin.10 +
Spet vide oku pregnane17 vojske 30 Kok’ rozhnu v’ plati fdejleno so dvy.
V’ ovinke kok’ hode tam una fii to,
Ta tukaj kok varnu se vstavla pred njo.
*
Kok’ una faj§t to skusha tesnu,
Kok’ uni se ta sprutstave serzlinu 35 Kok’ vlezhe se una v’ nafgledne vorst§,
Kok’ fbira ta tukej se v’ gosto trope.
*
Na enkrat od vseh perdero strany Sem una, in’ to v’ tesnobo tishy.
Ta brane se, poka od unod, od tod,
40 Njen ogn krog ferka, ked strele povsod,
*
Sdej metsbki18 loj te gorezhi von ’s njo,
Ter ’s ognam mude sovrafhne noge,
In’ ta k’ napomaga Idej tukej nji vezli,
’S nastavlenem jeklarn odgajnja njo prezli.
*
45	Tok’ jako ke njo tu vide leta,
Perjafnu roko nji fdajzi poda,
Serd mine obojeh, na enkrat jo myr Sapored dordra ga us skupej fliovnir.10
*
Lublana zhes tu, kar videla je,
50 Vesela liity, k’ njim blifhati se.
Zhast svojin junakam perludnu shumy,
Tor witeske vojze fa kape sady.
(Stran 19.)
(Stran 20.)
Na kraynske Fante — Kurje woj.
I)va ptuja petelina
Sta skup n’ en dvor pershla, Kjer vsa kurja drufhina Je skupej fbrana bla.
B Ta dva ’s zhastjo sprejeti Domazh petelin je Sazhel veselu pejti,
Ter k’ njima blifliat se.
Sa njim je perfibala,
10 Se lepa jareza,
In’ ’s njo vred perskakala Sem urna grahorza. —
Po tem, ke pofdravile Sta jeh perjafnu bl§,
15 Sta fdajzi povabile
II	kosilu jeh obe. — Perludnost njeh ke vfela Ta petelina sta Sa zhast si, prov vesela 20 Se fdajzi njim vdasta, -Ter gresta, kamer pele Petelin jeli domazh,
Med kure zherne, wele,
Perjafnu gogotazh. —
25 Tukaj ponude njima On ajde in prosa In’, kar on vezli she ima Tud’ kebrovga mesa. — Pokoj nu, myrnu bilu 30 Vse toku dolgu je,
Doklej tu njeh kosilu Tukej terpelu je. —
Al’ ko sta nafobala Sh§ petelina se,
35 Na enkrat se resklala
Vsa njeh perjafnost je. — Sakaj Pepelzhek mogl Terpeti ni tega,
Por Jarezi do Vogl 40 Vezli koker 011 vela —
In’ k’ Vogl tudi otslic Per une kaj volat’ Pepelzheku mogozlie
Ni blu tu dajl prestat’. —
46	Satu on gogati
Nad Voglan bersh fazhne Ter ’mu naprej metati De on, navgm kaj, je. — Vogl postrani gl?da
50	Pepel/,lika, ’s czhy
Obeli ’mu jefa bltjda Posili von ferzbi. —
Se vstave, in’ fnositi Se nad Pepelzhekam,
55 Sazhne svoj klim brusiti,
De njega rata sram. —
In’ ke tu poshlushati ’Mu ni mogozlie vezli,
Na us glas on vrishati 60 fazhne: Na mezh, Na mezli.
(Stran 21.)	Gresta,	pirje shopiro
Se qvisku vsakemu Smert klun nastavlen mire Un’ tem’, ta unemu. —
05 Kob’ trenil fdej sferfrata Skup slobna wytefa,
Ter fa greben zefrata Se en t’ga drugega. — Domazli petelin pride 70 Se med njo falety,
Pepelzhek sam bersb vjide Vogla on prezli spody. —
O vwoga petelina!
Sakaj sta wyla se?
75 Povejta, kje drufhina Sdej vama luba jo?
Oh! kuro so fwejfhale Od vaju bersh ob<;,
Ter vama so ostale 80 Vskubone gl avg.
(Stran 22.)
II. drž. g.
Poeta.
O fantji! vas ni sram! fa nezh se toku klati?
Vam vasha kry mordej fa tu v’ fhilah fhivy?
’s zhastjo fa Jofhefa vi fnate prelivati
Njo, Njega je, fajn’ fajn’ noj lt; samu fhivy
Na prafne ob§te.
Nezh ti mi fhiv nadash, po smerti pravesh dal bosh meni kar imash, Oh se she nise wal,
De b’ si navoshil jest,
Te skorej v’ jamo nest’.
Martialis. lib U.
Putigram!0 inu en Povsh.
Putigram enkrat lefhati Vglodal enga povsha j6,
Tega vfame, in’ fdihvati K njemu on toku fazhne 5 Povsh moj! O podoba moja Se ’szer, al’ oh srezha tvoja Vezhe je, ti, ti fapert Se fnash ’s tem saj veseliti,
De na mife ti fnash pridti 10 II ’kirem je mi vhod fapert.
Srezhne povsh! vse tebe yshe,
Sa te so Bohinz poty.
On prekople, on preyshe Sterme hribe, in’ pezhy,
IB On ’s veselam najde tebe,
Stabo on odfhale sebe,
Ti sladkash mu grenke put. Jest fdihujem v’ moji jezili In’ k nasrozhi moji vtjzhi 20 Sa me ni nobeden trud.
’Stabo wogat gre v’ Lublano On shtemanu, vse porvre ’S hish, ter fa te mujo dano Bersh dragu ’mu plazhat’ ’tshe.
Ep: 37.
2
25 Tvojo pelo roka wcjla Tehta, al’ be tebe vfyla.
In’, oh! ti dopadesh nji (Stran 23.)	Sa me pak nehzhe namara,
Nolizhe fa mo napobara.
30 Vse me lefhat popusty.
In oh srezlia! zol lupina Tvoja toku srezhna je,
Do fa sinilo se Bogina Ktira lepa v’ njo fapre,
35 V’ to fa fhidane se mrefho Ona sama tu faprefho
In’ k’ en povfhek v’ nji tizhy. Al’ oh v’ mojo, v’ mojo hisho Tud’ na tok’ nadolfhno viflio 40 Prid’t’ nobene videt’ ni.
O moj povsh! kedaj svitila Nama bode so spomlad V Ktira nas bode reshila
’S naju jezh skus mejkslio hlad V 45 Ktira fupet bodo dala,
Do me dva so sprehajala Po snofhgteh hodoma,
In’ po verteil de lafila Boma, ter se veselila
50	’S mladem z vet j am spet ma da. —
Povsh:
Moj gospud! zhe jest v’ rosnizi Govoriti ’s njimi smQm, Koker mislem, po pravizi Le samu tu njim povyni. (Stran 24.)	55	Do	jest	tu	nasmejm	fheleti,
Kar ony ottj imeti,
Tor de meni lubsho je Sima, koker gorku lejtu V’ ktirmu plafit jest po svejtu 00 Revnu bodem mogl so.
O gospud le mcrfla Cima V’ ktiri sem jest us fapert, Sama mene rada ima,
Ter po meni otslie v’mert’.
G5 Al’ ke toplu lejtu pride,
Mi vsa zhast, vsa zena vjide,
Vse mo ’s vertov verfhe prezli De, zhe otshem fhiv ostati,
Na vertyh se perkafati 70 Jest nasmem nekjer prevezh.
Oh nikar enaki biti Nej mi oni nafhelg.
Sizer be ked jest nositi Mogli tud ony rog?.
'' In’ oh kok be gerda bila Glava njeh, keb’ so svitila Na nji mordej krona ta,
Satu vsak tu ostanimo21 Kar smo, ter si pervoshimo,
80 Vsakatire, kar ima.
Na Paulo.
Pavla otshe meno fa mofha imeti,
Al’ jest notshem Paule fa fheno si vleti.
Paula jo prestara. Ja, ke h’ starshe bila Sho, be otl jest, de bersh se spet flozila.
Marti a 1 1: 10. Epi g: 8.
(.stran 25.)	Na	nahvalefhnost
Lev inu Podgana.
Na eni tenki niti Pervefan jo sedel Na svoji mozhni kiti En grofovitne lev.
*
5 K’ temu se perdrufhila Ena podgana je,
Ter ga nagovorila Toku ponifhnu je:
*
Krayl moj! koku fgoditi 10 Se moglu je letu.
De ti na eni niti Pervtjfan si terdu ?
*
Lev rezhe: O ! podgana! Sakaj se zhudesh ti 15 Zlies tu, al’ tebi fnana Lestnust she moja ni.
*
Na vesli de rajshe biti
V	sesku fi ’tshem fapert,
Ivoker pak se lotiti 20 Ta sliibke nezli reftert,
*
Ha! mozli je meni dana Le fa mozline vervy,
Satu, moja podgana!
Mi mar fa nite ni.
*
25 O Krayl! zhe pomagati Jest reva tebi smem,
Snasli meni le vkafati De jest to nit prejem.22
*
(Stran 26.)	Lev	nji ’s glavo perkima,
30 Podgana nit prejg —
Sdej panog on vezli nima, Ter prost is jezhe gre;.23
*
Podgana, k’tira mene,
De lev hvalofhn’ bo,
35 Gr§, njega vonkej spremo ’S perkloneno glavo.
Lov, ktirega sram biti Satu fazhelu je,
Popade, ter daviti 40 Podgano to fazline.
*
Podgana fazvilila Je bila tu sainu O lov! sem faslufhila Jest dobra reva tu.
*
45 Jest otl be voshiti
Si, de bi mogl rezh, Takeh podgan zviliti
De jest nashlisliem vezli.
Na Skopina.
Skopiu ima jefar stu stukrat, in’ she vezli, Sit vonder ni nigdar, ’nigdar ’mu ni prevozil. Sit, pravesh, do on ni nigdar. Tu je prevezh, Oh na govori ti, te prosem, tega vezli,
Sakaj jest v^m, de bil K’ vezhirji en komar Prevezh mu, in de pyl Ni vina vezli nigdar Koker en tingerat, Tok sit je 011 shl spat.
Na novega lejta dan: v’ lejtu 1782.
O vozline! k’tire sam nigdar nanehash biti.
Katire sam ti se nigdar na spreminish,
Katire sam velish, de vse ima miniti,
Katire zliase nam ti v’ zlmse refdejlish,
Katire rezhesh: Luzh nej bo! luzli shlishi tebe, Je bersli, temota vsa is svejta prezh fwejthy; Dan wel zhloveku nej refgcrno k’ pridu sebe!
On je, in’ njega fhar us k’ delu ’mu svity. —
Noj pride nozli nafaj, nej pridne put’ mu fbrishe 10 Iz zhela njene hlad, nej sladke saj n tresla
V’ ozliy ’mu blede svit. Bersh nozli je, gre v’ lefliishe Zlilov trudno, Mrak ’mu tili k pozhitku 1'1 h; migla. Toku te dan, in’ nozli zhasto, stre mejsze lejta Stre zhase stu, in’ oh! oh tudi, tudi ti 15 Ked senza fginejo fapored vsi is svejta,
Kje lansku lejtu je? Kje je? shlu je, več ni. -1-Kje sad je? kje je prid? smo mi kaj perdobili
Si	v’ njemu? je mordej fabstojn nam danu blu? Komu, Koku, Sak a j smo v’ njemu mi slufhili?
20 Gospudu al’ samu? al’ Pridu gmajn samu? Al’ samem nam samu? Kaj smo mi perfadeli
Si	f eno mujo tu, samu letu dasezh’,
Sa kar smo lejtu tu samu, samu imeli?
Kaj tresesh so serze! kaj moresh k’ tomu rezh’ ?
25 Stermish, movzhisli, navesh, kaj de b’ odgovorilu,
Oh! al’ en fnamene letu ozhitnu ni?
De spoteknilu ti v’ tem se s6, al’ greshilu Zol dostikrat, al’ vyst v’ tem tvoja prizlia ni?
(.Stran 28.) Gospud tvoj kdu je bil? Gospud, — al’ pofhele nje,
30 Katir’mu streglu se fvestu, skerbnu, samu.
Al’ svejt fgol sam? al’ ni vsezhihernu fhivlenje
Le njemu samemu vselej fhivlenu blu? —-------------------
Sa vgzhnost kaj se ti skus zelu lejtu st’rilu?
Oh! hudega dovel, zol inalu dobrega,
35 In’ inalu tu kedaj je vse prov dobru bilu?
Kaj strilu se tedaj v’ tem’ lejtu fa Boga?
Kaj strilu fa gmajn prid? — Kaj so opravki tvoji Sa eni dosehmal fa tvoje blifhne bli?
Kaj strilu ti se, kar v’ potrebi njim be v’ Bvoji 40 Kaj pomagalu blu? — komu so k’ pridu bli? Nobenemu. Oh fakaj se ti tedej fhivelu Na svojtu dosehmal? — Oh fej to bodi, foj Do ti tvoj shivesh se od prida gmajn prejylu Katirmu slufhit’ mar ni tebi blu kedej.
45 Dervu, je djal Gospud, katiru napernese Sadu, nej bode prezh od tav odsekanu!
’S Sadovja mojega nej se na ogn nese!
Sakaj en prostor be imolu she onu?
Na lemli? Inu spet: Katire delat’ netshe,
50	Tu tudi nima jest, Nej revne bo povsod
Noj srosliena njemu povsod na prut pertezhe,
Vse tare njega nej od unod in’ od tod. -------------------
Odlog, Gospud! odlog, samu she fa tu lejtu Jest prosem, k’tiru dans nam se rodilu je,
55 V’ tem tebi fhivet’ jest samu fhelim na svejtu,
V’ tem tebi le dopast’ jest otshem mujat se. Vsem k’ pridu otshem jest po mojmu stanu biti V’ katirega me bosh mordoj poklizal ti,
In’ volo de nabo nezh moglu spreminiti GO To mojo, Daj pomozh mi vselej tvojo ti.
(stran au.)	Sadovolne	Jetnik.
Dolgu res je, kar lefhati
V’ moji jezili morem jest,
Al’ ko to prov spregledvati Jest fazhnom, morem spofnati 5	De	njo	ni teshku prenest
Ja, zol, de ta temna jozha Mi je ta narvezha srozha. o
More vezho srezha biti?
V’ to ’s fhovnirji bom pelan 10 Do kus ni se podstopiti Mo nobedn’, al’ kaj striti
Mi od teli bom varovan.
Ja she edn’ zol pred vrat’i ’S nago sablo more stati o
15 V’ enem gradu jest stanujem Ena vsok’ga vajvoda,
In’ deslili napotrebujom Jerperg teh, in’ naplazhujem Zhimfha tu nobenega,
20 Vonder s teh nobedn mene Tu po sili von nafhene. o
Kdur sem prcjd me otshe pridti, More dosti dolgu stati Na dvorishu, tor prositi
25 Vslilisli moj tukaj fadobiti,
Vezhkrat tud’ dragu plazhvat’ Ter szor tok’, de bode njemu Malkedej tu perpushenu. o
Kremos tok tordu fapreti 30	Vstanu ni svojga slata
Koker mene |:de b’ kdu vfeti Mo na mogl,:| ’t(} imeti
Tu vseskuš’ fapertega,
Ja sam Klukez,24 be se vri ti 35 Sem na mogl po me pridti o
Bres skorby vse v’ moji ji;zhi Tukaj myrnu jest lefhim,
En slufhabnek meni strezhi Moro tukaj vsaki rezili 40	Vse skus njega jest dobim.
On, perjatl ta moj (veste Mi pernese pyt, in’ j§ste. o
Pizlilu res je, kar on meni Tu skus linzo pomoly,
4ß Do b’ prevezh na blu k’ nobeni Slikodi, vso kosilze v’ eni Sami rihti lg stojy,
Savlo fdravja vina pyti On nasm§ mi perpustiti. o
50	Toku trefnega derfliati
Mene moro 011 vselej De, ke b’ jest kje krog shtorklati Jel, al’ se opotekati
Napowyl glavo kedej 55 Ter de b’ drugi dan debylo Gerzlie mene nabodle, o
Prost od tlake, prost od dela Sem jest tukaj vsake zlias.
I11’ de b’ lili se mordej vnyla,
60 Tor ’s plerntjiiam l lic gorela Kje zol ena zela vas,
Me nehzhe vodo nositi Sem nasilo, njo gasiti. — o
Sonze nigdar me napezhe,
65	V’ hladni senzi jest sedim,
Snoj is zhela mi natezhe,
Desh da meno napertezhe,
Burjo se jest nabojim.
Muh naslishem jest shumeti 70 In’ tud’ ne komarjov pejti. o
Al’ kar narvezh je od t<jga,
Sliona tukaj .na ragla Nad glavo, ter se na kroga De nji manka unga, tega,
75	In’ de njena navela.
Do otrok fa kruh vekati Mi ni treba poshlushati. o
Srezhna jezha! v’ tebi spati Dosti zhasa jest imam 80 V’ tebi tuhtat’, v’ tebi brati Koker otshem, al pisati
Vselej bres vse fmoto fnäm. Ti tedej o luba j^zha!
Se narv<;zha moja srozha. —
Na enega namernega obiskavza.
Zhez vse ti godernash,
Kar je per nas,
Sakaj na godernash Tud’ sam zlies sebe ti ?
5 De pridti to sram ni
K’ nam vezhkrat vas.
(Stran ;!
2) Na prihod viksliega Moshkovitarskega Vaj voda
V	Lublano, ta 12 dan Prosenza v’ lej tu 1782
Pershl je Vajvod v’sok spolnozhneh dufhela Vre vsa Lubna skup gorezha od fhela Ga videt’, Vsa v gost<; se trope skup tishy,
Shy Velizhastvu se v’ njenu oku blishy 5 Njegovu fdej. Al’ tu ke hitre lcojn je prezh Odtegnil is ozliy, se vnela je she vezli.
Hity se fbira, vsa, vsa se v en kup tishy Hrast mozhne grata slab, pred njo, oh fho jezhy In’ poka on, fdej se on vdere, fabunkla 10 Lublane pol la njim fvaly se kje na tla
Med tem se perderda v’sok Vajvod, gre v’ kafin, Kjer zhakalu njega je vezli ked stu Bogin Vse sorte, in Bogov. Zhas kratek ti njemu Skaklajo, kulkajn jo mogozho vsakemu.
15 Al’ trud navshezhe ga dajl bit’ tu napusty,
Zhes ure dve 'mu The k’ pozhitku jit vely.
Gre, spy, iu’ drugi dan on fgine fupet prezh Lublana joka se, de njega nima vezli.
Njegov spomin jo sam ostal le she per nas 20 Zhastit bo 011 per nas ostal tud vsaki zhas.
Na eno sramofhlivo fhenö.
Sakaj na nalyesh Kafarz si polnu ti?
Mordej do monesli ti,
De jest liavem tega 5 Skrivaj de ’s lonzheka Ti vozh, ked jest pyesli.
(Stran 33.)	Na vesele prihod Piufa VI
Rimske Papefha
V	Lublano ta 16 dan Susheza Anno 1782.
Piska rofhizh: Pius pri do.
Slilishe Kraynz, ter skuj) ifidc Na vseli zestah se gorezh, Tukaj zhaka na ozlieta 5 On syn brumne, tor obeta
Si	od njoga bloger rezil.
*
Sdej, ko vos svet ga sem pele V’ trope fdajzi se vesele
Slielne Kraynz us skup fgosty. 10 Zyste, ulze, vos obsuje,
Ter ga bres velike muje
Si	odpelat’ napusty.
*
Te on vide, serza vname Se, ter v’ duliu te objame 15 Ozlui syna svojega,
Svosto svojo fa övzhizo On fposna te, in’ ’s desnizo Svoj pastirske fhegu da.
*
Kar v’ vesyli ti minuti 20 Le tvoje serz<; obzhute,
Ti sam v’ stanu nise frezh.
Tu vesli, de samu od sebe Serze vnetu silo tobo
Tvojim fa pastirjam tezli.
+
(Stran 34)	23	Stoj	Kraynz!	Oh nikar namudi
Vos! Salcaj najin zliaku tudi fhelnu v’soka Vajvodna,
V’ brumnosti serze nje vnetu Hrepeny k’ svojmu ozhetu,
30 Pust, do 011 ga k’ nji pela.
Pride, Kar ponifhnost st’rila Tukaj jo obojoh bila,
Jc vesele Angelsku, Vmokni torej pishve moje 35 Glas! ter pusti, de tu poje Le Kardelu Angelsku.
Stanovitnost.25
Upej serze moje! upej!
Ter ked sivna skala stoj.
Zlie so lih perseglu skupej Vse jo zhes te, ternu upej!
Srozhiiu bit’ slie fnasli nezoj. Kir se dostikrat fgody,
Kar se namogozhe fdy.
Res je, strashe me wod<jzhe Terne, strashe, strashe trud. Al’ ni pak tu bol dushezhe Kar skus fhele se gorezhe Le objame in’ skus put?
Ter, kar dajlshe se fhely Se nam vselej slajshe fdy.
Terdna stoj tedoj, Emira!
Nigdar nej te strah nabo. Pust’, nej gora se podira,
Pusti, nej se femla vdira Trepeozlia pod tebo!
Lubi, upej, terdna stoj,
Dans Amynt fna biti tvoj!
Ja, Amynt! ja tordna biti Vselej som sklenila jest,
Ja, Amynt! to fadobiti,
Jest po ternu ’tshem hoditi llada in’ gore prenest.
Nezh slabel me nabo trud, Nezh grenil me nabo put.
Opombe.
1 Welche das A beibelialteii, uud es von dem deutschen 91 zu unterscheiden mit dem accentu vegio bezeichnen wollen, haben guto Gründe, aber wie werden sie das verlängerte A bezeichnen ?
2 Unstreitig ist	es, duü die Alton vor dem	0 ein	H, und	so	anstatt otshom	llozhom
oder	Ilotshem geschrieben haben. Aber warum ? Warum allein	in	diesem Worte?	Warum
soll ein Buchstab in einem Worte seyn, don man	nicht ausspricht? Unterscheidet	[sich]
denn nicht otshem, ich	will, ozhm ein Stief-Vater? — —
3 Ich bitte um	eine gründliche Ursach,	warum	man nicht	tiga für toga	allezeit
schreiben soll, indem	es allezeit sein heißt?
4 Das polnische L des Herrn K. gefiel, wenn es erlaubt wäre, die Buchstaben zu vermehren. Ich würde auch aus dem russischen Es (C) ein neues scharfes 10s, z. B. ein solches S aussinnen, um den Streitigkeiten ein Ende zu machen, aber es ist mir halt nicht erlaubt, und etc.
5 Diese Verdoppelung halte zwar ich für überfliißig, sie könnte aber doch gestattot werden.
0 Mit Fleiß hab ich	od fgur und od fgöroj	geschrieben, um	zu zeigen, daß	das	o
sich in ein u verwandeln	könne. Die Ober-Kraiuer	aber verwandeln	es gar selten.
7 So findet man es in der Slavonischen, Kroatischon etc. Sprachen und in den ältesten Büchern Truber[s], Jur. Kob. Bukvar etc.
" Man sehe cs in dieser Demonstration, der Illyrier schreibt «mc-i., wac-i.i, etc. Synod. Illyrica, der Ruß 'iac'i,, hucm etc. Rodde gram., der Trüber ’iaci.. «men etc. in Ep. S. Pauli, Dalmatin časi., časi [v glagolici] etc. Edit. Spovid, Lausnizer Zaß, Zaßi etc. Gram. Ilaupt., Kroaten: Chafz, Chafzi etc. Evang. Croat., Slavouier Csas, Csasi. Angiolich Gram. Die Krayner, welche das runde S für das scharfe annehmen: zhas, zhasi etc., allezeit mit unveränderten s. Die hinge[go]n, welche das lange f für das scharfe annehmen allezeit mit Veränderung, Zusatz oder sonstiger Verunstaltung ihres f. So z. B. schreibt Adm. R. D. J. zhafs, zhafa. Warum eine Verdoppelung am Ende, wenn das lange f für sich scharf ist? Warum nicht auch in der zweiten Endung: zhafsa? — Adm. R. D. C. schreibt zhaf, zhafa unverändert; aber das lauge f am Endo gefällt auch einigen von seiner Partei nicht. — Hl. K. schreibt zhas, zhasa; aber warum diese Veränderung in der zwoiton Endung? Verliert etwann in dieser das runde s seine Potestät? Doch ich muß wieder zum meinen kraynorischen Quo moribus Versen. Diese Note ist zu laug.
9 Man lese nur don Trüber in lateinischer Schrift, findet man’s häufig.
10 Trüber und Georg, mit dom Witznamon Kobila, haben dio ersten das lateinische Alphabet angenommen, ut ostendit P. Marcus.
11 (V b äo sledita dve kitici :
Al’ on kumej se ofdrave,
Spet sterd lifat’ se naprave,
Spet von ’s gojfda pergrenzhy,
Spet k’ pajnovam on gre bljifhe,
Spot on voha, spet ou liflie,
In’ se mamit’ napusty.
Tu k’ fa liudu gori vfelo Njemu so varne zhebele,
Vse skup vajn flete Ter ga oslepe.
Medvod! povoj, kaj jo bilu,
Kar ti jo ozhy steknilu?
Sladnost, sladnost on grenzhy.
Woro rovofli! ti so moni Smilesh. Al’ oh! niso oni Ti enaki fmed ludy?
'L’om, tem medved, tem gronzhati Nikdar nimash ti nehati:
Sladnost oslopy Tud’ umno stvary.)
12 V h slodi:
Spomni sonzo! kok’ lubila Som gorezho jest tobe.
Od prihoda sem vortila So fa tabo in spremila Notr do odhoda to,
Sdoj, kar ti so mi se akrilu,
Jo vso mene polomilu.
Gloj! kok’ spadlu slatu moje Vso mi je fho is glavo,
Gloj, kok’ vmira pirjo mojo,
Kok’ so na skrivanje tvojo Sililo v’ moni vso stisho,
Kok’ so shtibla vsa podira,
Lomo, pada, v’ fomlo vdira.
Sonzo! sonzo! povoj meni! itd.
13 I>ios hab ich nur so, wie ich mir os nach jemaligon militärischen Übungen vor-gestollt hab (weil ich es zu sehen nicht die Macht hatte) goschriobon.
14	b: Vojska, po	slovenska so rezho zol	Regiment.
15	h: Zol jo ena	stara bosoda, Kohr.
*" Zhefhinam heißt den Oberkraiuorn um Noumarkel horum etc. mit kloinoren llaml-(ilöckloin läuten und so auch zhefhin eine Ilandglocke. 10s scheint, daß os den natürlichen Ton gut ausdrücke. (b: Zhefhin od Krajna gori pruti Lubolu inu tarn okuli jo fgvonzhok. Sa tu pravojo zh e lhi nam , wenn sie mit dor Ilandglocke läuten).
17 b: pregnano nicht vertrieben, sondern sinnreich.
18 Metshok heißt den Neumarklern ein Paln und violloicht rocht von metshem, werfen. Woher die Laibacher einon l’aln [b: balm| flioga nennen, mögen sie sich rechtfertigen. — Durch Motshki gorezhi will ich also, wogen metshom werfen, oino Granate verstehen, die man	einstens aus den	Patalions Karcnen (?),	oder wio das Ding hieß, zu werfen pflegte.
Hab	ich	nicht recht, so hab ich wenigst eine	Ursache.
Das Lauf-Feuer habe ich darzu erdacht, os war sonst am Endo bei dergleichen Übungen gebräuchlich.
30 b: Putigrom.
21 b:	Satu	vsak’	tu	ostanima
Kar sraa, ter si porvoshima Tu, kar sleherne ima.
33 V b sloüi:	Taku potreba biti
Na bode tebe sram,
De ti se, se reshiti
To nit pretergal sam.
33 V b-rokopiau je pesnik spremenil drugi del basni ter vpletel v njo živalsko svatbo (prim. Štrekelj, Slov. nar. pesmi 1 št. 972 in sled.): po narodni pesmi
Sa tu hvalofhnc biti Lov otslie pruti nji Ter vkaflie nji prositi liorsli ono gnado si.
Podgana vsa vosela Zhes tu kar reki je Lov. S’ je korafho vfola Ter prod n’ vergla se:
Moj krayl! ke b’ so fgodit.i Tu moglu, prosom te,
De s mano farozbiti Tvoj syn bo otl so.
Ha, ha, ba lev smejati Se jel je na us glas,
Odgovora de dati
On mogl ni on zbas.
Smejozli sbo on k’ nji prave,
Nej tu so ti fgody. —
Podgana gre, poipravo Vse svatovske rezby.
Sylt pride. Vsa fveritia Jo v’ svatjo fbrala sc.
En medved starisbina,
Mcdvedna tota je.
Drug Tigr, in’ Drusbiza.
Jo urna Veverza,
In’ lcuharza Lesiza,
Podlasza kevdrarza.
Kn Bistrovid ’tsbo biti
Oslitir ujeli. Vovk mesar,
In’ sam Slon porozbiti Ponudo so ta par.
Ju! ju! tok’ isdelena K poroki fbe versta Gre. Pride. Porozhena Lev in’ podgaua sta.
Dan njim veselu mine.
Iu’ k’ nozh vso omrazhy,
Shenen a novosto fgine,
Se vloüie in faspy.
In’ ko okiti’ oberno Se ponavodama So na podgano fverno,
Njo Btarc in’ smonza.
Ta milu fazvilila Jo bila til samu:
Sakaj sem jest mofhila Zlios stan so napozhnu!
Ob! otl bo vosbiti
Si, do bo mogl rezh:
Takoli podgan zviliti
Do jest na shlishom vezli.
24 Klukez, cin jemaliger boriilimtor Straßon-lläubor in Krain. Er soll sich auf dor Transcben selbst crbenkt babon. (b: Klukoz jo bil on grofnu fbrisan kranjsko tat. On je na sorsbkemu pojlu gojfdizlio (asadil, katiri sbo filej stojo, ita vnlgus conimunitor.)
25 Edino v b.
Šolska poročila.
I.
Učiteljstvo.
A. Izpremembe.
Začetkom šolskega leta 1904./1905. je iz učiteljskega zbora izstopil:
Josip Petrič, namestili učitelj.
Vstopil pa je v učiteljski zbor:
Ignacij Pokorn, c. kr. profesor na državni gimnaziji v Mariboru, premeščen na zavod z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 2. junija 1. 1904., štev. 13.19G.
B. Dopusti.
Z razpisom z dno ü. marcija 1. 1903., štev. GJ70, jo dalo c. kr. naučno mini-sterstvo docelen, oziroma delen dopust profesorju dr. L. Požarju za šolski leti 1903 /1904. in 1904./1905., da obdrži še nadalje začasno vodstvo in pouk (10 do 12 ur na toden) na tukajšnji mestni višji dekliški šoli, zajedno pa tudi uči, ako bi bilo troba, kakih 5 ali 6 ur na teden na zavodu samem.
Z razpisom z dno 31. j anuvari j a 1. 1905., štev. 525, je dal c. kr. deželni šolski svet kranjski rednemu učitelju dr. Otonu Jaukerju dopust od 5. aprila do
4.	maja t. 1., da se udeleži mednarodnega arheološkega shoda v Atenah.
Isto šolsko oblastvo je dalo z razpisom z dne 11. maja 1.1905., štev. 2257, dopust za dobo od 15. maja do 9. junija t. 1. tudi še namestnomu učitelju dr. Janku Šlebingerju, da opravi učiteljsko izkušnjo.
II. drž. g
3
Učiteljsko osebje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
1	Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj VI. činovn. reda			Latinščino v VI.	G
1 2	1 Ignacij Fajdiga, c. kr. profesor VII. činovn. reda, varuh prirodoslovnim učilom	VII.	Matematiko v V., VI., VII. in Vlil. ■— Prirodoslovje v VII. in VIII.	18
1 3	f Oton Jauker, dr. modroslovja, c. kr. redni učitelj, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom		Nemščino v VII. in Vlil. — Zemljepis in zgodovino v V., VI., VII. in Vlil.	19
4	Davorin Karlin, c. kr. profesor VII. činovn. reda	II. a.	Latinščino v II. a. in III. b. -r-Slovenščino v II. a. — Grščino v IV.	20
5 C	Fran Kropivnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor	—	Zemljepis v I. a. — Zemljepis in zgodovino v II. a., II. b., III. a., III. b. in IV.	21
	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. profosor, svetni duhovnik, propovednik, varuh knjižnici podporno zaloge	—	Verouk v vseh razredih	22
7	Josip Pipenbacher, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh dijaški knjižnici, c. kr. voj. oskrb. akcesist v rezervi	VIII.	Latinščino v VIII. — Grščino v VI. in VIII. — Propedev-tiko v VII. in VIII.	19
8 '	Ignacij Pokorn, c. kr. profesor VIII. činovn. reda	I. a.	Latinščino, nemščino in slovenščino v I. a. — Grščino v V.	20
9	Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profosor VIII. činovn. reda, začasni vodja mostni višji dekliški šoli	—	Latinščino v IV.	G
1(3	Davorin Sinkovič, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh prirodopisnim učilom	IV.	Matematiko v I. a., T. b. in IV. — Prirodopis v 1. a., I. b., IV. in VI. — Zemljepis v 1. b.	21
	Ime in značaj	Roz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
11	Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh učitelj ski knj ižnici	v.	Latinščino v V. in VII. — Grščino v VII. — Nemščino v IV.	19
12	Josip Wester, c. kr. profesor, c. in kr. poročnik v rezervi, prideljon bos.-horcegov. pešpolku štev. 2	III. a.	Latinščino in grščino v III. a. — Slovenščino v III. a., VII. in VIII.	18
13	Kuno Hočevar, izprašan nam. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi	II. b.	Latinščino in slovenščino v II. b. — Nemščino v I. b., III. a. in III. b.	20
14	Hinko Klešnik, nam. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi, voditelj šolskih iger	I. b.	Latinščino v I. b. — Grščino v III. b. — Slovenščino v I. b., III. b. in IV.	21
15	Pavel Kozina, dr. modroslovja, izprašan namestni učitelj	III. b.	Matematiko v II. a., II. b., III. a. in III.b. — Prirodopis v H.a., II. b., III. a., III. b. in V.	22
16	Janko Šlebinger, dr. modroslovja, izprašan nam. učitelj	VI.	Nemščino v H.a., II.b., V. in VI. — Slovenščino v V. in VI.	18
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Fran Brunet, c. kr. profesor na državni višji realki, jo učil telovadbo v 3 oddelkih po 2 uri na teden.
2.) Anton Foerster, glasbeni vodja v stolnici, je učil petje v 2 tečajih po 2 uri na teden.
3.) Fran Novak, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, je učil slovensko stenogra/ijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
4.) Aleksander Fucskö, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, je učil nemško stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
5.) Davorin Sinkovič, c. kr. profesor (gl. A, štev. 10.) jo učil lepopisje v 2 tečajih po 1 uro na teden.
G.) Fran Suher, c. kr. glavni učitelj na učiteljišču, je učil risanje v 3 tečajih po 2 uri na tedon.	*
Pomožni sluga: Ivan Gril.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obvoznih predmetih jo v občo splošno veljavni učni načrt (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dno 23. februvarja 1900, štev. 5146), Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje naučnega ministerstva razpis z dne 6. julija 1892, štev. 1 1.297. Gledč na učni jezik v
4	nižjih razredih veljajo za zavod pravila, ki jih jo izdalo c. kr. naučno mini-sterstvo za slovenske oddelko tukajšnje I. državne gimnazije z naredbo z dne 22. julija 1882, štev. 10.820. Po tej jo:
a) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseli učnih predmetih izvzemši deloma nemščino, kateri so odločeno 4 ure na teden.
b) V III. in IV. razredu je nemščina učni jozik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se smo poleg slovenščino uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden.
c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih razen petja je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeli jezikih.
Razredom višje gimnazije določuje ministerska naredba z dne 4. avgusta 1900, štev. 22.102, nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 20. septembra 1873, štev. 8172).
A.	Obvezni predmeti.
I.	razred.
1.) Verouk (2 uri na 'teden). Voli ki k at e ki z om: vera in apostolska veroizpoved, tipanje in molitev, ljubezen in zapovedi, milost in svetstva, krščanska pravičnost in poslednje reči.
2.) Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s svojo stopnjatvijo, najvažnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekateri važnejši predlogi in vezniki; učenje vzorcev in slovk, prevajanje iz latinščino in slovenščine; po zadostni vaji najprej zapisovanje polatinjonih slovenskih stavkov, potem vsak teden jedna polurna šolska naloga.
3.) Nemščina (4 uro na teden). Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vožbanjo v krepkih glagolih poleg čitanja. — Oitanjo, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevezani besedi. — Nalogo: izprva le pravopisno vaje, vršeče se vsak teden, potem pismeno prevajanje iz slovenščine v nemščino; v drugem polletju semtertja pismene obnovo razloženih beril in vsak drugi teden pravopisne vajo. Vsak mesec dve nalogi, premenjema domači in šolski.
4.) Slovenščina (3 ure na teden). Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejše nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. — Cit a njo s stvarno razlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Naloge: narekovano pisanje za pravopisno namene, obnova predavanih prostih povestij in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v drugem polletju so čredijo šolsko naloge z domačimi.
5.) Zemljepis (3 ure na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti gledf'i na šolsko poslopje in dom o raznih letnih časih; po tein opoznavanje v pravi okolici, na zemljevidu in na zemeljskem oblu. 1’opisovaujo in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom jednega leta, kolikor so neposredno zavisno od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavni liki trdine in tekočine, njih razdeljenost po zoinlji kakor tudi leža naj znamenitejših držav in mest poleg vednega vežbanja in udovrševanja v čitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju najjednostavnejših zemljepisnih predmetov.
(i.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimske številke. Četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celih in decimalnih števil. Meterski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. O deljivosti števil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjcdno-stavnojše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vzporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako polletje tri šolske naloge; poleg tega male domačo vaje od ure do ure.
7.) Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželke, primerno izbrani. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemer se je ozirati na njih važnejšo znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost.
II.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). O h r e d o sl o v j o: vnanje službe božje pomen; obredi sv. maše, svetstev, cerkvenega posvečevanja in blagoslavljanja; cerkvene molitve in razne pobožnosti; cerkveno leto.
2.) Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, izpopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in števnikov, ki so se v I. razredu preskočile; najvažnejše nepravilnosti v sklanjatvi, spolu in spregatvi. Vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitev sintaktičnih oblik s pridejanim akuzativom cum infin. in absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v I. razredu, pozneje domače pripravljanje (preparacija).
—	Vsak mosec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljive v J/2 ali s/4 ure.
3.) Nemščina (4 uro na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. — Čitanje kakor v I. razredu. — Nalogo kakor v I. razredu, toda z večino obnovljeno povesti.
4.) Slovenščina (2 uri na teden). Zloženi in skrčeni stavek; nauk o ločilih; dopolnjevanje oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. — čitanje in naloge kakršne v I. razredu. Vsak tretji teden premenjema jedna šolska in domača naloga (torej 6 do 7 v polletju).
5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zomljopis (2 uri na teden): Azija in Afrika po loži in obrisu v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebno razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov pokaži se le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva z inotrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtanju
jodnostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine.
6.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Sirjo vajo o mori in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnega ulomka na navadni ulomek in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Razreševanje jednostavnili regeldetrijskih nalog po sklopili in s pomočjo sorazmerij. Procentni in jednostavni obrestni račun. — B. Geometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnojša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogokotnikov. — Naloge kakor v 1. razredu.
7.) Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe, nekateri brez-vretenčarji. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Pouk I. razreda se nadaljuje, kažo se nove semenske rastlino tor napeljuje do razumevanja sistematične rastlinske sestave. Nekatero trosocvetke.
III.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Svetopisemska zgodovina staro zaveze: razodetje božjo pred prihodom Odrešenikovim.
2.) Latinščina. Slovnica (3 ure na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Citanjo (3 uro na teden) iz Kornelija Nepota in Kureija Rufa. — Domača priprava. Vsakih ld dnij jedna šolska naloga za celo uro, vsake tri tedne jedna domača naloga.
3.) Grščina (5 ur na teden). Vožbanjo v pravilnem oblikoslovju do glagolov na /n. Učenje slovk. Obojno provajanjo iz vadne knjigo. Domača priprava. — Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jedna naloga, promenjoma šolska in domača.
4.) Nemščina (3 uro na teden). Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovjo. — Citanjo s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnjo zlasti za stilistično namene. Učonjo na pamet in predavanje; (ako možno) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. — Vsakih 14 dnij promenjoma jedna šolska in domača naloga.
5.) Slovenščina (3 ure na teden). Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri se je ozirati na pomenoslovje. — O i tanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenjo na pamet in predavanje.
—	Vsak mesec jedna šolska in jedna domača naloga.
6.) Zemljepis in zgodovina (3 uro na teden, premenjoma zemljepis in zgodovina). A. Zemljepis: Evropsko deželo, ki se v II. razredu niso obravnavale (izvzemši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi glede na pojasnjevanje podnebnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnili zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejšo osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogerske monarhijo.
7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanje in potezanje kvadratnega korena. V zvezi z geometrijskimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje in deljenje. — B. Geometrija: Jednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžino in ploščino. Pitagorov izrek na podlagi naj-jednostavnejših dokazov. Najvažnejša pravila o sličnosti geometrijskih tvorov. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodoznanstvo (2 uri na teden). I. polletje: Fizika: Osnovni pojmi: prostornost in noprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mor; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. — Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toplote; izpreminjanje prostornino in skupnosti; utajena toplota pri izpreminjanju skupnosti; prevod toplote in žarjenje (najjednostavnejše prikazni); izvori toploto. — Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanje, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpremenljivosti množine tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvino; molekul, atom; spojinske osnove, kislino in soli. Najnavadnejše nekovine in nekoliko njih spojin. Gorenje. — II. polletje: Prirodopis (nazoren pouk)1: Mincralogija:Opazo-vanjo in opis nekaterih imenitnih in	prav navadnih rudninskih	vrst brez	posebnega
ozira na sistematiko. Najnavadnejše	hribine.
IV.	razred.
1.) Verouk (2 uri na tedon). S v o top i s om s k a zgodovina nove zaveze: prihod Odrešenikov, njegovi nauki, njegovo življenje, trpljenje in vstajenje; cerkve božja ustanovitov, njeno razširjanje po apostolih.
2.) Latinščina. Slovnica (3 ali 2 uri na teden): Skladne posebnosti imensko in zaimensko, poraba časov	in naklonov, vezniki;	zlogomerje in osnovno
stihoslovje. — Čitanje (3 ali 4	ure na teden): kake	3	knjige iz	Cezarjeve
«galske vojne». V drugi polovici II. polletja vežbanjo v stihoslovju na podlagi krestomatije iz Ovidija (2 uri na teden). — Naloge kakor v III. razredu.
3.) Grščina (4 ure na teden). Slovnica: Završek pravilnega oblikoslovja s pridejanimi glagoli na in, najvažnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavne točke iz skladnje. Vežbanjo v obojnem prevajanju, učonjo slovk, domača priprava. — Vsakih 14 dnij jedna naloga, promenjema šolska in domača.
4) Nemščina (4 ure na teden). Slovnica: Sistematičen pouk. Skladnja zloženega stavka, perijoda. Posnetek zlogomorja in stihoslovja. — Čitanje, učenjo na pamet, predavanje in nalogo kakor v III. razredu.
5) Slovenščina (2 uri na teden). Sistematično ponavljanje zloženega stavka v zvozi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomorja in stihoslovja, priliko in podobe.
  Čitanje kakor v III. razredu. Vsak tretji teden promenjema jedna šolska in
domača naloga (toroj 6 do 7 v polletju).
6.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogerske monarhijo brez statističnega dela, toda obširneje uvažajoč deželske pridelke, opravila, prometno in kulturne razmere narodov. Vajo v črtanju jednostavnih zomljevidnih obriskov. — L'. Zgodovina (2 uri na teden): Novi vek. Najvažnejše osebo in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrijsko-ogorske monarhije.
7.) Matematika (3 uro na teden). A. Aritmetika: Jednačbe prve stopinje z jedno in več neznankami, čisto jodnačbe druge in tretje stopinje, ki se upo-trebljajo pri gcomotrijskoin računanju. V zvezi ž njim kubovanjo in potozanjo tretjega korena. Sestavljena regeldetrija, razdolbeno pravilo. — B. Geometrija: Medsebojna leža prem in ravnin. Telesni ogli. Najimenitnejša telesa. Jednostavno preračunjanjo površino in prostornino tolos. Naloge kakor v 1. razredu.
8.) Prirodoslovje (3 ure na teden). I. polletje: Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajomno delovanje; magnečenje po razdelbi; zemeljski magnetizem. — Iz nauka o elektriki:
Električnost, najjednostavnejši olektroskopi; dobri in slabi eloktrovodi; pozitivna in negativna elektrika; eloktrizovanjo po razdelbi; najnavadnojša orodja in priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tiste, ki se upotrebljajo pri poskusih; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnojša in najjednostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev pisalni brzojav). — Iz mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jednakomorno in jednakoinerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg), statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, oviro gibanja; sestavljanje in razstavljanje jednakovrstnega gibanja, izmed nejednakovrstnega: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim pri-jemališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrsto ravnotežja, nihalo; nekoliko jednostavnili in sestavljenih strojev. — II. polletje: Značilna svojstva kapljivo-tekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in no mešajočih so kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivotekočih teles; lasovitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Torricellijev poskus, barometer pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna sesalka; zrakoplav; princip parnih strojev. Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; najjednostavnejša zvočila: človeško glasilo, telefon; širjenje in odboj zvoka, sozvočenjo; človeško uho. — Iz nauka o svetlobi: Dojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomor, odboj in lom svetlobe: zrcala in loče (temna sobica, princip fotografijo; razkroj svetlobe v njeno sestavine, mavrica; oko, drobnogled, najjednostavnejši dioptrični daljnogledi. — Doda naj so fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obtoku glede na nepremičnico; mene in obhod mesečov v teku jeduega meseca; letno gibanjo solnca. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljsko širine in dolžine naj so razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njeno osi v jednom zvezdnem dnovu in iz njenega letnega gibanja okoli solnca v teku jodnega leta. Solnčni in mesečni mrki.
V.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Resničnost katoliške vero: zanesljivost zgodovinskih knjig sv. pisma; Jezusovo božanstvo; po njem ustanovljeno in vedno podpirano kraljestvo — katoliška cerkev; viri razodetja in versko vodilo.
2.) Latinščina. Čitanje (5 ur na teden). V I. polletju T. Livij; razen prve knjige naj so bere 21. ali pa 22. ali pa važnejši deli iz bojev med patriciji in plebejci. V II. polletju 1'. Ovidij, in sicer izbrana mesta iz metamorfoz in fastov; poleg toga se čitaj tudi v tem polletju semtortam Livij. — Slovniško-stili-stične vajo (1 uro na teden). — Vsako polletje pet šolskih nalog, katerih zadnja bodi prevod iz latinščino v nomščino. Domačo nalogo: natančna priprava na berilo in slovniško-stilistične vaje.
3.) Grščina. Čitanje (4 ure na teden). V I. polletju (Ksonofontova «Ana-basis» ali izbrana mosta iz Ksenofontovih glavnih del po kaki krostomatiji. V
II.	polletju izbrana mesta iz Iloracrovo ilijado v obsegu dveh do treh knjig; mimo toga se nadaljuje (1 uro na teden) čitanje iz Ksenofonta. Domača priprava, učenje slovit; nekaterih mest iz ilijado naj so nauče učenci na izust. — Sl o v niš ki pouk (1 uro na tedon) naj razširi in utrdi učencem poznanje atiškega naročja. — Vsako polletje štiri šolske naloge, izmed katerih bodi zadnja prevod iz grščino v nomščino.
4.) Nemščina (3 ure na teden). Slovnica: slovotvorje; izposojenke, tujke; narodna etimologija. — Oitanje iz čitanke z razlagami in pripomnjami; zadnje naj uvažujejo poleg stilističnih prikaznij zlasti označevanje onih epskih, lirskih in čisto didaktičnih pesniških vrst, s katerimi se je učenec seznanil i- v prejšnjih i v tem lotu. Izbrani odstavki iz Wielandovega <Oberona• in Klopstockove «Mesijade». Učenje na izust in predavanje. — Nalog, premenjema šolskih in domačih, 13 v šolskem letu.
5.) Slovonščina (2 uri na teden). Najvažnejšo točke iz slovotvorja; imenska in glagolska debla; zložena imenska debla. Epika, narodna in umetna. — Cit an j o dotičnih beril s posebnim ozirom na epsko narodno slovstvo. Zasebno berilo. Učenje na izust in predavanje. — Vsak mesec jedna naloga, premenjema šolska in domača.
(i.) Zemljepis in zgodovina (3 uro na teden). Zgodovina starega voka, zlasti Grkov in Rimljanov do nastopa Grakhov; pouk poudarjaj zlasti kulturno-zgodovinske momente in se oziraj neprestano na zemljepis.
7.) Matematika. Aritmetika (2 uri na teden): Znanstveno izveden nauk o štirih osnovnih računih. Dokaz jednostavnih pravil o deljivosti števil. Teorija največje skupno mere in najmanjšega skupnega mnogokratnika, obrnjena tudi na mnogočlenike. Nauk o ulomkih. Nauk o razmerjih in sorazmerjih in njih uporaba. Nauk o jednačbah prve stopinjo z jedno in več neznankami in njih uporaba pri praktično važnih nalogah. — Geometrija (2 uri na teden); Geometrijski osnovni tvori. Teorija vzporednic. Izreki o trikotnikih in njih skladnosti, o četverokotnikih in mnogokotuikih, o kotih in tetivah v krogu in o trikotnikih in četverokotnikih, ki so krogu učrtani ali občrtani. Razmerje in sorazmerje daljic in podobnost geometrijskih likov; iz tega idoči izreki o trikotniku in krogu. Ploščinsko jednaki liki pa njih pretvorba; izračunanje ploščine. Pravilni mnogokotniki; krogomerje. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodopis (2 uri na teden). I. polletje: Mineralogija: Kratko in lahko doumno obravnavanje kristalografije, popis najimenitnejših rudnin v sistematičnem redu kakor tudi najnavadnejših hribin, oziraje se na njihova fizikalno-kemijska in druga poučna in važna svojstva; izpuste pa naj so vse redke in take rudnine, ki jih videti učenci nimajo prilike; naposled se prav ob kratkem očrtaj
razvoj zemljo. ___ II.	polletje: Botanika: Označevanje rastlinskih skupin po njih
priroduom sorodstvu kakor tudi rastlinskih družin, opazujd tipične rastline gledč na njih delov zunanjo obliko in notranjo sestavo; o priliki naj se učenci poučijo o rastlinskem življenju in o nekaterih okamenelih rastlinah, ki so morda nahajajo v šolski zbirki; izogibati so jo vseh sistomatičnih podrobnostij.
VI.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Resnico katoliško vore: temeljna resnica o bivanju osebnega 13oga z razumom spoznana; lastnosti božjo; stvarjenje; človeškega rodu padec, odrešenje, posvečenje in prihodnje poveličanje.
2.) Latinščina. Oitanje (5 ur na teden). Proza: Sallustii bellum Jugurthinum (ali bellum Catilinae), Ciceronis oratio in Catilinam 1, Caosaris bellum civilo. Pesništvo: iz Vergilijovih del izbrano ekloge, posamezna mesta «poljedelstva» in začetek (1. spev) enejide. — Slovniško-stilističn o vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu.
3.) Grščina. Ci tan j c (4 ure na teden): v I. polletju: izbrana mesta iz Ilomerove ilijade, v obsegu 5 do 6 spevov; v II. polletju: Herodot, glavno točko iz zgodovine perzijanskih vojn; poleg tega, zlasti v I. polletju, na priliko vsakih 14 dnij 1 uro čitanje iz Ksenofonta. — Slovnica in nalogo kakor v V. razredu.
4.) Nemščina (3 uro na teden). Slovnica. Genoalogija germanskih jezikov.
— čitanjo (večidel iz čitanke). Izbrani odstavki iz nibelunško pesni in iz Waltherja von der Vogelweide; Klopstock, Lessing. Pripomnje naj morijo kakor prej na opazovanje in označevanje stilističnih oblik ter naj širijo in izpopolnjujejo opazko prejšnjega leta. — Domačo berilo seznanjaj učenca (pod učiteljevim nadzorstvom) z onimi glavnimi deli, ki se ne bero v šoli. — Osnutek zgodovine nomškega s 1 o v s t a (s čisto zgodovinskega stališča), od začetka do dobe, zvano «Sturm- und Drangepocho» ; natančneje so razpravljaj slovstvena zgodovina le tam, kjer so naslanja na čitanje. — Nalogo kakor v V. razredu.
5.) Slovenščina (2 uri na tedon). Nadaljevanje epike, lirika, dramatika, čitanjo dotičnih beril iz čitanko. Izbrane srbsko narodno pesni; prodno se začno čitati, naj se na kratko razložo najznamenitojšo posebnosti srbsko-hrvatskega jezika.
— Domače berilo, učenje na izust in predavanje, naloge kakor v V. razredu.
6.) Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). Zgodovina Rimljanov od nastopa Grakhov do razpada zapadnorimskega vladarstva; zgodovina srednjega veka, pri kateri je natančneje razpravljati zgodovino papeštva in cesarstva, iz teritorijalne zgodovino pa uvaževati lo najvažnejše svetovnozgodovinsko dogodke. Zgodovina novega veka do začetka tridesetletno vojno. V poštev se jemlji vedno kulturna zgodovina in zemljepis.
7.) Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Nauk o potencah in korenih, pojem iraeijonalnih števil. Imaginarna jednota; nauk o logaritmih; jednačbe drugo stopinje z jedno neznanko. — Geometrija: Telosomcrstvo: Najimenitnejši izreki o legi premic in ravnin v prostoru. Temeljna svojstva telesnih oglov sploh in tristraničnili posebej. Razdelitev in temeljna svojstva teles. Površje in prostornina prizme, piramide in prisekane piramido. Izračunjanje površja in prostornine valja, stožca in prisekanega stožca. Površje in prostornina krogle in njenih jedno-stavno omejenih delov. Trikotomorstvo ravnih likov: kotomersko funkcije, razrešitev pravokotnega in jednakokrakega trikotnika. Drugi kotomerski razvoji. Jednostavne kotomersko jednačbo. — Nalogo kakor v I. razredu.
8.) Prirodopis (2 uri na teden, sistematičen pouk). Zoologija: Najimenitnejše o osnovi človeškega telesa in opravila njegovih ustrojev s priličnimi opazkami o zdravstvu. Premotrivanje raznih razredov vretenčarjov in najvažnejših skupin brezvretenčarjev na izrazitih živalih glediS na posamezne dele kakor tudi na njih zgodovinski razvoj, pri čemer je opustiti sistematične podrobnosti. Ozirati se jo priličuo tudi na predzgodovinske živali.
VII.	razred.
1.) Verouk (2 uri na toden). (Splošni in posebni) krščansko-katoliški nravstveni nauk.
2.) Latinščina. Čitanjo (4 uro na toden). Proza: najmanj dva Ciceronova govora, jeden manjši ali pa izbrana mesta iz kakega večjega dialoga. Pesništvo: čitanje Vergili j eve enejide se nadaljuje. — Slovniško-stilistične vaje (1 uro na teden) in nalogo kakor v V. razredu.
3.) Grščina. Čitanje (3 uro na teden). V I. polletju 3 do 4 manjši državni govori Demostenovi. V II. polletju poleg tega tudi še čitanje izbranih mest iz Ilomerove odiseje v obsegu kakih G spevov. — Slovnica in naloge kakor v
V.	razredu.
4.) Nemščina (3 uro na teden). čitanjo (deloma iz čitanko). Herder, Goethe, Schiller. Pripomnje kakor v VI. razredu. Govorno vaje. Slovstvena zgodovina (do Schillerjeve smrti) blizu tako kakor v VI. razredu. — Nalogo kakor v
V.	razredu.
5.) Slovenščina (2 uri na teden). Staroslovensko glasoslovje. Zatezanje in stopnjevanje v treh glavnih samoglasniških skupinah. Najvažnejšo izpremembo soglasnikov prod mehkimi in predjotovanimi samoglasniki. Staroslovensko oblikoslovje z vodnim ozirom na novoslovenske besedne oblike. Najvažnejši podatki o zgodovini staroslovenskega jezika. Čitanje izbranih spisov iz novoslovenskega slovstva in srbsko-hrvatskega pesništva («Smrt Smail čengijic ago».) — Domačo berilo, dokla-movanjo, prosto predavanje. — Naloge kakor v V. razredu.
G.) Zemljepis in zgodovina (3 uro na teden). Zgodovina novega voka od tridesetletno vojno do sedanjosti s posebnim poudarkom kulturno-zgodovinskih momentov in z vodnim uvažanjem zemljepisa.
7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Jednačbo višjih stopinj z jedno neznanko, ki se dado izpremeniti v jednačbo drugo stopinjo; jednačbo druge stopinje z dvema neznankama. Nedoločno jednačbo prve stopinje z dvoma neznankama. Aritmetiške in geometrijsko progresije. Obrestnoobrestni in rentni račun. Nauk o kombinacijah, binomski izrek. — B. Geometrija. Glavna pravila za razreševanje ostrokotnih trikotnikov in njih uporaba. Analitična geometrija ravnih geometrijskih likov. — Nalogo kakor v I. razredu.
8.) Prirodoslovje (3 ure na teden). Uvod, mehanika, nauk o toploti in osnovni nauki iz kemije.
9.) Modroslovna propedevtika (2 uri na teden): Logika.
VIIF. razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Cerkvena zgodovina.
2.) Latinščina. Čitanje (4 uro na teden): Proza: Tacitus, Germania (c. 1—27) in večji oddelki iz obeh ali iz jednega glavnih dol Tacitovih. Pesništvo: izbrana mesta iz lloraeijevih pesniških dol. S1 o v n i š k o - s t i 1 isti čn c vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu.
3.) Grščina. Čitanje (4 uro na teden). V I. polletju: Platonova apologija Sokrata kot uvod, potom jeden obsežnejši ali dva manjša dialoga. V 11. polletju: Jedna žaloigra Sofoklojeva, po kateri sc nadaljuj, ako mogočo, čitanje Ilomerove odiseje. — Slovnica in naloge kakor v V. razredu.
4.) Nemščina (3 ure na teden). Čitanje (deloma iz čitanke). Goethe, Schiller, Lessingov «Laokoon> in izbrana mesta iz «Hamburške dramaturgije» s pojasnjovanjem. V pripomnjah uaj so skupljajo stilistične prikazni, opazovane pri čitanju. — Zasebno berilo. — Govorne vaje. — Slovstvena zgodovina (do Goethojevo smrti) blizu tako kakor v VI. razredu. Pregled razvoja nemškega slovstva v Avstriji v 19. voku s posebnim ozirom na Grillparzerja. — Nalogo kakor v V. razredu.
5.) Slovenščina (2 uri na todon). Staroslovenski spomeniki in čitanje staroslovenskih beril iz čitanke. — Zgodovina nov o. slovenskega slovstva in jezikovnega razvoja na podlagi primernega vzglednega čtiva. — C i tanje izbranih pesniških proizvodov iz novejše književnosti. Zasebno borilo. — Deklamacije in govorno vajo. — Naloge kakor v V. razredu.
(j.) Zgodovina. V I. polletju (3 ure na teden): Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije v njenom svetovnozgodovinskem nameščaju; pregleden opis najznamenitejših dogodkov iz notranjega razvoja avstrijske države. V II. polletju: Avstrijsko-ogersko domovinoznanstvo (2 uri na teden); ponavljanje glavnih momentov iz grške in rimske zgodovino (1 uro na teden).
7.) Matematika (2 uri na teden). Vajo v reševanju matematičnih problemov. Ponavljanje najvažnejših oddelkov matematične učne tvarino. — Nalogo kakor v
V.	razredu.
8.) Prirodoslovje (3 uro na teden). Nauk o magnetizmu, elektriki, valovanju, zvoku in svetlobi; osnovni nauki iz astronomije.
9.) Modroslovna propedevtika (2 uri na teden). Empirično dušeslovje.
Pregled pi-etlmetov,
rt\x p rod oljcnili po posameznih ruzrodih in toclonfc»Vci li urah.
Predmet	rt ►—J	JŠ hH	II. a. II. b.		III. a. III.b. IV.			> \ > >			a	Skupaj
Verouk	2	2	2	2	2	2	2 2		2	2	2	22
Latinščina	8	8	8	8	6	G	6	6	G	5	5	72
Grščina	—	—	—	—	5	5	4	5	5	4	5	33
! Nemščina	4	4	4	4	3	3	4	. 3	3	3	3	38
Slovenščina	3	3	2	2	3	3	o	2	2	2	2	26
; Zemljepis in zgodovina	3	3	4	4	3	3	4	3	4	3	3	37 .
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	4	3	3	2	33
Prirodopis	2	2	2	2	2	2	—	2	2	—	—	12 (I. polletje) 16 (II. polletje)!
Prirodoslovje	—	—	—	—	2	2	3	—	—	3	3	13 (I. pollotjo) 9(11. pollotjo)!
Propedevtika										2	2	4
Skupaj	25	25	I 25 25		27	27	28	27	27	27	27 290 II	
B.	Neobvezni predmeti.*
I.	Telovadba.
V tem predmetu so so poučevali učenci II. državne gimnazije posebej in sicer v treh oddelkih, razdeljeni po svoji spretnosti v tri tečajo (vsak oddelek 2 uri na teden). V I. oddelku so bili združeni večinoma učenci I. a. in I. b. razreda, v
11.	oddelku učenci II. a, II. b., III. a., III. b. in IV., v III. oddelku pa učcnci V.,
VI., VII. in Vlil. razreda.
Učni načrt:
V I. tečaju se jo prevadila tvarina, ki jo propisujo učni načrt (razglašen z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 12. februvarja 1897. 1., štev. 17.261) za I., 11. in (deloma) III. razred, v II. tečaju tvarina, propisana za 111., IV. in
V.	razred, v 111. tečaju pa tvarina, propisana za VI., VII. in VIII. razred.
Na orodju se jo vadilo v I. oddelku v dveh, v II. in III. oddelku pa v po treh telovadnih oddelili; proste in redovne vajo so se vršile v vsakem oddelku skupno.
Udeležba: v I. polletju 68 —j— 12 —|— 8, v II. polletju 64 —)— 11 —7 učencev.
2.	Petje.
V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh tečajih in sicer nastopnim načinom:
I. tečaj (začetniki, 2 uri na teden). Predmet temu točaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvozi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg toga vaje v jednoglasnem in večglasnem petju na podlagi Foersterjeve «Pevske šole», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček.
Udeležba: v I. polletju 46, v II. polletju 26 učencev.
II. tečaj (mešani zbor, 2 uri na tedon). V tem	tečaju so	se prepevale	pesni
in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razen tega so so	razpravljali	molovi
in ponavljali durovi načini.
Udeležba: v I. polletju 37, v II. polletju 29	učencev.
Glasbe in petja se je učilo več učencev v šoli	«Glasbene	Matice».
3.	Lepopisje.
Pouka v tem predmetu, ki so je učil za zavod posebej, so sc udeleževali učonci nižjih razredov v dveh točajih in sicer deloma svojevoljno, deloma zaradi slabe pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so so učenci vežbali v genetiški razvijanili črkah slovenskega tekočega pisa.
Udeležba: v I. polletju 46, v II. polletju 40 učencov.
*	Pouka v francoščini in laščini lotos ni bilo, ker jo nodostajalo sposobnih učiteljev toli jezikov.
V II. tečaja prvem oddelku (1 uro na teden) so	se učenci	vežbali	v genetiški
razvijanih črkah nemškega	tekočega pisa, v drugem	oddelku	pa so	sc	na isti
način urili v francoskem okroglem pisu in naposled v grških	črkah.
Udeležba: v I. polletju 20, v II. polletju (i učencev.
4.	Risanje.
V tem predmetu so	se poučevali učenci vseh	razredov	skupno z	učenci
I. državne gimnazije v treh	tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj : Risanje po naravnih listih, prosto risanjo s čopičem in prostolehtne vaje z ogljem in svinčnikom. Po obliki z nevtralnim tonom in z naravnimi barvami so se slikali in s svinčnikom skicirali naslednji listi:	lovorjev,	španskega
bezga, ajde, krhljike, maklena, lipe, topola, breze, jagode, osata,	regrata,	hrasta	i.	dr.
Uporabili so so nekateri v okraske (vrstitve, bordure, centrične in somerno tvore) na podlagi geometriških osnovnih likov. Prostolehtno vajo: krožnica, pakrožnica, spirala in kombinacije teh črt.
Udeležba: v I. polletju 10, v II. polletju 10 učencev.
II. tečaj : Pojasnjevala so so perspektivna načela na navadnih predmetih iz učenčevega obzorja in na podlagi vsakdanjih prikaznij. llisanje po tipičnih modelih za posamezne učence z jedno in dvema kredama. Slikanje navadnih predmetov v perspektivni leži, cvetov in vej po naravi. Navodila za skiciranje pokrajinskih motivov.
Udeležba: v I. polletju 8, v II. polletju 7 učencev.
III. tečaj : Narisovanje starovinskega in domačega posodja, grških in renesančnih okraskov; slikanje po modernih bojnih predlogah. Risanje glav po reliefih in doprsnicah. Skiciranje figuralnih detajlov in človeških podob po naravi. Slikanje metuljev, cvetlic, školjk, polžev, ptičev, navadnih predmetov, tihožitij in pokrajinskih motivov po naravi.
Udeležba: v I. polletju 0, v II. polletju 5 učencev.
5.	Stenografija.
«) Slovenska.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda skupno z učenci
I.	državne gimnazije v	dveh tečajih po 2 uri	na teden.
Učna knjiga:	Fr. Novak, Slovenska	stenografija,	1. in II.	del, v Ljub-
ljani, 1900 in 1901.
I. tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo.
Udeležba: v I. polletju 4, v II. polletju 2 učenca.
II. tečaj (2 uri na teden): Debatno pismo.
Udeležba: v I. polletju 9, v II. polletju 9 učencev.
Id) No m šle a.
V tem predmetu	so so poučevali učenci	IV. do VIII.	razreda v	dveh tečajih
po	2 uri na teden, in	sicer v II. tečaju skupno z učenci	I. državne	gimnazije, v
I.	tečaju pa posebej.
Učni načrt:
V I. tečaju: Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedotvoritvi). — Učna knjiga: Gabelsbergers Stenographie von Prof. A. Heinrich, umgoarbeitet von Pucskö-Hempel.
Udeležba: v I. polletju 31, v II. polletju 24 učencev.
V II. tečaju: Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. — Učna knjiga: Prof. A. Heinrich, Debattenschrift dos Gabelsbergerschen Systems, IV. Auflage.
Udeležba: v I. polletju 20, v II. polletju 13 učencev.
III.	Učne
lci bodo služile pouku v obveznih
Predmeti	I. razred	II. razred	III. razred	IV. razred
Verouk	Veliki katekizem ali kr-ščanski nauk, po izvirniku avstrijskih škofov. V Ljubljani, 1896.	Lesar, Liturgika, 3. in 4. nat.	Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavozi.	Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavozi.
Latinščina	Kermavner, Latinska slovnica, 1. in 2. nat. Wiesthaler, Lat.-slov. vadbe za I. gimn. razr.. 8. nat.	Kermavner, kakor v I. razredu. Wiesthaler, Lat. - slov. vadbe za 11. gimn. razr., 2. nat.	Kermavner, kakor v I. razredu. J. Golling, Chrostomathio aus Cornelius Nopos u. Q. Curtius Rufus. Dr. Požar, Lat. vadbe za III. gimn. razrod.	Kermavner, kakor v I. razredu. Caesar, comment. de beli. Gali., ed. Prammer, 4..	6. in G. nat. Ovids ausgowählto Go-dichto, od. Sedlmayor, 4.,	6. in G. nat. Dr. Požar, Lat. vadbe za IV. gimn. razrod.
Grščina	-	-	Curtius - Ilartol, Griechische Schulgrammatik, 24. nat. Sclionkl, Griechisches Elementarbuch, 19. nat.	Curtius - Ilartol, Griochi-scho Schulgrammatik, 24. nat. Schenk 1, Griech. Ele-montarbuch, 18. nat.
Nemščina	Willomitzer, Deutsche Gramm., G. do 10. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch für dio 1. u. 11. Gymnasialklasse, 2.nat.	Willomitzer, Deutscho „ Gramm., (i. do 10. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch für dio I. u. 11. Gymnasialklasse, l.nat.	Willomitzer, Doutsche Gramm., 6. do 9. nat. Štritof, Deutsches Leso-buch für d. 111. Gym-nasiajklasso.	Willomitzer, Doutsche Gramm., G. do 8. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch für die IV. Gym-nasialklasso.
Slo- venščina	Sket - Janežič, Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, I., 2. nat.	Sket - Janežič, Slovonska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, II., 2. nat.	Skot-Janežič, Slovonska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, III.	Skot-Janožič, Slov. slovnica,^. nat. Skot, Čitanka, IV.
Zemljepis in zgodovina	Vrhovec, Zemljepis za srednjo šole, 1. stop. Kozenn - Haardt, Atlas, 43 Kart., 36. do 39. nat.	Božek, Zemljepis za 11. in III. gimn. razr. Mayer - Kasprot, Zgodovina starega veka. Atlanti, kakor v I. razr., poleg njih še: Putzgor, Ilistor. Schulatl., 21. do 25. nat. ali Kiepert, Atlas antiquus, G. nat.	Dcžek, kakor v II. razr. Mayor - Kasprot, Zgodovina srednjega veka. Atlanti, kakor v II. razr. (razen Kieperta).	Mayor - Kasprot, Zgodovina novega veka. Jesenko, Avstrijsko-ogorska monarhija. Atlanti, kakor v 111. razr
Matematika	Matek, Aritmetika, I. dol. Matek, Geometrija, I. del.	Kakor v I. razredu.	Matek, Aritmetika, II. del. Matek, Geometrija, II. del.	Kakor v III. razrodu.
Prirodo- znanstvo	Pokorny- Erjavec, Živalstvo, 3. nat. Paulin, Rastlinstvo.	Kakor v I. razredu.	Sonekovič, Fizika, 2. nat. Hintorlcohnor, Mineralogija.	Senekovič, Fizika., 2. nat
Modro- slovnapro- pedevtika	-	-	-	-
knjige,
predmetih v šolskem 1. 190S./1906.
Y. razred	YI. razred	YII. razred	YIII. razred
Wappler, Lehrbuch der kath. Religion, I. Teil (Einleitung), G., 7. in 8. nat.	Wappler, Lehrbuch der kath. Religion, 11. Teil (Glaubenslehro), 4., 5., G. in 7. nat.	Wappler, Lehrbuch der kath. Religion, 111. Teil (Sittenlohre), G. nat.	P. Meinrad Bader, Lehrbuch der Kirchengosch , 5. nat.
Scheindlor, Latein. Schul-gramm., 3., 4. in 5. nat. Sodlmayer - Scheindler, Latein. Übungsbuch für dio ober. Kl. dcrGymn., 1. in 2. nat. Livii ab urbe condita üb. I., H., XXI., XXII., ed. Zingerle, 2., 3., 4. in 5. nat. Ovidij, kakor v IV. razr.	Lateinisoho Grammatik, kakor v V. razrodu. Lat. Übungsbuch, kakor v V. razredu. Kloueek, Vergils Aeneis, 3. in 4. nat. Sallustii bell. Jugurth.,cd. Scheindler, 1. in 2. nat Caesar, do bell, civili, ed. Dinter. Cicero, orationes in Ca-tilinam, cd. Nohl, 1., 2. in 3. nat.	Latein. Grammatik, kakor v V razredu. Lat. Übungsbuch, kakor V.	razredu. Vergils Aeneis, kakor v VI.	razredu. Cicero, de imp. Cn. Pompei or., od. Wohl. Cicero, orationes in Cati-linam, kakor v VI. razr. Cicero , Laelius, do ami-citia, ed. Schicho.	Latein. Grammatik, kakor v V. razredu. Latein. Übungsb., kakor v V. razredu. Q. lloratii Flacoi earmina selccta, ed Huemer, 4., 5. in G. nat. Tacitus, Histor. Schriften in Auswahl, ed.Weidner.
Griech. Grammatik, 17. do 22. nat. Schenkl, Griechisches Ele-inentarbuch, 18. nat. Schenkl, Chrestomathie aus Xonophon, G. do 12. nat. Homer, Ilias von A. Th. Christ, 1. in 2. nat.	Griech. Gramm, in Griech. Elementarbuch, kakor v V. razredu. Homer, Ilias, kakor v V. razredu Herodoti hist. lib. VI., cd. Holder. Xenophon, kakor v V.razr.	Griechische Grammatik in Griech. Elementarbuch, kakor v V. razredu. Schenkl, Chrcsthomatic aus Xonophon, kakor v V. razredu. Homers Odyssee, cd. A. Th. Christ, 2., 3. in 4. nat. Demosthenes, ausgowähl. Roden, ed.Wolke, 1. do 4. nat.	Griochisc.he Grammatik in Griech. Elementarbuch, kakor v V. razredu. Homers Odyssee, ed. A. Th. Christ, 2. do 4. nat. Platons Apologie des Sokrates und Kriton, ed. Christ, 1. do 3. nat. Platons Euthyphron, ed. Christ, 3. nat. Sophokles, Aias, ed. Schubert, 3. nat
Willomitzer, Deutsclio Grammatik. G. do8. nat. Kummer - Stejskal. Deutsches Lesebuch, V. Teil, G., 7. in 8. nat.	Willomitzer, kakor v V. razredu. Kummer-Stejskal, Deut. Loseb., VI. Teil (Ausg. H, ohne mittelhochdeut. Toxt), 3. nat.	Kummer - Stojskal, Deut. Lesebuch, VII. Teil, 4. in 5. nat. Goethe. Iphigonie; Schiller, Kabale u. Liebe, Maria Stuart (Gracserjev. izd)	Kummer-Stejskal, Deut. ^ Lsb., VIII T., 3. do 5. n. Goethe, Tonjuatto Tasso; Schiller, Dio Jungfr. von Orleans; Grillparzer, Weh’ dem, der lügt! Lessing, Laokoon (Graeser).
Sket-Janežič, Slov. slovnica, 7 nat. Sket, Slov. čitanka za V. in VI. razred, 3. nat.	Slovnica, kakor v V. razr. Sket, Slov. čitanka za V. in VI. razr., 2. nat.	Sket, Staroslovenska čitanka. Sket, Sloven. slovstvena čitanka za VII. in VIII. razred, 2. nat.	Sket, Staroslovenska čitanka. Sket, Sloven. slovstvena čitanka za Vll. in VIII. razred, 1. nat.
Zeeho, Lehrbuch der Geschichte dos Altertums f. obere Klassen, 4. nat. Supan, Geograph., 9. in 10. nat. Atlanti, kakor v II. razr.	Zeehe, kakor v V. razr. Zeoho, Gesch. d. Mittclalt. für obere Klassen, 1. in 2. nat. Supan, Geographie, kakor v V. razr. Atlanti, kakor v III. razr.	Zeche, Geschichto dor Nouzeit, 1. in 2. nat. Supan, Geographie, kakor v V. razredu. Atlanti, kakor v III. razr.	Zeeho - Schmidt, Österr. Vaterlandskunde. Supan, Geographie, kakor v V. razredu. Atlanti, kakor v 111. razr.
Močnik, Lohrb. d. Ari tlim. u. Algebra f.Obergymn., 25. do 28. nat. Močnik, Lehrbuch der Goom. f. obere Klassen, 23. nat.	Močnik, Lchrb. dor Arithmetik u. Algobra, 25. do 28. nat. Močnik, Lehrbuch der Geom., 23. nat. Adam, Logarithmon.	Močnik, Lehrbuch der Arithmetik u. Algobra, kakor v VI. razredu. Močnik, Lehrbuch dor Geometrio. 23 nat.	Močnik, Lehrbuch der Arithmetik u. Algebra, kakor v Vil. razredu. Močnik, Lehrbuch dor Geometrie, 22. nat.
Dr. Scharitzcr, Mineralog. und Geologio. 5. nat. Wettstein, Leilf. d. Bot. für Mittelschulen, 1. in 2. nat.	Gräber. Leitfaden der Zoologie, 2. in 3. nat.	Wallentin, Lehrbuch der Physik , 12. in 13. nat.	Kakor v VII. razredu.
-	-	Lindner - Leclair, Allgemeine Logik, 1., 2. in 3. nat.	Lindtner und Lukas, Lehrb. der Psychologie, Wien 1900.
II. drž. g.
4
IV.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III. a. razred. Berila iz «Chrestomathie aus Cornelius Nepos und Q. Curtius Ilufus» (ed. J. Golling), in sicer iz Kornelija Napota: Miltiades, Thcmistocles, Epaminondas; iz Kurcija Rufu berila štev. I., III., IV.—Vil., IX., XI., XII., XIV., XVI., XX. — Zasebno berilo: Iz Kornelija Nepota: Fajdiga, Fegic, Goljar, Lokar, Novak, Ilamovž, Svetlic in Tomec: Aristides; Maicen, Sorčič in Šavelj L.: Cimon; Gostiša, Janežič, Privšek in Žan: Pelopidas; Gosar: Epaminondas (preden se je bral v šoli). Iz Kurcija Rufa: Janežič, Savelj A. in Žgur: ber. štev. II.; Gosar, Maicen, Novak in Rus: bor. štev. VIII.; Borštnik in Malin: ber. štev. XIII.; Ramovž: ber. štev. XVIII.; Gosar: ber. štev. X. — Na izust: Thcmistocles, c. 7 : «Athenienses suo consilio
— in patriain essent recepturi», c. 9: «Themistocles veni ad to . . . ad te venire patiaris»; Epaminondas, c. 4: -Nihil opus pecunia est . .. ego te tradam magistratui».
III. b. razred. Berila iz «Chrestomathie aus Cornelius Nepos und Q. Curtius Rufus* (cd. J. Golling), in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Epaminondas, Pelopidas; iz Kurcija Rufu berila štev. L,
III.—VII., IX. in XI. — Zasebno berilo: Iz Kurcija Rufa: Jerman : ber. štev. II.; M er j ešič in Mik uš : bor. štev. XII.; Baj ec, Primec in S tu rm : ber. štev. XVI.; Kmet: ber. štev. XVII.; Abram in Melik: ber. štev. XX.— Na izust: Themistocles, c. 7: «Athenienses suo consilio — in patriam essent recepturi-; c. 9: •Themistocles veni ad te . . . venire patiaris; Epaminondas, c. 6.
IV. razred. Caesaris comment. de bello Gallico (ed. Prammor): lil». I., IV. Ovidius (ed. Sedlmayr): Metamorph.: Quattuor aetates. — Zasebno berilo (obvezno za vse učence): Caesaris comment. de bello Gallico, lih. II.; lih. VI., c. XI.—XXV.
— Na izust: Caesaris comment. do bello Gallico, lih. I., c. XIII., XIV., XXI., XXXIV. XXXVI., XL.; lib.VI., c.VII.,VIII., XI. Ovidius, Metamorph.: Quattuor aetates.
V. razred. T. Livii ab urbo condita (ed. Zingerle): lib. I. P. Ovidius Naso (ed. Sedlmayer): Metamorph.: Die vier Weltalter, Die Götterversammlung, Die große Flut, Deukalion und Pyrrha, Phaothon, Niobe, Philomon und Baueis; Fasti: Einnahme von Gabii; Trist.: Abschied von Rom, Selbstbiographie, Unheilbare Leiden, Frühling in Tomi, Strenger Winter. — Zasebno berilo: Obvezno za vse učence: Livius, lib. XXI. Bolo in Ilc: Ovid, Briofe vom Pontus: An die Freunde. Božič in Ganoni: Ovid, Metamorph: Dacdalus und Ikarus. Bratina, Knavs in Selan: Ovid, Fasti: Die wunderbare Rettung Arions. Dostal in Punčuh: Ovid, Metamorph.: Arachne wird in eine Spinne verwandelt. 11 c: Ovid, Metamorph.: Apotheose des Aeneas. Levar in Punčuh: Ovid, Fasti: Untergang der Fabier an der Cremera. Levičnik: Ovid, Metamorph.: Cyparissus, Der Tod des Achilles. Lobe, Uran in Ustar: Ovid, Metamorph,: Der Raub der Proserpina. Ravnikar: Ovid, Fasti: Widmung an Caesar Germanicus; Elegien: Einst und jetzt. Tome: Ovid, Metamorph.: Achilles und Cycnus. — Na izust: Livius, lib. I., cap. 1, 16 (1 — 3). Ovid: Die vier Weltalter (3G vrstic), Phaethon (14 vrstic), Einnahme von Gabii, Selbstbiographio.
VI. razred. Sullustius: Bellum Jugurthinum (ed. Schcindler). Cicero: In Catilinam, orat. I. (ed. Nohl). Vorgilius (od. Klouček): Ecloga I.; Georgicon, lib, I., v. 1 — 42; lib. IV., v. 315- 558; Aeneis, lib. I., v. 1 — 401. — Zasebno berilo:
Cepuder Jos.: Cicero, Pro Ligario. Dolinar: Vergilius, lib. IV., v. 1— 500. Grum: Ovidius, Metamorph., lib. X., v. 1 —105 (Orpheus et Eurydice). Kobi: Vergilius, Ecloga IX., Georgicon, lib. IV., v. 16—148; Ovidius, Metamorph., lib. X., v. 1 —105. Kristan: Caesar, Comment. de bello civili, lib. II., c. 1—22. Luscliiitzky: Cicero, Pro rege Dciotaro. Lušin: Sallustius, De coniuratione Catilinae, c. 1—30. Močnik: Caesar, Comment.de bello civili, lib. II., c. 1—44. Peklaj : Sallustius, Do coniuratione Catilinae; Cicero, In Catilinam orat. III., IV.; Vergilius, Aeneis, lib. IV. Petrič:	Cicero, In Catilinam orat. IV.; Ovidius,
Metamorph., lib. X., v. 1 —105. Stojkovič: Vergilius, Ecloga V., Georgicon, lib. IV., v. 116 — 227. Vrhovnik: Caesar, Comment. de bello civili, lib. II. Zupančič: Cicero, In Catilinam orat. III., IV. Iiazun tega so brali še Ciceronov
III.	govor zoper Katilino učenci: Cepuder Jos., Dežela, Kobi, Koecliler, Koder, Kodre, Kristan, Lavrič, Lušin, Poršin, Rupnik in Skof. — Na izust: Sallustius, Bellum Jugurth., c. 14, 31; Cicero, Iti Catilinam orat. I., c. 1; Vergilius, Ecloga I., v. 1 —10, Georgicon, lib. I., v. I — 5, lib. IV., v 315 — 332, Aeneis, lib. I., v. 1—11.
VII. razred. Cicero: Pro S. Iloscio Amerino (ed. Nohl); Cato Maior de senectute (ed. Schiche). Vergilius (ed. Klouček): Aeneis, lib. I., v. 305—656., lib. II., lib. III., v. 1 — 120, 209 — 269, 568—715. — Zasebno berilo: Aleš in Korošec: Vergilius, Aeneis, lib. VI., v. 1 — 384. Bratina, Černe, Kavčič in Prijatelj: Vergilius, Aeneis, lib. IV. Grebenc: Vergilius, Aeneis, lil). VIII., v. 1 — 305. Domicelj in Vadnal: Vergilius, Aeneis, lib. IX., v. 1 — 450. Oblak: Vergilius, Aeneis, lib. I., v. 656—756. Lončar: Cicero, In Catilinam orat. 111. Poženel: Cicero, Paradoxa. Selan in Zlatnar: Cicero, Pro Archia poeta. Sovre: Cicero, Laelius de amicitia. — Na izust: Cicero, Pro S.lioscio Amerino, cap. l.in 43.; Vergilius, Aeneis, lib. II., v. 3, 49, 324 — 327, 354, lib. III., v. 56, 57.
VIII. razred. Hor&tius (ed. Huemer): Carmina, lib. I., 1 — 4, 7, 11, 14 —18, 20 — 22, 24, 31, 32, 34, 37, 38; lib. II., 2, 3, 7, 10, 13, 15 — 17; lib. III., 1—3, 5, 13, 16, 18, 21, 30; lib. IV., 3, 6, 7, 9; Carmen saeculare. Epod. 2, 7. Sat. lib. I., 9. Tacitus (ed. Weidner): Germania, c. 1—27; Annal. lih. I., 1 — 30; lib. II, 41—43, 53 — 55, 69—83; lib. III., 1—7. — Na izust: Horatius, Carmina, lib. I., 1, 11, 22 (dve kitici), 31; lib. II., 3, 10, 20; lib. III., 13, 21, 30.
B.	Iz grščine.
V. razred. Xenophon (Chrestomath., ed. K. Schenkl): Anabasis, Nr. I 1111
VI,	VII. llonieri Ilias (cd. Christ), lib. I., II. — Zasebno berilo: Dosta, in Selan: Xenophon, Anabasis, Nr. V. 11 c: Xenophon, Anabasis, Nr. VIII, IX. Levič nik, Maršič, Skubic in Š kerb ec: Xenophon, Anabasis, Nr. IV. Tome in Zajc: Xenophon, Anabasis, Nr. IX. — Na izust: Ilomeri Ilias, lib. I., 1—91, 528 — 530.
VI. razred. Ilomeri Ilias (cd. Scheindler): lib. III., VI., VII., XVIII., XXII. Herodot (ed. Holder): lib.VIII., 1— 26, 40 — 64, 66—117, 121 - 125, 129-133, 136, 140 —144. Xenophon (Chrestomath., ed. K. Schenkl): Comm. I., 1, 1 — 20;
2,	l —18. — Zasebno berilo: Cepudor Jos. in Lavrič: Ilomori Ilias, lib.XIX. Kobi in Kristan: Ilomeri Ilias, lib. XXIII., 392—787. Luscliiitzky: Ilomeri Ilias, lih. IX., 1 — 300. Lušin: Ilomeri Ilias, lib. XX., 207—414. Peklaj: Ilomeri Ilias, lih. XXIII. Stojkovič: Ilomeri Ilias, lib. XX., 1 —207. — Na izust: Ilomeri Ilias, lib. VI, 361—440.
VII. razred. Demosthenes (cd. Wotke): Kctca Oilinnov I., 3OXvv9iav.bg I., IIiqI xrtg	Homer: Odyssee (ed. Christ), lib. I., v. 1 — 96; lib.V., v. 28 — 493; lib. VI.—VIII.; lib. IX., v. 1 — 38; lib. XIII. — Zasebno berilo: Aleš, Borštnik, černe, D o m i c e 1 j, Prijatelj, Sovre, Sta rž in Vadnal: Homeri Odyssea, lib. IX., v. 39 — 566. Kavčič: Ilomeri Odyssea, lib, I, v. 97 — lib.V., v. 27. Korošec, Oblak, Poženel in Zlatnar: Ilomeri Odyssea, lib. I., v. 96—444. llazun tega še: Kavčič: Demosthenes, ‘OlvvOiauog II., III. Sovro: Demosthenes, Kara (friXimvov III. — Na izust: Demosthenes, Kata QhHitnov I., 1; Ilomeri Odyssea, üb. I., v. 1—10; lib. IX., v. 19 — 29.
VIII. razred. Platon: Apologia Socratis et Criton (cd. Christ); Phaedon (ed. Christ), LXIV. — LXVII.; Laches, I—VI. Sophocles: Tyrannus Ocdipus (ed. Schubert). Homer: Odyssea (ed. Christ), lib. XXIII. — Zasebno berilo (obvezno za vse učence): Platon, Laches, VII. do konca. — Na izust: Sophocles, Tyrannus Ocdipus, 151 — 215.
C.	Iz nemščine.
V. razred. Izbor iz nemško čitanko. — Na izust: Nr. 1, 9, 52, 59, 66, 115.
VI. razred. Poleg posameznih beril iz nomško čitanke še: Lessing: «Milina von Harnhelm» in «Emilia Galotti». — Zasebno berilo: Grum: Shakespeare, «Othello». Koder: Schiller, «Don Karlos». Lavrič: Shakespeare, «Der Kaufmann von Vencdig>. Lušin: Shakespeare, «Hamlet». Stojkovič: Lessing, «Nathan der Weise». Zupančič: Shakespeare, «Julius Caesar». — Na izust: «Die beiden Musen» in «Die frühen Gräber» von Klopstock.
VII. razred. Poleg posameznih beril iz nemške čitanke še: Goethe: «Egmont» in Schiller: «Wilhelm Tell». — Zasebno berilo: Aleš: «König Ottokars Glück und Ende». Borštnik: «Torquato Tasso». Bratina: «Wallenstein». Černe: «Iphigenie». Grebenc: «Ein Kampf um Rom». Kavčič: «Die Braut von Messina •. Korošec: «Die Jungfrau von Orleans*. Sovre: «Die Ahnfrau», «Sappho», «Götz von Berliohingen», «Wallenstein», «Torquato Tasso». Stare: «Kabale und Liebe», «Die verlorene Handschrift-, «Ein Kampf um llom*. Vadnal: «Hermann und Dorothea*. Zlatnar: «Die Räuber», «Fiesco». — Na izust: Vse pesni, ki jih propisuje kanon.
VIII. razred. Posamezna berila iz nemške čitanke, zlasti izbrana mesta iz Lessingove «Ilamburgische Dramaturgie.» Poleg tega: Goethe: «Iphigenio» in Schiller: «Wallenstein». — Zasebno berilo: Bačar: «Die Jungfrau von Orleans», «König Ottokars Glück und Ende». Bercö: «Egmont*. Boštjančič: «Ein treuer Diener seines Herrn», čeme Iv.: «Faust». Černič: «Wilhelm Tell». Česnik: «Egmont», «Sappho». Gostič: «Die Ahnfrau», «Hero und Leander». Juvan: «Das Käthchen von Heilbronn», »Die Hermannsschlacht», «Der zerbrochene Krug». Kisovec: «König Ottokars Glück und Ende». Osana: Das goldene Fließ», «Die Ahnfrau». Sitar: «Die Ahnfrau», «Weh dem, der lügt!» — Na izust: Kakor v VII. razredu.
D. Iz slovenščine:
V. razred. Posamozna borila iz čitanke. Izbor Meško vi h črtic in slik iz
V.	VII. zvezka «Knezove knjižnice» in Aškerčevih balad in romanc. — Na izust:
O.	Zupančič: «Snegulčica», «Jurjevo». »Lopa Vida» (nar. pes.). Gregorčič: «Jofto-jeva prisega».
VI. razred. Berila iz čitanke. Izbor Gregorčičevo in Kettejeve liriko. Srbsko čtivo: Kosovo (zbral St. Novakovič). Zasebno berilo: Stojkovič: Kersnik,
«Cyklamen», «Agitator». Lušin: Tomič, «Za kralja in dom». Lavrič: Murnik, «Groga in drugi». Kristan: Jurčič, «LepaVida». Sončar: Sienkiewicz, «Z ognjem in mečem». Rupnik: Jurčič, «Deseti brat*. — Na izust: «Krst pri Savici» (v izboru), «Oljki» (S. Gregorčič), «Soneti nesreče» 1, 3 (Prešeren).
VII. razred. Prešernovi sonetje; sonetni venec. Shakespearov «Julij Cezar» v Zupančičevem prevodu. — Na izust: Šest sonetov iz Prešernovega sonetnega venca (izbera prosta) in magistrale; soneta «Al’prav so piše kaua ali kafha» in «Apel podobo na ogled postavi»; «Slovo od mladosti».
VIII. razred. Berila iz slovstveno čitanke; obnovitev Prešernovih sonetov, balad in romanc, zabavljivili napisov; Jenkovo «Trojno gorje» in Gregorčičovo «Življenje ni praznik» (na izust).
V.
Naloge.
A.	Za nemške sestavke.
V. razred. Domače naloge: 1.) Mein schönster Tag in den letzten Ferien. (Schilderung.) — 2.) Guto Bücher sind gute Freunde. (Abhandlung.) — 3.) Eine nächtliche Feuersbrunst. (Schilderung.) — 4.) Wie Roinoko, der Erzschelm, dem Galgen entgeht. (Nach Goethes «Iloineke Fuchs».) — 5.) • Seele des Menschen, -Wie gleichst du dem Wasser, - Schicksal des Menschen, - Wie gleichst du dem Wind.» (Goethe.) — (>.) Eigenes und fremdes Kreuz. (Nach Chamissos Parabel «Die Kreuzschau».) — Šolske naloge: 1.) Ein Landsmann des Ibykus berichtet daheim von des Sängers Ermordung. — 2.) Geringes ist die Wiege dos Großen. (Abhandlung.)
—	3.) Dos Schmerzonshelden von Salas y Gomez Leben und Tod. (Nach Chamissos «Salas y Goinez».) — 4.) Ein Wintorinorgon in der Stadt. (Schilderung.) —
5.) Blüten und Hoffnungen. (Vergleich.) — G.) Was treibt die Menschen in die Ferne? (Abhandlung.) — 7.) < Des Menschen Dasein, alt wie jung, - Lebt zwischen Hoffnung und Erinnerung.» (Grillparzer.)
VI. razred. Domače naloge: 1.) Eine Jagd im Mittelalter. (Schilderung nach dein achten Liede von den Nibelungen.) — 2.) Der Mensch im Kampfe mit der Natur. (Abhandlung.) — 3.) «Ein edler Monsch kann einem engen Kreise -Nicht seino Bildung danken, Vaterland - Und Welt muß auf ihn wirken.» (Goetho, Tasso.) — 4.) Das teuerste der Bando - der Trieb zum Vaterlande. — 5.) Schwort, Zunge und Feder, drei Großmächte. (Abhandlung.) — 6.) Warum ist Italien für so viele das Land der Sehnsucht? — Šolske naloge: 1.) Die Gaben des Herbstes. (Schilderung.) — 2.) Kriemhildens Glück, Leid und Rache. — 3.) Die hervorragendsten höfischen Epiker und ihre Helden. — 4.) Welche Vorzüge verdankt die Stadt Laibach ihrer Lage? — 5.) Klopstocks Bedeutung für die deutsche Literatur. — 6.) Das Glück - eine Klippe, das Unglück - eine Schule. —
7.) Es ist keiner untor Ihnen allen, dom Geschichte nicht etwas Wichtiges zu sagen hätte. (Schiller.)
VII. razred. Domačo naloge: 1.) Die Rollo der Dichtergesellschaften in dor deutschen Literatur. — 2.) Egmont und Oranien in der Beurteilung ihrer Zeitgenossen. (Nach Goethes Egmont) — 3.) «Freiheit! Ein schönes Wort, wer’s recht verstände.« — 4.) Goethes «Zueignung», Schillers Künstler* und «Die Schaubühno, als moralische Anstalt betrachtet», in ihren inneren Beziehungen. —
5.) «Doch der Mensel» in ihrer Mitte - Soll sich an den Menschen reih’n, -Und allein durch seine Sitte - Kann er frei und mächtig sein.» — Šolske naloge:
1.) Lessing und Herder. (Eino Parallele.) — 2.) Die politischen Zustände in den Niederlanden nach Goethes Egmont, I. Akt. — 3.) Der Einfluß von Goethes Aufenthalt in Leipzig und Straßburg auf die Entwicklung des Dichters. — 4.) Die Ursachen der französischen Revolution. — 5.) Die Stufen der menschlichen Kultur. (Nach Schillers Gedicht: Das eleusische Fest.) — G.) Das Volk der Niederländer in Goethes Egmont und das Volk der Schweizer in Schillers Wilhelm Teil. — Prosti govori: 1.) Theodor Körner, der Sänger des Befreiungskriegs. (Stare.) —
2.) Die Entdeckungen des 15. und 16. Jahrhunderts und die dadurch herbeigeführten wirtschaftlichen Umwälzungen. (Sovre.) — 3.) Die Reformation in Krain. (Selan.) —
4.) Wie sah ein römisches Haus aus? (Aleš.) — 5.) Die Verdienste der Kaiserin Maria Theresia um unser Vaterland. (Korošec.) — 6.) Rußland, Land und Leute. (Kavčič.) — 7.) Die Überschreitung des Polarkreises und die Zeit der Durchfahrten. (Černe.) — 8.) Die Almfrau. (Sovre.) — 9.) Walter von der Vogelweide. (Poženel.)
VIII.	razred. Domače naloge: 1.) Die Mittel des geistigen Verkehrs.
2.) Ein germanisches Gehöft. (Schilderung nach Laokoon.) — 3.) «Mit des Geschickes Mächten - Ist kein ew’ger liund zu flechten» - oder: «Was unten tief dem Erdensohne - Das wechselnde Verhängnis bringt, - Das schlägt an die metall’no Krone, - Die es erbaulich woiter klingt.» (Zur Auswahl.) — 4.) Der Gang der dramatischen Handlung in Goethes •Iphigonie». — 5.) Was lehrt uns die Landkarte? — Šolske naloge: 1.) Malerei und Poesie. (Nach Lessings Laokoon I—VI.)
— 2.) Das Burgleben im Mittelaltor. (Schilderung eines gegebenen Bildes nach Lessings Laokoon.) — 3.) Die Kunst der Komposition in Schillers «Lied von der Glocke». — 4.) Die Exposition in Goethes «Iphigenio*. — 5.) «Denn seine Macht ist’s, die sein Herz verführt, - Soin Lager nur erkläret sein Verbrcchon.» (Walionstein, Prolog.) — G.) «Lust und Liebe sind dio Fitticho zu großen Taten». (Iphigonie.) — Prosti govori: 1.) Dio Erziehung der Jugend bei den Römern. (Kovač.) — 2.) Über dio Lage der arbeitenden Klasse in England und Karl Marx. (Šiška.) —
3.) Über moderne Malerei. (Svetek.) — 4.) Dio Bauernkriege im Anschluß an Goethes «Götz». (Bončina.) — 5.) Friedrich Nietzsche und seine Philosophie, (rrimšar.) — Goethes «Novelle». (Bercfe.) — 7.) Lenau als Lyrikor. (Erjavec.) —
8.) Minnegesang und Meistergesang und ihre Beziehungen zur Musik. (Karlin.)
— 9.) Gerhard Hauptmanns «Weber». (Sabec.)
B.	Za slovenske sestavke.
V. razred. Domače naloge: 1.) Kako vpliva jesenski čas na človeško sreo? (Razprava.) — 2.) Na železniški postaji ob prihodu vlaka. (Oris.) — 3.) «Asan-Aginica.» (Po vsebini in obliki.) — 4.) Zgodovina bodi nam učiteljica življenja in voditeljica k lepši bodočnosti! — 5.) Zpačaji v slovenskih junaških pesnili. (Razprava.) — Šolske naloge: 1.) Na razvalinah starega gradu. (Načrt pripovedke.) — 2.) Narodna pesen, verna spromljovalka človeškega življenja. —t-
3.) «Vse orožje jedno vam premaga — Bratovska jo sloga to orožje!» (A. Aškerc.) — 4.) Skopuh. (Načrt povesti.) — 5.) Kraljevič Marko in njegov šarac. (Oris.)
VI. razred. Domače naloge: 1.) Črtomirovo junaštvo. (Po «Krstu pri Savici*.) — 2.) Slava slovenskemu kmetu! (Po Koseskoga «Kdo je mar?» in Gregorčičevi odi «Kmetski hiši>.) — 3.) Prešernovi sonotjo nesrečo. — 4.) Pisar in
Prešeren. (Po Prešernovi «Novi pisariji».) — 5. a) «Dokler se prsi dvigajo, srce še hrepeni, dokler želje se vžigajo, pokoja, sreče ni». (S. Gregorčič.) b) Ob grobu Dragotina Kettoja. — Šolske naloge: 1.) «Ne plaši se znoja, ne straši so boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdravo moči pokonča; dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!» (S. Gregorčič.) — 2.) S. Gregorčič in slovenska lirika. (Očrt.) — 3.) «Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudij.» (Fr. Levstik.) — 4.) Kralj Lear in Gloucester, dva značaja. — 5.) Vsebina cikla srbskih narodnih pesnij «Kosovo».
VII. razred. Domače naloge: 1.) Počitniško berilo, ki mi je najbolj ugajalo.
— 2.) (Dva ti 0' vitdoy&i rolg naqovoi ra rüv dnov t on’ v.ai tol g s Delovat novelv xat y.ivdvrevetv rd rtov d/.teXovvTcov. (Domosten, 1. Filip. 5.) — 3. a) Martin Krpan v Levstikovi povesti in na odru. b) Moderna vozila. — 4.) Pomen delovanja obeh slovanskih blagovestnikov v verskem, političnem in kulturnem oziru.
— 5.) Kar veš in znaš, to premoreš. — Šolske naloge: 1.) Kako nas gledališče razvedruje, zabava in vzgaja? — 2.) Mladostna leta — «dni mojih lepši polovica». (Novoletna zdravica, osnovana na Prešernovi elegiji «Slovo od mladosti».) —
3.) Sličnosti in različnosti v Prešernovih sonetih «Očetov naših imenitna dela ...» in «Viharjev jeznih mrzle domačije...» — 4.) «To bil je mož!» — Pokažite na značaju Bruta, da so te besede Antonijeve o njem opravičeno! — 5.) Kako sem si razširil svoje dušno obzorje v tem šolskem letu? (S posebnim ozirom na slovenščino.) — Prosti govori: 1.) Slovani in njih narodni živelj med Nemci. (Stare.) — 2.) Kosovo polje. (Zemljepisna in zgodovinska črtica.) (Sovre.) — 3.) O junakih v slovenski narodni pesni. (Zlatnar.) — 4.) Prešeren pri drugih narodih. (Borštnik.) — 5.) Pompeji. (Bratina.) — 6.) Prihod Slovencev v njih sedanjo domovino. (Aleš.) — 7.) Kranjska in nje prebivalstvo pred prihodom Slovencev. (Korošec.) — 8.) Razvoj ruskega slovstva. (Kavčič.) — 9.) Doba turških bojev na Kranjskem. (Solan.) — 10.) Rim. (Spomini na velikonočno potovanje v Rim. (Stare.) — 11.) Stavbeni slogi. (Domicelj.) — 12.) Osebe in ideje v Prešernovih baladah in romancah. (Grebenc.)
VIII. razred. Domače naloge: 1.) «čas jo veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča.» (Fr. Levstik.) — 2.) Človek ljubi družbo, a marsikateri rajši samo-tari. — 3.) Prevod Iloracijeve odo «Aequam inemento rebus in arduis ...» (II, 3) in razlaga pesnikovih mislij v njej. — 4.) Grško in naše gledališče. (Primora.) —
5.) Pomembna doba mojega življenja, odkar sem prvič prestopil prag gimnazije, do sedaj, ko jo hočem zapustiti. — Šolske naloge: 1.) Katerim prosvetnim okoliščinam je pripisovati nastanek naših naj starejših slovstvenih spomenikov? —
2.) SPuoiov an&vrtov eaitv umov (^emetrrjaetr o ycto ßnv/.eiai, rovr' rmarog ■Kal o’ievai.» (Demosten, 3. olint. gov.) — 3.) Kedor je možak, strupeno se kupe no brani, sladke so nikdar no vpijani». (Sim. Gregorčič.) — 4.) Kako so izobrazba, okolje, prijatelji in temperament pogajali pesniško dolovanje Vodnika in Prešerna?
— 5.) Zakaj naj ljubimo svojo domovino in kako naj kažemo to ljubav? (Zrelostna naloga ) — Prosti govori: 1.) Maksim Gorki kot dramatik. (Černe Ivan.)
— 2.) Maksim Gorki, zastopnik ruske moderno. (Ladiha.) — 3 ) S kako pravico smo biti Slovenec ponosen na svojo domovino? (Bačar.) — 4.) Ekonomski značaj Mozesove postave. (Šiška.) — 5.) Vpliv nemške kulture na Slovence. (Kandare.)
6.) O razvoju filozofije. (Primšar.) — 7.) Buddha in njegov nauk. (Svetek.) —
8.) Stara in nova Bolgarska v kulturnem oziru. (Kisovec.) — 9.) Rousseau-jev «Contrat social» in njegov pomen v svetovni zgodovini. (Kovač.)
VI.
Učila.
I. Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Učiteljska knjižnica (ki jo je oskrboval prof. dr. Ivan Tertnik) se je pomnožila v šolskem letu 1904./1905. za 129 del v 110 zvezkih in 70 snopičih ter za 296 šolskih izvestij. a) Po nakupu:
a)	Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht, 1904. — Zeitschrift für die österr. Gymnasien, 1904. — Westennanns illustrierte deutsche Monatshefto, 96. und 97. Bd. — Archiv für slavische Philologio. llerausgegeben von V. Jagid, 26. Bd. — Der Kunstschatz oder Geschichte der Kunst in ihren Meisterwerken. llerausgegeben von A. Kisa (doslej 8 snopičev). — Österr.-ungar. Revue. Herausgegeben von A. Mayer-Wyde, 32. Bd. — Zeitschrift für österr. Volkskunde, 1905, 1. in 2. zvez.
— Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 1904. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1904. — Ljubljanski Zvon, 1904. — Doni in Svet, 1904.
— Slovan, 1903—1904. — Letopis «Slovensko Matice» za 1. 1904, — Pedagoški Letopis, IV. zvez. — Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, VI. zvezek. — Učno slike k ljudskošolskiin berilom, II. del, 2. snopič. — Popotnik, 1904. •— Realna knjižnica, I. del, 4. snopič. — Knezova knjižnica, XI. zvezek. — Zabavna knjižnica «Slovenske Matice», XVII. zvezek. — Prevodi iz svetovno književnosti, I. zvezek.— Zabavna knjižnica «Matice Hrvatske», svezak 263.— 273.— Poučna knjižnica «Matice H rvatske», knjiga XXX. — Slavonska knjižnica «Matice Hrvatske», knjiga XI., svezak 5. — Sliko iz svjetsko književnosti, svezak 7.
ß) Knjig: Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1905.— Šmidek W., Alphabetisches Normalien-Register zu sämtlichen bisher orschienenon Jahrgängen des Verordnungsblattes für den Dienstbereich d. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht 1869	1900. — Auswahl aus Ciceros philosophischen
Schriften. llerausgegeben von 0. Weiszenfels. (3 zvez.: Text, Kommentar, Hilfsheft).
M. Tulli Ciceronis Cato Maior de senectute. Ilerausgegebon von 0. Weiszenfels. (2 zvez.: Text, Kommentar). — Des Titus Livius Römische Geschichte von Fr. Fügner. II. Teil. Auswahl aus der ersten Dekade. (Kommentar. Buch I—X.)
— P. Cornelius Tacitus Agricola. llerausgegeben von 0. Altenburg. 2 zvez.: Text, Erklärungen. — P. Cornelius Tacitus Germania. Herausgegeben von 0. Altenburg. 2 zvez.: Text, Erklärungen. — Rappold I., Chrestomathie aus lateinischen Classikern.
— Merguet II., Handlexikon zu Cicero. 1. zvez.: A—1). — Walde A., Lateinisches etymologisches Wörterbuch. (Doslej: 3 zvez.: A—F.) — Thesaurus linguae Latinao. Vol. I, fase. 7 in 8, vol. H., fase. 6 in 7. — Oehler R., Bilderatlas zu Caesars Büchern de bei Io Gallico. — Handbuch dor klassischen Altertumswissenschaft. Herausgegeben von Iwan Müller. VIII. Bd. 3. Teil. 2. Auflage, in VIII. Bd. 4. Teil, 1. Hälfte. — Rappold I., Chrestomathie aus griechischen Classikern. — Oehler R., Klassisches Bilderbuch. — Goethes sämtliche Werke. Jubiläumsausgabe. 9., 11., 20. in 35. zvez. llerausgegeben von Ed. von der Hellen. — H. v. Kleists Werke. Herausgegeben von E. Schmidt. (Doslej 3 zvez.) — Meyer R. M., Goethe. (Životopis) 3 zvez. — Wychgram I, Schiller. (Životopis.) — Wohlthat A., Die klassischen Sehuldramen nach Inhalt und Aufbau. Schiller K., Handbuch der deutschen Sprache. Ileraus-gegebcu von Friedr. Bauer & Fr. Streinz. — Janka Kersnika zbrani spisi. III. zvez.,
1. in 2. soš. — Aškerc A., Primož Trubar. — Slovenska Bibliografija. Sestavil dr. Fr. Simonič. I. del, 2. snopič. — Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. K. Strekelj.
8.	snopič. — Zgodbe svetega pisma. Spisal dr. J. E. Krek. 11. snopič. — Kuhač Fr., Vatrcslav Lisinski i njegova doba. — Kramer E., Das Laibacher Moor. — Alexander 1., Erinnerung an den 73. Geburtstag S. M. des Kaisers Franz Josef I. —
b)	Po darilih:
Podarilo je: Visoko c. kr. naučno ininisterstvo: Burgerstein L., Zdravstvena pravila za učence in učenko. — Burgerstein L., Kako jo skrbeti doma za zdravje šolske mladino? — C. kr. deželna vlada kranjska: Landesgosetzblatt für das Herzogtum Krain. Jahrgang 1904 (Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. Leto 1904.).
— Knezoškofijski ordinarijat ljubljanski: Gatalogus cleri dioccesis Labaconsis, 1905.
— C. kr. založništvo šolskih knjig: Pauker W., Lehrbuch der katholischen Liturgik für österreichische Mittelschulen. — Spengler Fr., Deutsche Schulgrammatik für österreichische Mittelschulen. — Založništvo Höldorjevo: Golling I., Schulkommentar zu Livius. 1. Heft. Zu Buch I., 3. Heft. Zu Buch XXII. — Založništvo Karafiatovo v Brnu: Munk M., Dio Zahnpflege in Schule und Haus. — Munk M., Die Schulkrankheiten. — Munk M., Die Hygiene des Schulgebäudes. — Založnik Tempsky: Nohl II., Schülerkommentar zu Ciceros Rede f. T. Annius Milo. — Homeri Iliadis carmina ed. A. llzach. Pars prior. carm. I—XII. — Schneider G., Schülerkommentar zu Platons Phaidon. — Hüter L., Schülerkommentar zu Sophokles’ Antigone. — Dio-nička tiskara v Zagrebu: Popis publikacija jugoslavensko akademije znanosti i umjet-nosti. Presvetli knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič svoj spis: Ali BogaStvarnika res ni treba? — Truxa II. M., Richard v. Kralik, Ein Lebensbild. — Kostanjevec I., Iz knjige življenja. I. in II. zvezek. — Jakubec J., Jan Kollar. V upominlcu na plevezeni ostatku jelio z Vidne do Prahy ve dnech 14.—IG. kvftna 1904. — Ravnateljstvo tukajšnje obrtne šole: Weltausstellung St. Louis 1904. Österreich, k. k. Ministerium f. K. u. U. Ausstellung k. k. kunstgewerblicher Lehranstalten. — Ravnateljstvo c. kr. višje realke v Olomucu: Festschrift zur Erinnerung an die Feier des ÖOjäh-rigen Bestandes der k. k. Staatsoberrealschule in Olmütz. — Ravnatelj Fr. Wies-thaler: C. Julii Caesaris Commentarii de hello civili.	Von W. Paul.	2. Auflage	von
G. Elger. — Klaschka Fr., Schülerkommentar zu	C.	Julii Caesaris	commentarii do
bello civili. I. in II. zvez. — M. Tulli Ciceronis pro Sex. Roscio Amerino oratio. Ed. II. Nohl. — M. Tulli Ciceronis in Q. Caecilium divinatio. ln C. Verrem accu-sationis lib. IV., V. Ed. H. Nohl. — M. Tulli Ciceronis Philippicarum libri I., II., III. Ed. II. Nohl. — Q. Iloratii Flacci carmina selecta. Herausgegeben von I. Iluemer.
Q. Iloratii Flacci carmina. Ed. M. Peschenig. — Q. Horatius Flaccus. Herausgegeben von 0. Keller & J. Häußner. — Feldbausch F. S., Die Episteln des Horatius Flaccus. Lateinisch und deutsch mit Erläuterungen. —	T.	Livii ab urhe condita	libri
I.	II. XXI. XXII. Adiunctae sunt partes selectae	ex	libris III. IV.	VI. Ed. A.	Zin-
gerle. — T. Livii ab urbo condita libri XXVI. — XXX. Ed. A. Zingerle. — P. Ovidi Nasonis Metamorphoseon libri XV. Ed. A. Zingerle. — P. Ovidi Nasonis carmina in exilio composita. Tristium libri, Ibis, Epistulao ex Ponto, Halieutica. Recens. 0. Güthling. — P. Ovidi Nasonis Fasti. Ed. 0. Güthling. — Ausgcwählte Gedichte des P. Ovidius Naso. llerausgegeben von II. St. Sedlmayer. — C. Sallusti Crispi bellum Catilinae, bollum Jugurthinum, ex historiis quae extant orationes et epistulae. Recens. A. Scheindler. — C. Sallusti Crispi bellum Catilinae et bellum Jugurthinum. Ed. Peez. — C. Sallusti Crispi bellum Catilinae, bellum Jugurthinum, ex historiis quae oxstant orationes et epistulae. Bearbeitet von Fr. Perschinka. — Des C. Sallustius Crispus bellum Catilinae, bellum Jugurthinum und Reden und
Briefo aus den Historien. Ilerausgogeben von A. Scheindler. — Müller G., Schiiler-koramentar zu Sallusts Schriften. — Cornelii Taciti opera quae supersunt. Recens. J. Maller. Vol. I. libros ab excessu divi Augusti continens. — Tacitus* historische Schriften in Auswahl. Herausgegeben von A. Weidner. — P. Vergili Maronis Ae-neis. P^d. W. Klouček. — Vergils Aneis nebst ausgewählten Stücken der Bukolika und Goorgika. Herausgegeben von W. Klouček. — Schmidt J., Lateinisches Lesebuch aus Cornelius Nepos und Curtius Rufus. — Schmidt I., Wortkundo, erklärende Anmerkungen und Wörterverzeichnis für Schmidts Latein. Leseb. aus Corn. Nepos und Curt. Itufus. — Hauler I., Lateinische Stilübungen für die oberen Klassen der Gymnasien. I. & II. Abth. — Hesiodea quao feruntur carmina ex re-censione A. Koechly. — Homer’s Odyssee. Erläutert von J. St. Zauper. — Ilomeri Odysseae epitome. E. Fr. Pauly — C. Wotke. — Lucian, der Traum oder Lucians Lebensgang und Ikaromenippus oder die Iliminolsreise. (2 zvez.: Text, Kommentar).
— Sophoclis Electra. Ed. A. Nauck. — Härtel W., Abriß der Grammatik des homer. und lierodot. Dialektes. — Schenkl II. & Weigel Fl., Übungsbuch zum Übersetzen aus dom Deutschen ins Griechischo für die Klassen des Obergymnasiums.
— Ficker Fr., Anleitung zum Studium der griechischen und römischen Klassiker.
— Preshčrin, Kerst per Savizi. Povdst v vorsih. — Dve igri za slovensko glediše.
— Slovenska vila. — Primžri starohčrvatskoga jezika iz glagolskih i cirilskih književnih starinah sestavljeni za 7. in 8. gimnazijalni razred. Dio I. Uvod i primeri staroslovenski. — Höfler Al., Grundlohron der Logik und Psychologie. Mit einem Anhang: 10 Lesestücke aus philosophischen Klassikern. — Gimnaz. suplont Dr. Šlebinger: Itječnik hrvatsko-slovenski. — Pravnik M. ltode: Zora, 1876. —r Jurijev kolodar za 1. 1885. — Slavonska knjižnica «Matice Hrvatsko». Knjiga druga. — Garvo Chr., Abhandlung liber die menschlichen Pflichten in 3 Büchern aus d. Lateinischen des Markus Tullius Cicero übersetzt. — Schillers sämtliche Werke in 12 Bänden. — Pčsme Valentina Vodnika. — Slovansko pčsmi krajnskiga naroda. 5. zvez. — Terstonjak D., Weriand de Graz. — Trstenjak A., Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških prodstav in dramatične književnosti slovenske. — Kozarac J., Oprava. Psiholožka študija. — Abiturijent K. Rudolf: M. Tulli Cice-ronis orationes selectae. Ed. II. Nohl. Vol. III. (De imperio Cn. Poinpei oratio. In L. Catilinam orationes IV.). — Ciceros Rodo für T. Annius Milo, Herausgegeben von II. Nohl. — M. Tulli Ciceronis Laelius de amicitia. Herausgegolten von Th. Schiche. — Die Germania dos P. Cornelius Tacitus. Horausgegobon von J. Müller
— A. Th. Christ. — Dio Annalen des P. Corn. Tacitus. Herausgegeben von J. Müller
— A. Th. Christ. — Demosthenes, Ausgowählto Roden. Ilorausgegebon von K. Wotke
— Homer’s Odyssee in verkürzter Ausgabe von A. Th. Christ. —
c)	Po zameni:
296 šolskih izvestij.
Koncem šolskega leta 1904./1905. šteje ta knjižnica 2557 del v 3327 zvezkih in 693 sešitkih ter 5110 šolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica, ki jo jo oskrboval prof. dr. Jos. Pipenbucher* so je pomnožila za 81 del, oziroma 91 knjig, in sicer:
a)	Po nakupu (za 39 del, oziroma 43 knjig):
Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1905. — Slovenske večernice, 56. zvez. — Planinski Vestnik, 1904. — Vrtec, 1904 (2 izv.). — Dom in Svot, XVII. 1. (2 izv.) —
*	Na pomoč so mu bili : osmošolec Karol Šabcc, šestošolca Job. Močnik in Viktor Zupančič pa petošolca Matija Škrbec in Ivau Uran.
Kersnik, Zbrani spisi, zvez.III., seš. II.; zvez. IV., seš. I. in II. — Angeljček, XII. zvez. (2 izv.). — Shakespeare, Julij Cezar, llomco in Julija. — Loti, Islandski ribič. — Trunk, Bodi svojo sreče kovač. — Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. — Aškerc, Primož Trubar. — Kavčič, Georg Freiherr von Vega. — J. Verne, Ein Drama in Livland, Herr der Welt. — Kleist, Sämtliche Werke, Bd. I. — Keller, Züricher Novellen, Der grüne Heinrich. — Riehl, Kulturstudien. — Cha-misso, Sämtliche Werke, Bd. I. — Ludwig, Zwischen Himmel und Erde. — Borinski, Lessing. — Ilarnach, Schiller. — Wieland, Ausgewählte Werke, Bd. I. — Karpeles, Eichendorffs Gedichte. — Heyse, Novellen in Versen. — Iledin, Abenteuer in Tibet. — Gaudeamus, VII. Jahrg. — Der gute Kamerad, 18. Jahrg. (2 izv.).
—	Stern der Jugend, XI. Jahrg. — Alte und noue Welt, 40. Jahrg. — Jugend-Gartenlaube, Bd. 25. und 20. — Burkner, Herder. — Baü, Wege zur literarischen Bildung der Jugend. — Schiller, Wilhelm Teil. — Smolle, Friedrich Schiller.
b)	Po darilih (za 42 del, oziroma 48 knjig):
Darovali so knjig: Vis. c. kr. naučno ministerstvo 1, presvetli knez in škof dr. Anton Bonaventura 1, gg. ravnatelj Wiesthaler 4, učitelj Kostanjevec 8, pravnik Rode 18, Sobota 1, dr. Traun 1, Hiller 1, Kittel 1, gospa Poženelova 4, c. kr. zaloga šolskih knjig 1, učenci: Zbašnik (II. b.) 1, Magolič (II. a.) 2, Kaš (II. a.) 1, Ustar (V.) 3.
Koncem šolskega leta šteje ta knjižnica 1453 slovenskih dol, oziroma 1592 knjig, 1278 nemških del,	oziroma 1335	knjig, pa 17 hrvaških	del; skupaj 2748
dol, oziroma 2944 knjig.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh redni gimn. učitelj dr. Oton Jiiukcr) so se pomnožila:
Po nakupu:
Časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1905. — Ilusch (Becker), Zeitschrift für Schulgeographie, 1905. — Zbirke podob: Holzels Geographische Charakterbilder, Nr. 38 — 40. — Zemljevidov: E. Mayer und J. Luksch : Weltkarte	zum	Studium	der	Entdeckungen. —	Sydow-Habenicht:
Orohydrographische Karte	von	Skandinavien.	— Eidgenössisches Bureau: Wand-
karte der Schweiz.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 97 zemljevidov (v 98 izvodih) 18 atlantov (v 19 izvodih), 22 raznih podob in tabel, 7 zbirk podob, 1 Felklov telurij, 2 zemeljski obli in 44 knjig.
III. Prirodoslovni kabinet (oskrbuje prof. Iga. Fajdigu).
Kupila so se nastopna učila:
2 Grenetova člena, 1 veliki skioptikon s sledečimi pripravami: 1 prizma, ki sliko obrne, 1 čudovita sobica, 1 priprava za vodoravni vzmet, 1 galvanometer za vodoravni vzmot, 1 žarnica z vinskim cvetom, 1 velika kuveta, lasovite cevi h kuveti, platinska elektroda h kuveti, 1 elektroskop, 1 mikroskopni nastavek,
5	mikrofotografij, 1 spektralna priprava, 1 vzmetni stroboskop, 1 priprava, da se pokaže tok razgrevane vode, 1 priprava za uravnavanjo obločnice, 1 priprava za vzmet Newtonovih barvastih kolobarčkov, 1 priprava za hiperboliško dviganje tekočine, 11 fotogramov (slik); — 1 kg sveč, 1 kg solne kisline, l]/2 1 denat. špirita, 8l/, kg tekočine za Grenetovo člene, 5 Auerovih žarnih nastavkov, 1 kg kar-borundovega praha, 6 steklenic za kuhanje, 2 medena svečnika, 100 epruvet. — Knjiga: Dr. Alois llüfler, Physik mit Zusätzen etc.
IV. Prirodopisni kabinet (oskrbuje prof. Davorin Sinkovič).
a) Kupila so se naslednja učila:
Pfurtscholler: zoologiške stenske tabele št. 12 —16; 1 ovčji želodec, pripravljen v vinskem cvetu, 21 zoologiških mikroskopnih preparatov v škatlici, 52 botaniških mikroskopnih preparatov v škatlici, 2 preparata v vinskem cvotu od Sepia offici-nalis, 1 preparat v vinskem cvetu: razvoj hrošča Hydrophilus.
b) Kupljene knjige:
Dr. v. Wettstein, Botanischo Zeitschrift, 1905. — Thom<5, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz in Wort und Bild, Lfg. 28 — 44. — Thome, Kryptogamenflora von Deutschland, Lfg. 12 — 21. — Dr. Otto Schmoil, Lehrbuch der Zoologie, 11. Aufl. — Dr. Otto Schmcil, Lehrbuch der Botanik.
c) Darovana učila in knjigo:
Založnik Tempsky: Dr. Hud. Scharizer, Lehrbuch der Mineralogie und Geologie etc. — Založnik Fr. Deutickc: Grundlinien der Mineralogie und Geologie etc. in Lehrbuch der Arithmetik für Untorgymnasien etc.
Razne rudnine in živali so nabirali ter jih potem podarili šoli učenci: La. razreda: Bahovec Fr.; I. b. razreda: čcrm&k Jar., Hribar Leop., Lenassi Jul., Milavec Al., Simončič Iv.; II. b. razreda: Primšar Mirko, Maicen Henrik; IV. razreda: Justin Raf., Svetina St., Železnik Fr.; VI. razreda: Koder Fr.; VIII. razreda: Kandare Alb.
Vsa prirodoznanska zbirka šteje koncem šolskega leta: 421 pristrojev, 270 vretenčarjev, 2434 lire/vretenčarjev, 216 kemikalij, 244 kristalnih vzorcev, 1316 rudnin in geologiških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 66 stereometričnih teles, 227 prirodoznanskih slik, 73 mikroskopnih preparatov, 8 narodopisnih predmetov, 167 del, oziroma 352 zvezkov prirodoznanske in matematično vsebine, skupaj 7236 komadov.
V. Risalna učila (oskrbuje glavni učitelj Fran Suhor) se letos niso nič pomnožila, ker se ni pojavila nikakršna potreba.
Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene nižje gimnazijo kranjsko, šteje koncem toga šolskega leta 23 knjig, 24 predložnih zbirk, 173 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 1 človeško lobanjo, 11 risalnih desk z oporami,
1	pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave, skupaj 365 komadov.
VI. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. profesorja na tukajšnji
I.	državni gimnaziji, Alfonzu Paulinu, in v oskrbi c. kr. botaničnega vrtnarja Ivana Rulitzu). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troske njegovega vzdržavanja zlagata (po narodbi c. kr. naučnega ministerstva z dne 17. aprila I. 1891., št. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 420 K iz prispevkov za učila, plačevanih od učencev, država z doneskom letnih 420 K in mestna občina, prispevajoča 210 K na leto.
Javna (licejna) knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K in v oskrbi c. kr. varuha Konruda Sto/unn je pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem. Koncem lota 1904. jo štela 37.246 del, in sicer: 57.185 zvezkov, 7518 sešitkov, 2921 listov, daljo 434 rokopisov in 132 zemljevidov.
Doželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki so jim pridružujejo obilne prazgodovinsko najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem.
VII. Statistika učencev.
'Znamenje -f- pred številko znači privatiste in izvenredne učence.)
M
GO
(M CO (M
CO
(N
ZD
OD Ol iO
CO
(N
co
Ol
(M ^ CO
O CO
CO
00 co
HH
00 iO
00
00
Ö
>C0
bo
fl 2 a a .2 £ e« S*
G
CN J h^>CO pL< ffl
|><MiOCOOCvlTtfOO<MX>»—<^03
CO-^COlOiOCOCOtNHH
co
(M CO 00 L'- CO h
l- O
m co r-< ca ca
^ ao ci
Cl
CM -*
CO	CO	Cl
CO
ca
CO lO C1 lO »O CO rH
co
CO t>* Cl 05 CO »—I
00 c. co
00
d
O.
M
co
CL
Q-
co
H (N CO -fl IO CO l- 00 05 O
h ca ca Cl d
^OOCiH Cl CO Cl
05 05 CO CO »O H lO ^ r-l CO
ca
05
Cl
00 co
Cl
co
(N lO -<* Cl CO
00
CO 00 CO Cl Cl
CO CO lO Tt<
M
Cl
cu
'p* > fr =3
>g O g 44 = Ph Ä n
44
I 00 TO O c
' =■' g s
^ cc
00
00
^ J sp
00 OD ^
CO <M CD CO
00
00
O
00
co co
O I o
^ I 00
oo
co
o
(M (N CO l>
00
GO
O o
05
o
CO CD
■n
O T3
—-	r- -Ti
5 =
o
5 S CU .2 ^
bi)
00
-m
II.	Podpore.
a)	Ustanove (prim. štev. 10!).
> <v >co	Imena štipendistov	TS O H N S	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronali
1	Tomec Ignacij	I. b.	Marija Tomc	ravnateljstvo I. državne gimnazijo ljubljanske z dno 3. II. 1905, štev. 59.	4
1 2	Poženel Anton	II. b.	lilaž Kortscbe, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 12. I. 1905, štev. 228.	79- —
3	Stanonik Ivan	II. b.	Jurij Töttiuger, 5. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 26. VI. 1905, št. 12.285	116 —
4	Tominec Ivan	II b.	Martin Lamb in Schwarzenberg, 6. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5. III. 1903, štev. 943	186 • —
5	Vodnik Ivan	11. b.	Jurij Töttiuger, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 26. VI. 1905, št. 12.285	116' —
11	Žgur Ivan	111. a.	Matej sigur, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 5. III. 1904, štev. 1521	87' —
7	Klembas Anton	111. b.	Lovro Lakner, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 28. XII. 1903, št. 24.987	84 • —
8	Arselin Avguštin	IV.	Valentin ICuss, 2. mesto	c kr. dež vlade kranjske z dno 1. II. 1902, štev. 2375	95- —
!)	Cerar Rudolf	IV.	Martin Dorčar	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 21.1. 1902, štev. 22.664 de 1901	80-69
10	Dequal Kran	IV.	Jernej Sallocber, 3. mesto	mestnega magistrata ljubljanskega z dno 15.11.1905, štev. 3936	100- —
>>	Kette Ivan	IV.	Dominik Repitscb, 2. mesto	c. kr. dež vlade kranjske z dne 14. II. 1903, štev. 3470	60'-
12	Lovšin Ivan	IV.	Antou Lesar	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 3. VI. 1905, štev. 9S74	128 • —
13	Šušteršič Fran	IV.	Jurij Töttiuger, 8. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 10. 11. 1902, štev. 2895	1 10- —
14	Železnik Fran	IV.	Fran Knerler, 1. mesto	o. kr. dež. vlado kranjsko z dne 23.X. 1902, štev. 11.243	200 •—
				Odnos .	1571-69
II. ilrž. g.	5
15
16
17
18
19
20
21
Imena
štipendistov
23
24
25
26
Ganoni Josip
Hladnik Leopold
Mohorič Ivan
Šinkovec Karol
Škrbec Matija
Cepuder Josip
Koder Fran
Peklaj Josip
Senčar Dušan
Stojkovič Gašper
Aleš Fran
Poženel Karol
27
Bačar Justns
M
V.
VI.
VI.
VI.
VI.
VI.
VII.
VII.
Vlil.
Ime
ustanovo
I. dr. Jurija Supana ustanova
Anton Alojzij Wolf 2. mosto
Anton Alojzij Wolf, 3. mosto
ces. Franca Jožefa I. jubilejska ustanova mosta Idrije
Marija Kosinatsch
Polidor Montegnana, 1. mosto
Podelilni odlok
Josip Arco, 2. mesto
I. Unbekannt, 2. mesto
Friderik Weiton-biller
ces. Franca Jožefa I. ustanova
Jernej Salloclicr, 5. mosto
Tomaž Chrön, 1. mosto
Ivan Kallistcr, 8. mosto
Janez Baptist VVeizer
Prenos . .
c. Ur. dež. vlado kranjske z dno 10. II. 1903, štev. 3063
c. kr. dež. vlade kranjske z dne 19. I. 1904, štev. 1075
c. kr. dež. vlada, kranjske z dne 30. 1. 1902, štov. 2129
učiteljskega zbora c. kr. rudniške ljudsko šolo v Idriji z dno 14. XI. 1903, štev. 395
c kr. dež. vlade kranjske z dno 28. XII. 1903, št. 25.159
c. kr. dež. vlado kran jsko z dno 28. XII. 1903, št.24.989
c. kr. dež. vlado kranjske z dno 18. V. 1904, štov. 9014
c. kr. dež. vlado kranjsko ■/. dno 30. I. 1905, štov. 1940
c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 7. 11. 1902, štev! 2760
mostnega magistrata ljubljanskega z dne 15.11.1905, št. 3936
c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 30.V. 1904, štev. io.361
c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 15.1. 1900, štov. 18 961 ex 1899
c. kr. namestništva štajerskega z dno 12. II. 1901, štov. 40.379
Znesek v kronali
1571■69 88- —
152-
152- —
89 • 11
200-
139'
67-73
81-24
81-
119' —
100 ’ —
83' —
502 • —
300' —
Odnos
3725-77
> ■Ul	Imena štipendistov	Bazred	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronah
28	Bončina Fran	VIII.	Janez Ev. Kavčič	Prenos . . županstva idrijskega z dne 3. VIII. 1898, štev. 1850	3725-77 j 100-— !
29	Černe Filip	Vlil.	Jakob Černe	c. kr. namestništva tržaškega z dne 29. XII. 1894, štev. 22.895/VII	300'—
;;o	Gostič Anton	Vili.	Tomaž Chrön, 4. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 12. I. 1904, štev. 351	83- -
31	Juvan Alojzij	VIII.	Matej Raunicher	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5. III. 1902, štev. 1(151	184- —
32	Kisovec Alojzij	Vlil.	Frau Metelko, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 19. 11. 1898, štov. 2546	142-
33	Ladiha Ludovik	viu.	Jurij S.chmeid	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 28.11. 1903, štev. 4481	40- —
			Polidor Montegnaua, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 11. III. 1903, štev. 974	147-56
34	Osana Josip	VIII.	Jernej Sallocher, G. mesto	mestnega magistrata ljub-ljanskegazdne20.XI. 1902, štev. 39.474	100 —
35	Tavzes Karol	VIU.	I. Unbekannt	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 15.1.1900, štev. 18.969 ex 1899	91* —
36	Sabec Karol	VIII.	Ivan Halbster, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 31. V. 1899, štov. 7903	502 • —
				Skupaj . .	5415-33
h) Podporna zaloga. Večina naših učencev, ki so do mala kmetskih roditeljev sinovi, je z doma tako ubožna, da bi se ne mogla šolati v mestu, ko bi ne imela trdno in zanesljivo zaslombo v občeznani milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Zavod sam sicer doslej še ne zmaga nikakršnega podpornega društva ali stalnega podpornega zaklada. Da se je pa vendar vsaj kolikor toliko olajšala sirotnikom beda, hvala za to gre mnogim dobrotnikom, od katerih je prejelo ravnateljstvo i v preteklem šolskem letu v podporo potrebnih pomočkov. Med temi blagotvorniki se zopet odlikujo preslavna Kranjska hranilnica, ki je velikodušno volila zavodu v podporne namene 300 K. Iz nabranih prispevkov so se preskrbovali pridnejši potrebniki z učnimi knjigami, vrhutega pa so prejemali večjo ali manjše zneske v gotovini (za stanovanje, hrano, zdravila itd.). Podpore je dolilo ravnateljstvo, sporazumevši so vsakokrat z dotičnim razrednikom.
Knjižnica podporne zaloge se je pomnožila za 23 knjig. Podarili so namreč gg.: ravnatelj 3, prof. dr. Greg. Pečjak 12, stud. iur. Rode 1; abituriontje Rudolf 4, Ciuha 1, Rus 1, drugošolec Zorc 1 knjigo. Iz vzroka na str. 69. pod črto navedenega se ni moglo letos nič novih knjig nakupiti; pač pa so je vsaj deloma poravnal račun o knjigah, naročenih lansko loto.
Računski pregled.
Darovali so:	A.	D	o	h	o	d	k	i.
Slavna Kranjska hranilnica.......................................K	300' —
Gosp. dr. Iv. Oražen.............................................»184' —
» dr. Jos. Stare, finančne prokuraturo pristav .	.	.	»	50	•	—
» O. Bamberg, knjigotržec,	posestnik itd................»	30'	—
» Jern. Bahovec, trgovec	s	papirjem...........»	10'	—
Neimenovan.......................................................»	5 - —
Bivša četrtošolca Velkavrh 10 h in Zorko 70 b, skupaj .	»	—-80
Ob novem letu:
a) gg. profesorji in nam. učitelji: Dav. Karlin 4'24, Igu.
Fajdiga 5 • 50, dr. L. Požar 5, Igu. Pokorn 5, dr. Iv. Tert-nik 10, dr. Jos. Pipenbacher 4, dr. Fr. Kropivnik 2, Jos.
Wester 4, dr. Greg. Pečjak 20, dr. O. Jauker 6, K. Hočevar 8, Klešnik 6, dr. P. Kozina 4, dr. J. Slebinger 3, ravnatelj 10 K, skupaj...........................................»	5)0' 74
b) učenci1 razreda I.a, 20'56, I. b. 20 72, JI. a. 13 70,
II.	b. 8-32,	III. a. 14-50, III. b. 12'	93,	IV. 17'36,	V.
14-32, VI.	21-94, VII.	11-50, VIII.	28	K, skupaj	.	.	.»	183	50
Popustka, dobljenega pri nakupu zvezkov, so darovali:
u) prof. Dav. Karlin 3’24, dr. Iv. Tertnik 1, nam. učitelja
K. Kočevar	2'91 in dr.	P. Kozina 2	98	K, skupaj	.	.	»	10‘13
b)	učenci razreda I.a. 3 98, I. b. 2’29, U.a. 1 - 76, II. b.
1-66, III. a. 1-81, III. b. 0-77, IV. 0‘64, V. 0 83, VI.
0 99, VII. 0" 70, VIII. 0‘80 K, skupaj........................»	16	23
Odškodnina za 1 izgubljeno knjigo...................................................  l-20
Skupaj	.	.	K	887-60
1 1. a. razreda: Kopriva 5 K, Ilrib 2 K, Moliorč, Schrey in Stelo po 1 K, Petrič 80 b Cešnovar in Poženel po 60 b, Bahovec Fr., Bahovec Iv., Česnik in Schiffrer Vil ib. po 50 b, Gaspari’ Likar in Mlakar r ^	J~	r"	*	l'	/-,"x	14 "~or> **	~
Kranjec,
Stan.,
Požar, __________ ,	_	____________________________
Lenassi, Ravnikar in Urek po 1 K, Premk 70 b, Jevnikar in Kovač po (50 b, Brezovar in Drobnič po 50 b, Elsner, Jesih Ad., Nanut, Orehek, Pogorelec, Rebec, Vovk in Zupančič po 40 b, Podbregar, Šinkovec in Uršič po 30 b, Jager, Keržin in Simončič po 24 b, Aliec, Aljančič Alf., Aljančič 10., Domianovič, Grabnar, Hribar, Ilovar, Jamnik, Kavčič, Lobe, Logar, Milavec, Peček, Perko, Peterlin, Plaznik, Sajovic, Skobe, Stenovec, Svotličič, Širaj in Železnik po 20 b, Jesih .los., Kogovšek, Koleäa, Pestotnik in Sirk po 10 b. — JI. a. razreda: Majaron 2 K, Cirman, Franza in Pečnik po 1 K, Jelenec in Ustar po GO b, de Gleria in Urbančič po 50 b, Brodar, Kos, Kramar, Magolič in Večerin po 40 b, Herzog, Lavrič, Velikajna in Žvokelj po 30 b, Arko, Drašler, Gostiša, Ilaš, Jaklič, Marolt, Muškat, Novak, Petelinšek, Pirkovič, Selan, Šuštar, Zajec in Zorec po 20 b, Jerin, Lenarčič, Logar, Richter in Steiner po 10 b. — U. b. razreda: Poženel 2 K, Cehun, Lapajne in Zorc po 1 K, Zajec 40 b, Kramar Rih., Mate in Žnidaršič po 30 b, Gabrovšek, Klančičar, Kostanjevec, Simonič, Stanonik, Suhadolnik, Vodnik in Zadnik po 20 b, Kramar Fr. 12 b, Gerčar, Košir in Tominec po 10 b. — /II. a. razreda: Novak 2*12 K, Rus 1*10 K, Majcen 1 08 K, Fegic, Žan in Žgur po I K, Ojstriš 80 b, Jeločnik in Keber po 70 b, Fajdiga in Janežič po GO b, Privšek 44 b, Likar in Možek
B. Stroški.
Nedostatek iz šolskega leta 1903./1904. (po obračunu, podanem dno
1.	oktobra leta 1903. pod štev. 393 in potrjenem od e. kr. dež. šolskega sveta z razpisom z dne 7. oktobra	1.	1903., štev. 4409)........................K	546 '84
Za učne knjige........................................................*	202 •	95
Za vezanje	knjig....................................................’	48'60
Podpore v	gotovini.......................................... »	163' —
Skupaj .	. K	961’39
C. Bilanca.
Ako se od	stroškov v znesku........................................K	961'39
odbijejo dohodki	v	znesku.......................................... »	887	’	60
ostane nedostatek 1	.	. K	7 3 •	7 9
Blagodušno so podpirali revne učenec, oskrbujoč jih do cela ali podajajoč jim hrano ako ne vsak dan, vsaj posamične dneve v tednu, tudi: prečast. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, proč. vodstvo Marijanšča, misijonsko kongregacije in Salezijanske družbe, samostana preč. oo. frančiškovcov in mm. uršulink, slavno ravnateljstvo «ljudsko in dijaške obodnice» in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečast. gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskah in nadlogah na pomoč, zlasti prečastiti gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čigar požrtvovalno mladinoljubjo jo preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter sc usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljtti njih blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učilajgloj. štev.r8!).
Ti doneski so so porabili v zmislu ministerskih naredb z dne 14. janija 1878. 1., štev. 9299, in z dne 17. aprila 1891.1., štev. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah.
po 40 b, Babšek, Gosar, Gostiša, Sorčič, Savelj Ant. in Škof po 30 b, Goljar in Rarnovž po 20 b, .leretina 16 b, Lokar in Malin po 10 b. — IIT. b. razreda: Groznik 1-20 K, Klerabas, Svetek in Vrtačnik po 1 K, Bole 80 b, Kobal in Šefman po (»Ob, Mikuš 50 b, Kovačič 45 b, Abram, Bajc, Burja Ant., Gabršek, Lekan in Sušnik, po 40 b, Kmet, Merješič, Prime, Šturm in Vrbovec po 30 b, Pirnat 28 b, Jerman, Melik, Sterk, Stamear, Toplikar, Zalokar in Zargi po 20 b, Burja Al. in Krakar po 10 b. — IV. razreda: Dequal 2'15 K, Lovšin Iv. 1#10 K, Kaučič, Kovačič, Velkavrh, Železnik po 50 b, Helmich, Pelc in Vizjak po 30 b, Jelenec 25 b, Justin, Kržan, Šušteršič in Zalar po 20 b, Arselin, Matičič, Medved in Pucelj po 15 b, Peterlin 12 b, Gabrovšek Jos. 11 b, Cerar, Gabrovšek Pr., Grum, I-Iabijan, Kocijan, Koder, Lipej, Ločnik, Lojk, Lovšin Pr., Martinčič, Pečkaj, Ravnik, Rodič, Rupnik, Selan, Svetina, Supan, Slraj in Zavrl po 10 b, Gerwaiss, Kete in Žerjav ,)0 5 i) — y. razreda: Lcvičnik 2 K, de Gleria St., de Gleria V., Gomilšek in Levar po 1 K, Maršič in Skubic po 50 b, Petkovšek 44 b, Božič, Ilc, Kovačič, Mohorič, Semič, Škrbec, Tome in Ustar po 40 b, Ravnikar 34 b. Bratina, Ganoni, Hönigmann, del Linz, Lobe, Punčuh, Treven, Uran in Zajc po 30 b Bolo 24 b, Dostal. Illadnik, Knavs, Kokel, Sečnik, Selan in Šinkovec po 20 b. — VI. razreda: Peklaj 5 '20 K, Kobi 5 K, Stojkovič 3*20 K, Lavrič 2 K, Senčar, Favai in Luscliützky po 60 b, PerŠin 50 b, Petrič 48 b, Cepuder Mil. in Grum po 40 b, Kodre 30 b, Cepuder Jos., Dežela, Dolinar, Koder, Koechler, Kristan, Lušin, Močnik, Rupnik, škof, Vrhovnik in Zupančič po 20 b. — VII. razreda: Stare 6 K, Aleš in Sovre po 1 K, Bratina in Grebenc po 50 b, Domicelj, Kavčič, Oblak in Zlatnar po 30 b, Borštnik, Korošec, Lončar, Prijatelj, Selan in Vadnal po 20 b, Černe
JO i,e   VIII. razreda: šabec 12 K, Osana 3 K, Karlin in Vertačnik po 2 K, Černe PU., Kandare
in Sitar po 1 K Černe Iv. 60 b, Bučar, Bončina, Boštjančič, Erjavec, Mesec in Prislan po 50 b, Beree, Ogrinc in šiška po 40 b, Agneletto, Černič, Cesnik, Gostič, Kisovec in Kovač po 20 b.
1 Ta nedostatek prihaja odtod, ker ravnateljstvo tudi letos ni dobilo običajne podpore od vis. deželnega zbora kranjskega, na katero so je bilo trdno zanašalo.
Vlil.
Zrelostne izkušnje.
A. V šolskem let« li>03./l*>04.
1.	V poletnem roku.
Naloge za pismene izkušnje so navedene na lanskega izvestja 48. strani. Ustne izkušnje pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika, gospoda Fr. Hubadu, so so pričelo dno 11. julija in končale dne 13. julija.
Izmed 29 kandidatov, ki so se vzglasili za zrelostno izkušnjo, jili jo prišlo k ustni izkušnji le 23. Na podlagi štirih nezadostnih nalog sta se morala namreč dva izpraševanea zavrniti na jedno leto, 4 pa je bila posled semestralne razredbe dovoljena ponavljalna izkušnja iz jednega predmeta. Izmed 23 ustno izprašanih kandidatov se jo priznalo 4 izpričevalo zrelosti z odliko, 13 izpričevalo zrelosti sploh, 2 se je dovolila ponavljalna izkušnja (po dveh mesecih), 4 pa so so zavrnili na jedno leto.
2. V jesenskem voku
so sc vršile zrelostno izkušnje in sicer pismena dne 20. septembra, ustne pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika, gospoda Fr. Ilubuda, pa dne 21. septembra. Izpraševancev je bilo 5 in sicor 2 z dovoljenjem ponavljalne zrelostno izkušnje in 3, ki jim jo bilo prebiti ponavljalno izkušnjo o II. polletju
8.	razreda (četrti učenec to vrste so k zrelostni izkušnji ni ujavil).
V izdelovanje je dobil 1 izpraševanec to-le nalogo:
iz grščino: prevod v nemščino: Homeri Iliad. lih. XI. v. 221 —25(> ('Iffi ()ca i a g 'Avi rp ‘uold r^g fjvg re fityag te — ali' moQOvae Köiovi. eywv artroz Qsqiig t'yyng).
Na podlagi izkušnje so je priznalo 3 kandidatom izpričevalo zrelosti, 2 pa sta so zavrnila na jedno leto. Jednemu izmed njih je dovolil c. kr. dež. šolski svet z razpisom z dno 19. oktobra 1. 1904., štov. 4711, ponavljalno zrelostno izkušnjo (iz jednega predmeta).
3. V februarskem roku I. 1905.
Pri tej izkušnji, ki se je vršila dno 1. februarja t. 1., je prejol ta jedini izprašovanec izpričevalo zrelosti.
Izpričevalo zrelosti je prejelo teh-le 21 abiturijentov šolskega leta 1903./1904.
(Debeli tisk znači «zrel z odliko».)
O > CQ C- o c
>o
>o
O -M
O
05
cc
cc
O
05
cc
cc
05
05
00
cc
05
05
OO
CD
05
oo
CD
05
00
ttf)
bß
>N	.r-l
Ü hh S ^ -P, M oS
TJ
a s
>S3
c3
o
00
00
CC
oo
00
cc
00
00
cc
00
go
00
00
oo
GO
OJ
>o
M
o
o
a" J 3 •sli		A ►	rudarstvo	o > -H» >co	0 1	O A >■ O 4J	O >- ■p >co
P. o G Cu,M >tJ CS ••-) o c c "O , 'O O M O CQ 'n ^ o		ö co csj T;		*a N (D 1 1 <D >SI	CO rH CÖ co *fH	>■ CO c3 G ?h c3 Ph rH N	'3 c3 5H T3 tSJ
		’-H	CM	-H			
		O O	O	o	o	O	O
		05 05	05	05	05	05	05
		rH rH			rH	rH	r-H
		rH CO	rH	co'	CO	CO	co
		O O	O	o	O	o	o
CO		05 05	05	05	05	05	05
		r-H H	r-H	i-H	r-H	r-H	rH
£		| I	I	I	I	I	
0		1 1	1	1	1	1	
Q		CO CO	t—	CD	CD	t—	CD
		05 O	05	05	05	05	05
	cß	00 05	GO	co	CO	00	CO
		r-H rH	r-H	rH	r-H	r-H	r-H
	C			^			~~—_	
	a	vO' (M	CD	lO	»O	CD	lO
		05 O	05	05	05	05	05
	0	00 05	00	00	GO	00	00
	>0	r-H rH			rH		r-H
	(0						
	bf d)	>tS3	d	fl	Ö		d
	* 0) ••■"»	rH a ^ .S HH	i	a •a	a *5)	a ‘bJD	a &
	N	bß ' *3	>n	>si	» >N*	>N	>N
	cO	>N3 g .52,	Ph	'r-H	rH	Sh	Ph
	C		^ -rH	T5 • rH	TJ .rH	Ti .rH	T3 .rH
	E	'S* *H P	a S	d s • i—S	H S ^ •(—S	td S ^ *(—3	H S ^ «r—S
c	M	S3	c3 3	c3 2	c3 2		CÖ 3
		* ► ri m	P	Ö P	rH ^	s 2	S P
A			• r-s ti ^	• r—3	•r** ^ H^		•r—a Ph
		Jh ►> ^ e*	N	CS3	N	N	N
		» ^ H «	c3 >-	d ►>		c3 >	d >
		1 > .a	rH	Ph	'rH		Ph
		tr* ö *&	HH	H-h	HH	HH	HH
		r-*"	HH	HH	HH	HH	HH
		I .	HH	H-H	HH	HH	HH
		hh a	1	►> 1	K* 1	1^	1
		i>	HH	HH	HH	HH	HH
g		(M		CO	»O		CO
	p	00	GO	CO	O)	00	oo
.H,	_2J	00	00	co	co	CO	co
c§			rH	rH	rH	r-H	rH
				GŽ	a		
"c?					(X*	c3	
&				>co			
ri4		>co a»	Ctf	>cn	o3 5®	.o	■D
• rH		bc	• r—s		o	c	>o
a a> >		S	rS	a • r-s	C3 .> a	S> O	> <v
•♦j m *o		M	HH	HÖ O	S ‘C w Ph	O m	
Ph				cn	d		
							
k			-»J		• r—a	>■ O T3 P	k
o S | ^ *s		• r-s a> -H> d *H >o	t» <D Ö rH w	rH O -4-»	*N •r—> O O		ož co o S
'aš «5 s S M		cž s CO O	r*J • rH Ö >o o s	Cj > O	<3? > d rfJ OJ Ph	>o 0? Ph	K* ri*l C3 3 Ph
05
00
CO
05
co
a
‘So >N '3
£ I
c 3*
Ph
M
CQ
Ph
O
>
t-*
d
T5
P
Ph
O
05
O*
o
05
»o
05
co
r—I
T*
05
00
I
tuo
>N
£
T*
o
05
CO
O
05
CO
O
05
r-H
<M
O
05
>N
H
Cž 3
s g
M
03 > PH
&	r~
g* m ö
M	N ,rV>
d >—1 Ph . >
a
’Sd
o
00
oo
^2 Ir
>o
o
*H
cS
►>
O
T5
0
Ph
13. V šolskem letu 1904./190S.
Za to izkušnjo so jo	vzglasilo vseli 27 javnih	osmošolcev in	3 zunanjiki, ki
so	lani dovršili 8. razred na tem zavodu s povoljnim uspehom; 2	izmed njih sta
zrelostno izkušnjo ponovila, 1 pa se ji jo podvrgel prvič (odstopivši v jesenskem roku od ustne zrelostne izkušnje). Zrelostno naloge so so pisalo dno 29., 30. in 31. maja pa 2. in 3. junija. V izdelovanje so dobili izpraševanci te-le naloge:
1.) Iz latinščino:	a) prevod iz nemščino	v latinščino:	Dr. .Tos. Pirig:
Abiturienten-Vorlagon, Nr.	29: «Der Aufruhr der	pannonischen	Legionen.» —
b)	prevod iz latinščine v nemščino: Livius, lih. II., c. 32. do . . . tabem venisse.
2.) Iz grščine: provod v nemščino: Platon, Sympos. XXXVI od stavka: Ju Ißt ßnrleatte do konca.
3.) Nemški sestavek: «Nil mortalibus ardui est» (Hör.). Mit Rücksicht auf die Erfindungen und Entdeckungen dos letzten Jahrhunderts.
4.) Slovenski sestavek: «Zakaj^naj ljubimo svojo domovino in kako naj kažemo to ljubav?»
5.) Iz matematiko: a) Eine Stadtgemeinde macht eine Anleihe von 2 Millionen K, welche zu 4°/0 antecipando verzinst und in 40 am Schlüsse eines jeden Jahres fälligen Annuitäten amortisiert werden soll. Man berechne die Annuität und für die ersten 5 Jahre die Verzinsungs- und die Tilgungsraten. — b) Stellt man sich vor dom Eingänge eines projektierten geradlinigen Tunnels auf, so erscheint die Kante des Bergrückens unter dem Elevationswinkel (/> = 41° 45' 37"; visiert man hierauf von der anderen Seite 100 m vor dem Eingänge nach demselben Punkte, so ist der Elevatioswinkel i/1 = 43° 52' 30"; wie lang wird der Tunnel werden, wenn der Bergrücken 1250 m hoch ist? — c) Die Höhe eines geraden Kegels beträgt h — 8 cm, der Winkel an der Spitze eines Achsensclmittes 2« = 28° 48'; wie groß ist das Volumen jenes Kugelsektors, von welchem der gegebene Kegel ein Ergänzungsstück bildet? — d) An die Parabol y3— 4 x ist im Punkte mit der Abszisse — 2 1/i eine Tangente gelegt, welche gleichzeitig in demselben Punkte die Tangente eines Kreises ist, der seinen Mittelpunkt in der positiven A'-Achse hat. Wie lautet dio Gleichung des Kreises und wio groß ist die von der Parabel und dem kleineren Kreisbogen begrenzte Fläche?
Ustno izkušnje, ki jim je predsedoval član deželnega šolskega sveta, c. kr. šolski svetnik in ravnatelj tukajšnje višjo realke, gospod dr. Rudolf Junowicz, so so opravile v dobi od 1. do 5. julija. Ker sta dobila 2 osmošolca pri semostralni razredbi dovoljenje, ponoviti po počitnicah izkušnjo iz jednega predmeta, jo prišlo k ustni zrelostni izkušnji le 28 izpraševancov. Izmed njih se jo priznalo 2 izpričevalo zrelosti z odliko, 18 (med njimi 1 zunanjiku) izpričevalo zrelosti, 8 (med njimi
2	zunanjikoina) pa se jo dovolilo ponoviti izkušnjo iz jednega predmetu v jesenskem roku.
Izpričevalo zrelosti je prejelo teh-le 20 abiturijentov šolskega leta 1904./1905.
(Debeli tisk znači «zrel z odliko».)
»O
co
»o
00
05
co
»o
05
05
co
00
05
oo
00
05
00
co
cn
GO
00
05
fj
00
05
co
o
o
05
05
co
co
05
00
fcß
>tS3
Sh
'TJ
N Ä
C2	N	M
co
CO
oo
00
00
00
00
oo
00
00
co
00
co
>o
>3
>o
>0
«is
"o ^ « Cl, O ^ — 2*~ O C O "O . "O
O fc- o Wn-ö
aj
.0
o
Q
►
Ci
<M
O O
05 03
i—< —< o
05
ci
• Sh
'	^	CÖ
t-
S g
d ::
S _
g s.g.
O 03
c ^ o ns
O -Ö ro o
IO
o
05
r-H
Th
o
05
Th
o
05
CO
o
05
a
'S) 2
• •4»^
>N cO
a a
. 03 Sh r*~
N o 2 ^
a
‘5b
>N	d • r—s
	d
ci	Sh
	
	hH
N	►>
ci .
Ci
ci
a
‘5b
oo
00
o
«
03
a
o
>6
o
03
>o
>
o
o
a
»o
o
05
o
05
oo
05
CO
r-H
L-
05
CO
a
‘5b
>CS3
Sh
nS • -
Ci rd d d
• r—s IH--}
co
05
co
05
00
d
03
>o
*-3
o
03
d
o
o
05
rH
05
05 cg
2‘P
\ ci 00 > 05 p
00 j3
^ 03 *-W
o
nS
»O
o
05
Th
O
05
O
o
05
03
>o
JD
^3
O
03
d
a
’5b
>n .d
£ §
	Sh	
razr	ani raz	’S ci
	‘J HH	• r—>
HH i—1 HH	-=> S • r—»	3 d • r-s
03	y-A o	h-3
• r— -M 03	k ns >	
3 f~>	d S a 2	a
-3	‘5b HH HH	‘5b
d >n HH		>n Sh
• rH	'S -®	
Sh NJ ci	. -4-* HH JÖ3	HH HH
	ci ’o	ci
»o
00
co
-H >
O
&
d>
73 .rH
crj 5
ci
>
‘8
C/3
03
>o
l-
CO
00
>o
o
05
r-H
Th
o
05
co
05
00
05
co
a
‘Sb
>N
'S .rH
s *
^	• I 5
cs 3 c d
• I—s
Sh h-3
P-Š
m
<i
O
03
fc>
ci
• r—s
w
03
>o
Cj
aj
>
d
►■a
pravo- znaustvo	o 1 > C/3 ci d Sh ci ^ d N
»O	iO
o	o
05	05
•—«	rH
Th	^h~
o	o
C“- •	05
7	7
i co	1 00
05	05
GO	00
1	
L—	
05	05
go	oo
	r—'
•	•
a	8
’5b	‘5b
>cs5	>si
Sh	Sh
ns .rH	ns .rH
• d	• d
hh --HH jg.	^ • r—5
ci 3	ci 3
d d	d d
• r—s	
Sh*	Sh h3
N	N
ci >	Cj
	
HH	HH
h-H	HH
HH	HH
h> 1	k>“ |
hH	HH
CD	CD	«-	IO
00	00	oo	co
co	CO	co	co
	r_H	r-H	
ci
ci^
Q
9
• I-9
h-;
rd
03
Sh
ci
HÖ
s
Ld
ci
l3
ci
>
ci
w
S-S,
'S I
o 03 co aj
r*
03 ci
Th
o
05
rH
co"
o
05
00
05
co
05
co
■o
o
05
r-H
Th
o
05
.2 ’5b (
>N * Sh ■
ns
d
8
‘5b
CA Sh ._
03	£
d . ci
^ .O
ci d
p 3*
-7t
Sh
d
bb
o
>M H
'S o
W J2 o
k ‘-H
o
<5
o
a>
>
o
03
>o
JO
^3
O
03
05
05
CO
00
05
00
CD
05
00
»o‘
05
00
»o
o
05
Th
o
05
o
o
05
05
05
oo
s
5b
>N
Sh
T3
8
5b
>N
Sh
T3
*d	HH	*d
ci	HH	5
• r-»	ci	• r—S
	d ^	
d •r—s K-]	Sh N	d • r—s H^
>	7t	>
modroslovje	zdravilstvo	neodločen	
»O		|	»o
o	o	o	o
05	05	05	05
	T—H	rH	
Th	Th	O	
o	o	O	o
05	05	05	05
rH I	I	|	rH I
1 00	1 00	1 co	1 c*
05	05	05	o
00	CO	co	05
		rH	
	t—	L-	T_^~"
05	05	05	o
CO	00	oo	05
rH	’~~K		rH
O
t>
ci
ns
d
Sh
05
oo
CD
05
OO
d
&
’5b
>CS3
Sh
ns .,
ci ,jD d d
N
CÖ
Sh
I
»O
00
oo
d
rO
03
Sh
H
CD
00
00
ci
s
^ci
3
d
J
*5b
>N
Sh
n3
ci ,jD d d
•I d
s^
N
CŽ ^ Sh
»O
00
00
Ü
>ü ‘5 3 :2 -2«
>N _
s 3
a^s
'äü 'S -M
a
Ec
>N N i 03
0/3 rl
§ >o
W >
dS,
a «3
ö ä
ci 03
Sh
N
ci
Sh
ci ^ d £
e * ‘ rv> N ^
ci
Sh >
»O
O
05
rH
Th
O
05
oo
05
00
05
oo
nS ci O nS
5 §h d 5^ o
bß
»o
O
05
Th'
O
05
co
05
00
rH
05
00
o
►
03
>N
d
a
’5b
>CS5 ’!
ns .
8
5b
>N
Sh
ns
^ 'S d ''S Ü " s
^ > s >
N
Ci	IH
o
'TJ
d
H-J
ci
H-J
M
O
cö
d
cd
a?
O
Sh
ci
>tc
a
’C
Ph
io
co
00
TS §
rK
O Sh
.03 •d> ci* G -+-» Sh>CO O
O ci d
ci
Sh
d
ci
Sh
PH
CD
00
oo
ci
d
ci
• r—3
3
d
d
8
‘5b
>N
Sh
ns
ci .o d d
• r—s
Sh
N
ci t> Sh
I
>o
CO
00
d
.03Ä
s.i
o
o
05
05
05
00
l—
05
00
CD
05
00
d ö
a?
‘5cO
rd »>
•d ^
o
05
o
o
05
Th
o
05
CO
o
05
CM
O
05
O
05
d
8
,'as
>N3 Sh
a
5b
>N
Sh
nd
g>g rörO
« > g ža
d	CO	
		N >
N	ä	ci
ci	03	'H
Sh	d	. •
. •	N	
HH	Sh N	
	ci	
HH	Sh	
5 3
d
&’s*
ci
Sh >
»O
00
00
bX) ^
ö ^
P «3 rO Sh
d <13 03 rd
ci
d
ci
Sh
ci
Cf)
d
Ph
ci
ci
r^
>w
Kf)
d
ci
o
IX.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 16. September 1901, Z. 32.629, womit der Professor an der Staatsrealschule in Salzburg Schulrat Hermann Lukas mit den Funktionen eines Fachinspektors finden Zeichenunterricht an Mittelschulen, Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten in Oberösterreich, Salzburg, Steiermark, Kärnten und Krain für das Schuljahr 1904/5 betraut wird.
2.) Der Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 9. Juli 1904, Z. 19.4(17, ermächtigt don k. k. Landesschulrat, Zeichenlehrern, die sich durch fachliche Tüchtigkeit und pädagogisches Geschick auszeichnen, die Anwendung einer freieren Methode beim Zeichenunterrichte unter gewissen Bedingungen und Vorsichten zu gestatten.. Im Sinne dieses Ministerialerlasses gestattete der k. k. Landesschulrat mit dem Erlasse vom 2. November 1904, Z. 4762, dein Zeichenlehrer an den beiden hiesigen Gymnasien die Anwendung einer freieren Lehrmethode, bei welcher jedoch bestimmte, von der letztgenannten Schulbehörde im Einvernehmen mit dem Fachinspcktor für den Zeichenunterricht gegebene Weisungen zu befolgen sind.
3.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 18. November 1904, Z. 4843, womit der Lehrkörper neuerlich angewiesen wird, bei den Prüfungen der Aufnahmswerber in die I. Klasse im Sinne der diesbezüglichen schulbehördliclien Erlässe mit jener Sorgfalt und Strenge vorzugehen, welche behufs Fernhaltung unreifer Elemente von den Mittelschulen unbedingt erforderlich und demnach ebensosehr im Interesse des Unterrichtes wie in dem der Schüler gelegen ist.
4.) Erlaß dos k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 21. November 1904, Z. 40.508, betreffend den Verkehr der Lehrer mit den Angehörigen der Schüler und die Behandlung der Letzteren.
5.) Der Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 22. Februar 1905, Z. 756, genehmigt den vom Lehrkörper gestellten Antrag, betreffend die Auflassung der Schulmesse an Wochentagen.
6.) Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom
12.	April 1905, Z. 534, betreffend die Behandlung anonymer Anzoigen gegen Lehrpersonen.
7.) Der Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 26. Mai 1905, Z. 1541, genehmigt die von den Direktoren der hierortigen Mittelschulen und der k. k. Lehrerund Lehrerinnenbildungsanstalt in den Konferenzen vom 2. November und 27. Dezember 1904, sowie vom 19. März 1905 gestellton Anträge auf Abänderung des bisherigen Modus der Revision der Schülerwohnungen.
8.) Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom
9.	Mai 1905, Z. 16.187: Ein Abiturient, von dessen schriftlichen Arbeiten bei der Maturitätsprüfung im Sommertormino vior oder mehr als nicht genügend oder ganz ungenügend befunden worden sind, und dem aus einem Gegenstände eine Somestral-Wiederholungsprüfung bewilligt wurde, ist nicht als bei der Maturitätsprüfung reprobiert zu betrachten, da er erst nach mit Erfolg abgelegter Semostral-Wiederholungsprüfung, somit erst im Herbsttormine desselben Schuljahres zur Maturitätsprüfung gelangen kann. Seino vor der Somcstralklassitikation abgelieforten
schriftlichen Maturitätsarbeiten haben daher in der Regel keine Giltigkeit und er wird im Herbsttermine von neuem zur ganzen Maturitätsprüfung, d. h. zunächst zur schriftlichen und nach Maßgabe derselben auch zur mündlichen Prüfung zuzulassen sein. Auch im Falle eines ungünstigen Ergebnisses der Semestral-Wiederholungsprüfung kann von einer Reprobation keine Rede sein, da ein solcher Abiturient seine Mittelschulstudien noch nicht ordnungsmäßig absolviert hat und daher erst nach Ablauf eines weiteren Schuljahres zur Maturitätsprüfung zugelassen werden kann.
X.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
(Zvršitev ministerske narodbo z dne 12. oktobra 1. 1890., št. 1853.)
Preteklo šolsko leto je bilo telesnemu razvoju šolske mladine precej neugodno. Deževna jesen je bila vzrok, da se je vršilo v I. polletju samo pet izletov na Golovec in da se radi moče ni jedenkrat ni moglo igrati na travniku.
Istotako je oviralo vreme od 1. do konca maja kopanje (plavanje).
Šolske igre je vodil s hvalno vnemo in potrebno opreznostjo namestni učitelj Hinko Klešnik.
A.	Nižja gimnazija.
(I. do IV. razred.)
Igralo se je ob četrtkih in sobotah (izjemoma tudi ob torkih in sredah) na travniku, ki ga je odmenil v ta namen slavni mestni zbor. Igre so si smeli učenci izbirati sami.
Učenci I. in II. razreda so «bili kozo», ali pa vlekli vrv, učenci III. in IV. razreda pa so najraje balincali in metali veliko žogo, nekateri pa so metali železno pločo (discus).
Kdaj so je igralo, oziroma kam so jo šlo, in koliko je bilo udeležencev,. kaže naslednja preglednica:
1) a n		Igrišče, oziroma pot	Cas	Število udeležencev
li.	oktobra 1904	na Golovec	W, 4-A	120
13.	»	» »	1 V,-**/.	140
ir>.	»	» »	17,-47,	110
22.	»	» »	17,-47,	90
27.	*	» »	17,-47.	70
1.	aprila 1905	Golovec	2-5	160
1 8'	»	»	2-5	80
13.	»	»	2—5	GO
15.	»	*	2—5	80
27.	»	travnik	2-5	80
29.	»	»	3—5	90
2.	majnika	»	8-5	70
1) a n		Igrišče, oziroma pot	Čas	Število udeležencev
4.	majnika 1905	travnik	3-5	60
11.	»	>	3-5	40
18.	»	»	3—5	35
20.	»	»	3—5	40
27*	»	»	3-5	50
:io.	»	»	374-674	40
3.	junija	Večna pot	3— 6	40
<>.	>	y> »	3-6	40
7.	>	travnik	3—5	30
15.	»	»	3—5	35
17.	»	»	37,—67,	45
20.	»	»	3—5	40
24.	»		37.-67,	30
27.	»	»	3-5	40
28.	*	»	3-5	40
1.	julija	Golovec-Orle Lavrica	2—5	(iO
B.	Višja gimnazija.
V.	in VI. razred sta igrala svojo igro (kroket) navadno oh četrtkih in sobotah na šolskem dvorišču.
Potrebnih igral je pribavilo ravnateljstvo iz prispevkov, ki jih v ta namen plačujejo učenci.
Vsak dan so je dovolilo učencem med posameznimi dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10, oziroma 15 minut odmora; ta čas so se učenci smeli izprebajati po prostornem dvorišču, dočim so so zračile učilnice.
XI.
Kronika.
Šolsko leto 1904./1905. se je pričelo dno 18. septembra s slovesno sv. mašo z «Veni sancte», ki jo jo v nunski cerkvi služil preč. gospod katehet profesor dr. Gregorij Pečjak. Vzprejemno izkušnje so so opravile dno 16. septembra, ponavljalne in dodatno pa v dobi od 16. do 18. septembra. Zavod jo štel v minulem šolskem letu 8 razredov s tremi vzporednimi oddelki (I. 1)., II. b. in III. b.). Poučevalo pa je na njem 16 učiteljev: ravnatelj, 10 profesorjev, 1 redni in 4 namestili učitelji. Ker deloma na odpust danemu profesorju dr. L. Požarju ni bilo možno dobiti primernega namestnika, so so njegove učno ure porazdelile med učitelje jezikoslovce.
Tekom I. polletja jo zavod večkrat počastil s svojim posetom c. kr. deželni šolski nadzornik, gospod Fran Hubad, ter je prisostvoval pouku v nekaterih razredih.
Prvo polletje se je končalo dne 11. februarja s sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen, drugo pa so je pričelo dne 15. februarja.
Bogoslužno vajo: God Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. jo obhajal zavod dne 4. oktobra s sv. mašo, ki se je po njej pela cesarska pesen. Dne 19. novembra pa se je služila spominska.sv. maša za Njeno veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učitoljstvo se jo vrhutega še udeležilo tudi še slovesnih sv. maš v stolnici na rojstveni in godovni dan Njegovega veličanstva cesarja. Franca Jožefa I. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajne ude presvetle cesarsko rodovine (dno 10. septembra za Njeno veličanstvo cesarico Elizabeto, dno 1. julija pa za Njegovo veličanstvo cesarja Ferdinanda I.) — K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. na-učnega ministerstva z dne 23. junija 1. 1899., štev. 861 ex 1897, so se vršile dno 1(>., 17. in 18. aprila v nunski cerkvi duhovne vaje, ki jili je vodil preč. gospod katehet prof. dr. Gregorij Pečjak. Od istega pripravljeni so prejeli 3 učenci o duhovem svetstvo sv. birme, 5 pa dne 22. junija prvič sv. obhajilo. Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi (od 8. do 9. ure), v prvih dveh jesenskih mesecih pa tamisto dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih) tudi še sv. maše, darovane pred šolskim poukom. Cerkveno petje sta vodilai osmošolec Alojzij Juvan in sedmošolec Bruno Start: drugi je ravnal mešani, prvi pa moški zbor ter oskrboval tudi igranje na harmoniju. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. rešnjega telesa (dno 22. junija), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (dne 22. aprila).
Zdravstveno stanje učencev letos ni bilo nič kaj ugodno; nevarno obolelo je namreč med šolskim letom več učencev, izmed katerih so se morali štirje oka-niti učenja popolnoma ali vsaj za dalje časa.
Pismene in ustne premestne izkušnje so se vršile v dobi od 19. do 30. junija; razredbene konference so bile dne 6., 7. in 8., završna pa 14. julija. Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija s slovesno sv. zahvalno mašo, po kateri so je pela cesarska pesen. Vzprejemne izkušnje za vstop v 1. razred, ki se je bilo zanj oglasiti dne 9. julija, so se pričele v soboto dne 15. julija ob osmih dopoludne.
XII.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1905./1906.
Šolsko leto 1905./1906. so prične v ponedeljek dne 18. septembra s slovosno sveto mašo z «Veni sanete», ki se bo služila ob desetih v nunski cerkvi. Na novo vstopajočim učencem (vseh razredov) se je zglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojst-venim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 4 K 20 b vzprejemniue in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebito izkušnje vzprejetih v I. razred, se bodo pobirale te pristojbine šele po istinitem vstopu v šolo (dne 20. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega leta 1905 dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa
II. drl. g.	6
c. kr. naučnega ministerstva z dno 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim redo iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 16. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoludne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih minist, razpisov z dne 14. marcija 1870. I, štev. 2370, in z dne 27. inaja 1884. ]., štov. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) sprotnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil: v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljono.
Po 15. septembru so na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 40 l» prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo prostopiti z drugih učilišč na e. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbo na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svojo nauke kje drugje.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršilo v dobi od 16. do 18. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzem. I.).
Dne 19. septembra so prične redni šolski pouk ob osmih dopoludne.
Zapiski učnih knjig se dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih.
Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zinislu razpisa visokega naučnega ministerstva z dne ü. maja 1. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnino tor oddati dotične prošnjo ravnateljstvu v prvili osmih dneh šolskega lota. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno* («befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali «povoljno-, v pridnosti pa »vztrajno» («ausdauernd») ali «povoljno», koncem 1. polletja pa 1. razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseh drugih slučajih morajo nooproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tom presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razpisu vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1. 1886., štov. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno».
Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridem') revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvonem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu presl. c. kr. deželnega šolskega sveta z dno 28. avgusta
1.1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah nc smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejem izjemoma dovoliti le e. kr. deželni šolski svet.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na jedno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vložo p. n. roditelji ali varuhi doticnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseli drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovano gimnazije.
Ravnateljstvo.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1905/1906 betreffend.
Das Schuljahr 1905/1906 beginnt Montag den 18. September mit einem heil. Geistamte, welches um 10 Uhr in der Ursulinenkirche abgehalten werden wird. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Taufschein, die Schulnachrichten, resp. das Zeugnis über das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber iiberdios die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 2 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die I. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 20. September) oingehoben werden.
Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1905 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um
3	Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt:	«In	der Religion jenes Mali von
Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen».
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einor anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 15. September worden neu eintretonde Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 17. September bei der Direcktion mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-und Spielmittelbeitrag von 2 K 40 h zu erlegen
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die I. bis VII1. Klasse linden in der Zeit vom 16. bis 18. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 19. September um 8 Uhr vormittags.
Die Verzeichnisse der pro 1905/1906 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher sind in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlübl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Radmannnsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weichselburg und Stein angeboren, hierorts nur ausnahmsweise in bosonders berUcksiohtigungswiirdigon Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche einschroiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchton Gymnasiums einzubringen ist.
Die Direktion.
Imenik učencev.
I. a.
Adamič Josip, Ortnek pri Ribnici, liahovec Fran, Ljubljana.
Bahovec Ivan, Ljubljana.
Belak Josip, St.Vid na Planini na Štajerskem. Božič Alojzij, Selce pri Leskovcu.
Cepuder Kamilo, Leskovec.
Celešnik Jakob, Gor. Hotič pri Litiji.
(lesnik Dragotin, Predoslje pri Kranju. Cešnovar Ivan, Ljubljana.
Oopič Jakob, Zagorje pri Št. Petru.
Čoš Fran, Perovo pri K o vem mestu.
Oekv&l Ciril, Ljubljana.
Detela Martin, Moravčo.
Drolc Matej, Špitalič.
Flerin Karol, Goričica pri Ihanu.
Gärtner Bogomil, Adergaz pri Velesovem. Gaspari Anton, Šelšček pri Cerknici. Gregorc Ivan, Podtabor pri Podbrezju.
Ilrib Ivan, Vipava.
Kokalj Fran, Gornji Preker pri Moravčah. Kopriva Ivan, Ljubljana.
Kozinec Alojzij, Ljubljana.
Kramar Rudolf. Ljubljana.
Kranjec Silvester, Ljubljana.
Lapajne Alfonz, lijubljana.
Lavrič Vincencij, lvozarišče pri Starem trgu Levar Matija, Rakek.
I. b.
Aliec Jožef, Turjak.
Albreht Ivan, Hotederšica.
Aljančič Ernest, Trebnje.
Ambrožič Fran, Gabrije pri Dobrovi. Brezovar Avguštin, Kurpano.
Ccrmak Jaroslav, Ljubljana.
Drobnič Ivan, Velika Stara Vas.
Elsner Jožef, Litija.
Gorše Martin, Zamostec.
Grabnar Stanko, Ljubljana.
Habe Fran, Zadlog.
Hribar Leopold, Trnovče.
Ilovar Fran, Šmartno pri Litiji.
Jager Matija, Ljubljana.
Jamnik Karol, Brankovo.
Jesih Jožef, Sava pri Litiji.
Jevnikar Lovro, Veliko Mlačevo.
Kavčič Anton, Koseze pri Ljubljani. Keržiu Fran, Dobrunje.
Kogovšek Fran, Rovte.
Kološa Ivan, Ljubljana.
Kramar Rihard, Škofja Loka. l;Onassi Julij, Zgornji Logatec.
Lobe Ludovik, Zagradec.
zred. B'
Likar Stanislav, Rakek.
Ločnik Viljem, Ljubljana.
Lojk Bernard, Črniče pri Gorici na Pri morskem.
Mavrič Martin, Bohinjska Bistrica.
Mlakar Fran, Senožečo.
Paternost Fran, Dano pri Starem Trgu. Petan Josip, Bukošek pri Brežicah na Sta jerskom.
Peteln Anton, Ljubljana.
Poženel Alojzij, Rakitnik pri Postojni. Rogelj Anton, Prevalje pri Kamniku. Schiffrer Kazimir, Rudnik pri Ljubljani. Schiffrer Vilibald, Ljubljana.
Schrey Amon, Bled.
Sonc Stanislav, Tržišče pri Mokronogu. Stole Albin, Idrija.
Stojkovič Josip, Breg pri Borovnici.
Špenko Josip, Podgora pri Dolu.
Šmita Jakob, Zapuže pri BoStanju.
Tomc Albin, Ljubljana.
Tomc Stanislav, Ljubljana.
Uran Andrej, Ljubljana.
Urbančič Ivan, Zgornja Šiška.
Urbas Fran, Gor Logatec.
Vadnjal Ivan, Zagorje pri St. Petru. Zalokar Rok, Št. Vid nad Ljubljano.
razred.
Logar Jožef, Železniki.
Milavec Alojzij, Maine pri Planini.
Nanut Anton, Šlavina.
Orehek Karol, Krasce.
Peček Fran, Malo Lašče.
Penko Fran, Paličje.
Peterlin Alojzij, Dolšak pri Robu.
Plaznik Ivan, Močilno pri Zidanem mostu. Pogorolc Karol, Ljubljana.
Premk Edvard, Lukovica pri Logu.
Puc Viktor, Colr pri Vipavi.
Ravnikar Ivan, Črnomelj.
Hebec Jožef, Radohova Vas.
Rosulnik Lovro, Potok pri Vodicah.
Sajovic Vinko, Ljubljana.
Sinfbnčič Ivan, Ljubljana.
Sirk Jožef, Ljubljana.
Skobo Ignacij, Budganja Vas Stenovec Ivftn, Smlednik.
Svetličič Vladimir, Rakek.
Šinkovec Miroslav, Idrija.
Siraj Fran, Gradišče pri Robu.
Tomec Ignacij, Moravče.
Ulčar Jakob, Rudnik pri Kamniku.
* Debeli tisk z.nači odličnjake.
Urek Fran, Ljubljana.
Uršič Julij, Ilirska Bistrica.
Vovk Alojzij, Bleč Vrh.
Završnik Ignacij, .Spodnji Tustajn.
Zelenik Karol, Crmla, Slovensko Gorico. Zobec Ivan, Spodnje Pirniče.
II. a
Arko Alojzij, Otavico pri Ribnici.
Brodar Srečko, Ljubljana.
Cirman Aojzij, St. Vid nad Ljubljano. Drašler Fran, Allegheny v Ameriki.
Franza Josip, Skedenj na Primorskem, do Gleria Josip, Dolenji Logatec.
Gostiša Fran, Sapjane v Istri.
Herzog Josip, Ljubljana.
Ilaš Ilinko, Vače.
Jaklič Fran, Andol pri Sv. Gregorju.
Jelenc Leon, Št. Jur pri Kranju.
Jerin Jurij, Zagorje ob Savi.
Kos Josip, Ljubljana.
Kramar Fran, Ljubljana.
Lavrič Ivan, Travnik v Loškem potoku. Lenarčič Anton, Št. Vid nad Ljubljano. Logar Anton, Dobrova pri Ljubljani. Magolič Ludovik, Domžale.
II. b
Bregar Vladimir, Kranjska gora.
Brus Lavoslav, Polica pri Višnji gori. Cehun Fran, Ljubljana.
Dernovšok Rado, Brežice na Štajerskem. Gabrovšek Andrej, Rovte nad Logatcem. Gerčar Jakob, Dupelnjo pri Kamniku. Gostiša Josip, Gor. Logatec.
Klančičar Fran, Ljubljana.
Koblar Fran, Železniki.
Kolbesen Herman, Medvedjak.
Kostanjevec Božidar, Col pri Vipavi.
Košir Makso, Ljubljana.
Kramar Fran, Ljubljana.
Lapajne Stanislav, Postojna.
Luštrek Feliks, Vorjo pri Modvodab.
Matš Avgust, Ljubljana.
Modic Peter, Iška Loka pri Igu.
III. 8
Borštnik Božidar, Hrib pri Žužemberku. Fajdiga Bogomir, Novo mesto.
Fegic Josip, Sturja pri Vipavi.
Goljar Fran, Podgora pri Št. Vidu.
Gosar Andrej, Dolenji Logatec.
Gostiša Avguštin, Dolenji Logatec.
Janežič Matija, Peče pri Moravčah. Jeretina Karol, Ljubljana.
Lokar Anton, Ljubljana.
Maicen Henrik, Vipava.
Malin Ivan, Ljubljana.
Možek Fran, Kot pri Igu.
Novak Anton, Štepanja vas pri Ljubljani.
Zoro Ivan, Sv. Valburga.
Zupančič Ivan, Veliki Lipoglav.
Železnik Fran, Ljubljana.
lladi bolezni ncizprašan:
Domianovič Rihard, Ljubljana.
. razred.
Majaron Josip, Borovnica.
Marolt Fran, Brdo pri Kamniku.
Muškat Sročko, Ljubljana.
Pečnik Fran, Stožice pri Ljubljani. Pirkovič Vladimir, Spodnja Šiška.
Pirnat Leopold, Nožiče pri Kamniku. Richter Rudolf, Vinica.
Solan Anton, Dobrunje pri Ljubljani. Steiner Dragotin, Zagorje ob Savi.
Šuštar Lovro, Stob pri Domžalah. Urbančič Fran, Ljubljana.
Ustar Fran, Slivno pri Litiji.
Večerin Rudolf, Ljubljana.
Velikajna Josip, Ljubljana.
Zajec Josip, Volosko na Primorskem. £orec Ivan, Log pri Borovnici.
Žvokelj Dominik, Vrhpolje pri Vipavi.
. razred.
Pestotnik Anton, Ljubljana.
Poženel Anton, Lomo pri Idriji.
Primšar Miroslav, Ribnica.
Schiffrer Stanislav, Ljubljana.
Simonič Adolf, Kranjska gora.
Stanonik Ivan, Horjul.
Sturm Andrej, Košana pri Postojni. Suhadolnik Andrej, Jezero pri Presorju. Šerik Viktor, Ljubljana.
Tominec Ivan, Lome pri Idriji.
Tratnik Lavoslav, Idrija.
Vodnik Ivan, Podolnica pri Horjulu. Zadnik Ivan, Otavico pri Ribnici.
Zajec Ladislav, Potok pri Trebnjem.
Zorc Ivan, Ljubljana.
Zorman Ivan, Ljubljana,
Žnidaršič Fran, Stari trg pri Ložu.
b. razred.
Ojstriš Martin, Ljubljana.
Privšok Fran, Št. Pavel na Štajerskem. Ramovž Fran, Ljubljana.
Rus Alojzij, Bled.
Sorčič Fran, Kapele pri Brežicah na Štaj. Svotlič Ferdinand, Ljubljana.
Šavelj Anton, Rudnik pri Kamniku.
Šavelj Ludovik, Rudnik pri Kamniku. Škof Fran, Ljubljana.
Tomoc Viktor, Fara na Blokah.
(Jrbas Fran, Unec.
Žan Emil, Ljubljana.
Žgur Ivan, Podraga pri Vipavi.
III.	b. razred.
Abram Anton, Tupeljče.
Bajec Fran, Cevice pri Dol. Logatcu. Bolo Andrej, Slavina.
Burja Alojzij, Senožeče.
Burja Anton, Loko pri Kamniku. Derganc Albert, Ljubljana.
(iabršok Ladislav, Krško.
Jerman Alojzij, Trbovlje.
Klembas Anton, Ljubljana.
Kmet Herman, Št. Lovrenc ob Temenici. Kovačič Fran, Slavina.
Krakar Josip, Kranj.
Lekan Ivan, Vipava.
Melik Anton, Crna vas.
Morješič Filip, Ljubljana.
Mikuž Rudolf, Gornji Grad.
Primec Fran, Zalog pri Šmarju.
Sterle Davorin, Cevice pri Dol. Logatcu. Sturm Ivan, Dolenja Košana.
Sušnik Fran, Velika Kostrelnica.
Svetek Miroslav, Ljubljana.
Šefman Karol, Kranjska Gora.
Stamcar Milan, Ljubljana.
Vrtačnik Anton, Vič pri Ljubljani. Zalokar Vinko, Škocijan pri Turjaku. Zargi Stanko, Ljubljana.
IV.	razred.
Arselin Avguštin, Ljubno pri Radovljici. Babič Vladimir, Kranj.
Cerar Rudolf, Moravče.
Decjual Fran, Ljubljana.
Gabrovšek Fran, Rovte pri Logatcu Genvaiss Josip, Bedenica na llrvatskem. Grum Alojzij, Mali Lipoglav, ilabijau Ivan, Dol.
Helmich Julij, Trebnje.
Jelenec Josip, Trnje pri Slavini.
Justin Rafael, Novo mesto.
Kaučič Rafael, Radeče pri Zidanem mostu. Kete Ivan, Dolenje pri Vipavi.
Koder Anton, Zagorje ob Savi.
Kovačič Fran, Sinejo pri Premu.
Kranjc Ivan, Podgora pri Vrhniki.
Kržan Fran, Ljubljana.
Lipej Matija, Šikolje na Štajerskem. Ločnilc Emerik, Borovnica.
Lojk Rudolf, Černiče pri Ajdovščini.
Lovšin Fran, Sušjo pri Ribnici.
Lovšin Ivan, Spodnje Laze pri Ribnici.
Martinčič Andrej, Artiče pri Zagorju ob Savi. Matičič Ivan, Rakek.
Pečkaj Ivan, Brod pri Logatcu.
Pelc Stanko, Ljubljana.
Peterlin Fran, Kisovec pri Zagorju ob Savi. Pucelj Ivan, Gorenja vas pri Ribnici.
Ravnik Josip, Bohinjska Bistrica.
Rodič Alojzij, Sv. Jurij pod Kumom. Rupnik Ferdinand, Ig pri Ljubljani.
Selan Ivan, Štopanja vas pri Ljubljani. Supan Ivan, Liboje pri Celju na Štajerskem. Svetina Stanko, Šmarje pod Ljubljano.
Širaj Jakob, Metulje na Blokah.
Šušteršič Fran, Horjul.
Tršar Fran, Dolenja Planina.
Velkavrh Stanko, Ljubljana.
Vizjak Janko, Ljubljana.
Zalar Matija, Pudob pri Ložu.
Zavrl Alfonz, Velika Goba.
Železnik Fran, Orle pri Krškem.
Žerjav Ivan, Toplice pri Novem mestu.
V.	razred.
Bole Ivan, Laze pri Planini.
Božič Jakob, Gornji Grad na Štajerskem. Bratina Sava, Tolmin na Primorskem.
Dostal Adolf, Ljubljana.
Ganoni Josip, Breznica.
de Gleria Stanko, Dolenji Logatec.
de Gleria Viktor, Dolenji Logatoc.
Gomilšek Vladimir, Stara vas pri Vidmu na Štajerskem.
Hladnik Leopold, Idrija.
Hönigmann Fran, Goriča vas pri Ribnici.
Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici.
Knavs Karol, Ivržeti pri Sodražici.
Kokel Fran, Idrija.
Kovačič Ivan, Smerjo pri Ilirski Bistrici. Levar Ivau, Rakek.
Levičnik Fran, Škofja Loka.
del Linz Aleksander, Ilruševje pri Postojni.
Lobe Ivan, Zagradec.
Maršič Fran, Globolj pri Sodražici. Mohorič Ivan, Idrija.
Petkovšek Valentin, Stara Vrhnika. Punčuh Friderik, Orešje pri Vipavi. Ravnikar Fran, Ljubljana.
Sečnik Josip, Šamotorica.
Solan Anton, Dobrunjo pri Ljubljani. Semič Alojzij, Spodnja Šiška.
Skubic Štefan, Polica pri Višnji gori. Šinkovec Karol, Idrija.
Škerbec Matija,. Podeorkev pri Ložu. Tomo Alojzij, Ljubljana.
Trevon Viktor, Idrija.
Uran Ivan, Ljubljana.
Ustar Anton,.Slivna pri Vačah.
Zajc Karol, Zigmarice pri Sdoražici.
VI.	razred.
Cepuder Josip, Litija.
Cepuder Milan, Litija.
Dežela Mirko, Idrija.
Dolinar Josip, Dobrova.
Favai Ivan, Spodnja Šiška.
Grum Josip, Lipoglav.
Kobi Ferdinand, Breg pri Borovnici.
Koder Fran, Zagorje ob Savi.
Kodre Anton, Gorenja Branica pri Vipavi. Koechler Richard, Ljubljana.
Kristan Pavel, Orebek.
Lavrič Anton, Vič pri Ljubljani.
VII.
Aleš Fran, Ljubljana.
Borštnik Vladimir, Hrib pri Žužemberku. Bratina Fran, Ustje priv Ajdovščini.
Černe Josip, Dvor pri Žužemberku.
Domicelj Ivan, Zagorje na Pivki.
Grebenc Oton, Kadečo pri Zidanem mostu. Kavčič Fran, Koseze nad Ljubljano. Korošec Josip, Sv. Bolfenk na Štajerskem. Lončar Fran, Ljubljana.
VIII.
Agneletto Josip, Trsek v Istri.
Bačar Justus, Ubanjc pri Ajdovščini na Primorskem.
Bercž Ivan, Mošnja pri Kamnigorici.
Bizjak Fran, Sanabor pri Vipavi.
Bončina Fran, Spodnja Idrija.
Boštjančič Leopold, Smerjo pri II. Bistrici. Černe Filip, Tomaj na Primorskem.
Černe Ivan, Ljubljana.
Černič Mirko, Črnomelj.
Česnik Ivan, Sanabor pri Vipavi.
Erjavec Anton, Brod pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Gostič Anton, Ljubljana.
Juvan Alojzij, Vače.
Luscbützky Josip, Gorenje Ležeče.
Lušin Dominik, Hrib pri Loškem potoku. Močnik Josip, Idrija.
Peklaj Josip, Setnica pri Polhovem Gradcu. Peršin Aleš, Stožice.
Petrič Rafael, Strug.
Rupnik Pavel, Št. Vid nad Ljubljano.
Senčar Dušan, Senožeče.
Stojkovič Gašper, Podgrad pri Zalogu. Škof Fran, Ljubljana.
Vrhovnik Fran, Mengeš.
Zupančič Viktor, Kranjska gora.
razred.
Oblak Valontin, Horjul.
Poženel Karol, Rakitnik pri Postojni. Prijatelj Ivan, Škrlovica pri Velikih Laščah. Selan Fran, Dobrunje pri Ljubljani.
Sovre Anton, Šavna peč pri Zidanem mostu. Staro Bruno, Kranj.
Vadnal Ludovik, Borovnica.
Zlatnar Fran, Godič pri Kamniku.
razred.
Kandare Albin, Ljubljana.
Karlin Ivan, Kranj.
Kisovec Alojzij, Trebelno.
Kovač Fran, Ljubljana.
Ladiha Ludovik, Trebnje.
Osana Josip, Ljubljana.
Primšar Fran, Žlebič pri Ribnici.
Prislan Fran, Gornji grad na Štajerskem. Sitar Ivan, Ljubljana.
Svetek Stanislav, Ljubljana.
Šabec Karol, Selce pri Št. Petru.
Šiška Ivan, Hrastje pri Ljubljani.
Tavzes Karol, Idrija.
Vertačnik Alojzij, Vič.