POL ZA SMEH, POL ZA RES.
Iz torbe o. Ivana svetokrižkega.
Priredil Josip Balič.
6. Nebo in zemlja v sporu.
nMg^p ebo in zemlja sta se nekoč hudo sprla. Vsled tega zatoži togotna ]rcKra zemffa nebo naravnost pri bogu Svetovidu ter upa pri njem ttJ^O) dobiti zaželjenega zadoščenja. Svetovid, hoteč ju osebno zasli-v^-f^S  šati, določi dan obravnave.
Onega dne se torej predstavita nebo in zemlja strogemu sodniku Svetovidu. Ko ta otvori obravnavo, se abrne do tožiteljice zemlje ter jo pozove, da natanko razjasni svojo pritožbo.
Zemlja se nato razjarjena oglasi in de: »Vedite in znajte, mogočni sodnik in božji svetodržec, da mi preoblastno nebo dela vsestransko in neprestano škado, da ne morem več molčati, niti mu prizanašati. Zdaj mi namreč pošlje silavit vihar, zdaj pogubne strele, zdaj grozovito točo, zdaj strašne in mogačne povodnji, zdaj dolgotrajno sušo. Na ta način dela občutljivo škodo slednji stvari, katero jaz živim in hranim; če mi tedaj nebo noče dobrega dati, prosim, zapovejte mu, da mi vsaj škode ne dela.<
Zdaj dobi besedo nebo in pravi: »Milostljivi sodnik in vladar! Cistc po krivem me zemlja dolži in toži, kajti ona sama si je vzrok svoje škade. Saj je vendar vsemu svetu znano, da sem jaz po svoji naravi prozorno, svetlo in jasno: nimam samo od sebe oblakov, ni toče, ni strel, ampak zemlja mi vse to neprenehcnna gori pošilja iz svojih smrdečih kaluž in mlak v podobi sopare, nobeno čudo torej, ako to potem zopet šumeč in bobneč zopet nanjo pada v vsakovrstnih prikaznih. Naj neha prej zemlja s svojim enoličnim in nadležnim počenjanjem, pa gotovo preneham tudi jaz s svojira.«
Kakor razočarana je obstala zemlja na te besede ter ni vedela kaj odgovoriti. Svetovid pa je nebo oprostil, a zemljo obsodil, da mora šc nadalje riositi posledice za svojo predrznost.
Brez vzroka se nič ne dogaja: če vzrok ne mine, posledice tudi ne.
&S,   118   S53