Celje - skladišče
D-Per
159/1982
niyoz0bl3 14
informator
>renje Drenje Drenje gorenje gorenje
LOblbS ©
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje — St. 14 — Leto 17,— Titovo Velenje, 31. 3.1982
9l KONGRES ZKS
Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge.
VSEBINO
KONGRESA
DOLOČA
ŽIVLJENJE
V poročilu smo se želeli osredotočiti na kritične ocene družbene ustvarjalnosti zveze komunistov, zlasti še njene usposobljenosti in odločenosti, da s politično akcijo vpliva na spreminjanje družbenih razmer in na sprejemanje naprednih odločitev. Ugotovili naj bi, koliko se je okrepil položaj delavca v družbi, koliko so zadovoljeni njegovi delovni, socialni, kulturni in drugi interesi in v kolikšni meri je k temu prispevalo delovanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije na vseh ravneh . . .
S celotnim političnim poročilom, s katerim bomo prišli na kongres, moramo tudi kritično in samokritično odgovoriti, kako smo izpolnjevali konkretne akcijske naloge iz resolucije, sprejete na prejšnjem Vlil. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ. Vendar ne tako, da ne bi videli gozda zaradi dreves.
Pri snovanju resolucije smo si prizadevali, da bi čimbolj jasno izrazili usmeritev in naloge, tako da bo kongres lahko trden kažipot družbenemu razvoju. Hkrati pa mora biti tudi jasno napotilo za idejno, teoretično in praktično delovanje komunistov v družbi. Prizadevali smo si za to, da bi bila resolucija mobilizacijska in osredotočena na osrednje naloge družbe in komunistov v času pred nami.
Usposobljenosti komunistov za uresničevanje zastavljene strategije in nalog v prihodnjem obdobju naj služijo tudi spremembe in dopolnitve statuta ZKS. Doseči moramo, da bo naš statut dodatno orožje za zavestno in odgovorno delo ter aktivnost članov, delegatov, organizacij ter organov zveze komunistov v današnjih zahtevnih družbenogospodarskih in političnih razmerah.
(12. seja CK Z K Slovenije)
IZVOLJENI
DELEGATI
POROČILO VOLILNE KOMISIJE O VOLITVAH Z DNE 11. 3. 1982 O IZVOLITVI DELEGATOV DS DO, ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO IN SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE
Volilna komisija za ugotavljanje in razglasitev rezultatov volitev ter poročanja na delavskem svetu DO Gorenje TGO, se je sestala 18. 3. 1982 in pregledala zapisnike volilnih komisij temeljnih organizacij oziroma DSSS in ugotovila naslednje rezultate volitev dne 11.3. 1982:
1.	Vseh volilnih upravičencev v DO Gorenje TGO je 6888.
2.	VoliteV se je udeležilo 6132 volilnih upravičencev. Udeležba je bila 89,32 %.
3.	Volitev se ni udeležilo 756 volilnih upravičencev, kar predstavlja 10,67odstotno odsotnost (bolniška, službeno odsotnost itd.).
4.	Za izvolitev delegatov delavskega sveta delovne organizacije; delegatov v odbor samoupravne delavske kontrole ter delegate za skupno disciplinsko komisijo iz vrst delavcev TOZD je potrebna večina glasov vseh zaposlenih delavcev v TOZD od koder je delegat delegiran. Za predsednika skupne disciplinske komisije in kandidate iz liste družbenopolitične skupnosti pa je potrebna večina glasov vseh volilnih upravičencev v DO Gorenje.
5.	V delavski svet Gorenje TGO so bili v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje TGO izvoljeni naslednji kandidati:
DSSS TGO:
Marija Čas 678, Edo Ferme 671, Vlado Rančigaj 673, Srečko Šušteršič 660, Viktor Vaupot 668.
Embalažnica;
Vinko Hriberšek 77, Anton Urbanc 80.
Zamrzovalniki:
Boris Bežan 589, Valentin Brezovnik 596, Adolf Čas 620, Tatjana Toman 606.
Elektronika Velenje:
Boris Gojzdnik 325, E lica Jeseničnik 316, Saša Slomšek 320.
Pralna tehnika:
Janko Deželak 624, Marjan Holzneht 616, Marjan Korotač-nik 613, Danica Rožič 612.
Hladilna tehnika:
Marija Borovnik 370, Rajko Ribič 371.
Štedilniki:
Alojz Habjanič 642, Milan Jelen 642, Albert Kovač 640, Frida Prah 640.
Galvana:
Jure Lovrakovič 142, Jože Zajc 153.
Avtopark:
Rafko Rihter 194, Marjan Zabukovnik 198.
Pohištvo:
Blaž Meke 140, Ivan Mencinger 141.
Plastika:
Stane Vtič 118, Marija Meško 116.
Kuhalni aparati:
Dragica Oder 279, Mihael Palfi 283.
Vzdrževanje:
Alojz Dobovičnik 286, Anton Lukner 291, Rafael Žula 273.
Gostinska enota;
Ciril Ugovšek 82, Zdenka Markovič 84.
Gradbeni elementi:
Leon Camlek 182, Frido Purnat 175.
Orodjarna:
Karel Centrih 168, Vinko Perše.
Elektronika Ptuj:
Franc Hrovat 198, Dušan Potočnik 211.
Kondenzatorji Rogatec:
Jožefa Skok 115, Pavel Strajn 111.
Kompresorji Črnomelj:
Martin Malerič 89, Milan Plut 87.
MG A Nazarje:
Daniel Bele 277, Zlatko Pajk 264.
V	odbor samoupravne delavske kontrole so bili izvoljeni v TOZD naslednji kandidati:
DSSS TGO: Arlič Ludvik 622 Avtopark: Martin Tasič 193 Embalažnica: Štefan Bačovnik 78 Zamrzovalniki: Julij Mlinar 566 Elektronika Velenje: Milan Rutar 313 Galvana: Stanko Svečko 136 Hladilna tehnika: Podvratnik Edo 370 Štedilniki: Anica Blažič 642 Pralna tehnika: Miha Fišer 567 Pohištvo: Peter Šmon 144 Plastika: Ivan Lemež 112 Kuhalni apatati: Štefan Kotnik 284 Vzdrževanje: Peter Kobal 272 Gostinska enota: Marija Kotnik 82 Gradbeni elementi: Borivoj Oprešnik 155 Orodjarna: Bogomir Batič 183 Elektronika Ptuj: Strelec Milan 203 Kompresorji Črnomelj: Branko Polimac 87 MG A Nazarje: Niko Pur-nat 269 Kondenzatorji Rogatec: Velimir Novak 113
V	skupno disciplinsko komisijo so bili izvoljeni
a)	iz vrst delavcev TOZD naslednji kandidati:
DSSS TGO:
Ciril Camloh 590, Franc Košec 649.
Avtopark:
Jožica Ivanuša 194, Peter Kovač 198.
Embalažnica:
Jože Stropnik 78, Maks Videmšek 78.
Zamrzovalniki:
Cveto Marolt 560, Jelka Podbevšek 576.
Elektronika Velenje:
Ljubica Zidam 301, Roman Koprivc 307.
Galvana:
Kristina Jošar 132, Ivan Logar 137.
Hladilna tehnika:
Edo Konečnik 370, Franc Dimeč 370, Zofka Šimec 371. Štedilniki:
Jože Pogorelčnik 641, Miroslav Železnik 641.
Pralna tehnika:
Dragica Brežnik 598, Karel Zlatar 599.
Pohištvo:
Stanko Ropotar 149, Alojzija Stropnik 130.
Plastika:
Alojz Pevnik 113, Mihajlo Pavlovič 112.
Kuhalni aparati:
Jožica Kovač 281, Franc Lesjak 278.
Vzdrževanje:
Franc Šon 277, Rihard Sagmeister 231.
Gostinska enota:
Anica Oblak 79, Marjana Grobelnik 77.
Gradbeni elementi:
Jožica Brunšek 175, Edo Jedlovčnik 180.
Orodjarna:
Janez Gerdina 190, Branko Uranjek 179.
Elektronika Ptuj:
Mirjana Bano 197, Daniel Polajžer 205.
Kompresorji Črnomelj:
Nikola Simič 90, Anton Štajdohar 85.
MGA Nazarje:
Ana Remic 265, Niko Hudoklin 268.
Kondenzatorji Rogatec:
Elizabeta Ferbišek 111, Vinko Završki 112.
b)	Kandidat za predsednika skupne disciplinske komisije
Sevčnikar Mihael je prejel 5212 glasov oziroma 75,6 %.
c)	Kandidati iz liste DPS pa so prejeli naslednje število glasov:
Stanko Britovšek 5532 oziroma 80 %, Stanko Čagran 5576 oziroma 80,5 %, Božo Lednik 5581 oziroma 81 %, Rudi Meh 5504 oziroma 80 %, Franc Novak 5564 oziroma 80 %, Darinka Plevnik 5514 oziroma 80 %, Franc Rat 5510 oziroma 80 %, Marija Žužek 5525 oziroma 80 %.
Volilna komisija soglasno ugotavlja, da so vsi predlagani kandidati prejeli predpisano večino glasov, da sta bila postopek in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali izid glasovanja. S tem poročilom razglaša volilne rezultate.
Tajnik:	Član:	Predsednik:
Vilma Fece, l.r. Darko Bele, l.r. Ivan Sotošek, l.r.
DELAVCI TOZD PRALNA TEHNIKA ! :
ALI Sl ŽE
PREDLAGAL
NEKAJ
KORISTNEGA ?
KOLEKTIVNI
DOPUST
KDO JE DELAL MED KOLEKTIVNIM DOPUSTOM?
Delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis so se 19. marca na predlog poslovodnih organov odločili za kolektivni dopust od 22. do 26. marca 1982. Že tedaj pa je bilo rečeno, da bodo nekatere službe vendarle delale, prav tako pa tudi v nekaterih temeljnih organizacijah.
Po podatkih kadrovsko socialne službe je bilo v velenjskem delu sozda Gorenje na delu 1293 delavcev (podatek za 24. 3.).
Kolektivni dopust zaradi narave dela niso imeli v tozdu Servis in maloprodaja, delovni organizaciji Raziskave in Razvoj v Interni banki Gorenja ter Delovni skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD. V Gorenju TGO je tekla redna proizvodnja v tozdih Pohištvo, Gradbeni elementi', MGA Nazarje ter Orodjarni.
Več kot tisoč delavcev na delu med kolektivnim dopustom pa je precejšnje! Zato so bili poslovodni delavci dolžni že 19. marca predati točen seznam delavcev, ki niso koristili dopusta. Po podatkih, ki smo jih dobili od poslovodnega odbora Gorenja TGO, smo lahko ugotovili, kdo je delal med kolektivnim dopustom.
V	Delovni skupnosti skupnih služb Gorenje TGO je bilo stanje naslednje: V Sektorju PO je nekaj delavcev opravilo po dva ali tri dni dela zaradi priprave proizvodnje, pri prevzemu materiala pa je deset delavcev delalo vseh pet dni (v I. izmeni) in pet delavcev vseh pet dni v drugi izmeni.
V	Sektorju organizacije in informatike so službe organizacije in sistemizacije delali trije delavci, v oddelku AOP pa je na delih sistema in kontrole ter zajemanju podatkov delalo 30 delavcev.
V	Sektorju za tehnično razvojno in programsko področje je v času kolektivnega dopusta delalo 130 delavcev. Največ v Sektorju programa bele tehnike (35), Splošno tehničnem sektorju (23) in Sektorju programa elementov notranje opreme (19).
V	službah splošnih zadev jih je od 163 zaposlenih bilo na dopustu 89 delavcev. Delali so zaradi narave dela v službi zavarovanja in požarne varnosti, nekaj pa je bilo dežurnih delavcev (pošta, telex, telefon in drugo).
V	službi kemijske tehnologije je nekaj delavcev delalo zaradi vnaprej dogovorjenega plana dela, in zaradi poteka dela v tozdu Galvana.
V	komercialnem sektorju je bilo nekaj delavcev na delu v fakturno likvidaturni službi.
V	Sektorju za ekonomiko je sedem delavcev redno delalo zaradi priprav sanacijskih programov in plana 1982.
V	računovodstvu so v oddelku finančnega knjigovodstva opravljali redna dela po zaključnem računu in obračun za januar in februar, saj se bliža obračun za prvo četrtletje 1982. V oddelku knjigovodstva osebnih dohodkov so bili na dopustu prva dva dni, nato pa so prišli na delo zaradi priprav izplačila osebnih dohodkov za mesec marec.
Oddelek stroškovnega knjigovodstva je redno delal na delih materialnega obračuna za mesec februar 1982.
Inventurna komisija je opravila inventuro v tozdu Pohištvo. Skupno je v računovodstvu prva dva delovna dneva delalo (36) delavcev, v preostalih dneh pa (44. Štirje so koristili kolektivni dopust ves teden.
Kakšno je bilo stanje v tozdih ?
V	tozdu Kuhalni aparati so v dneh dopusta delali delavci pri prirezovanju pločevine (20. 3. šest delavcev, 22. 3. pet delavcev, 26. 3. pet delavcev) pri storju sacmax. Po nekaj delavcev pa je bilo na delu tudi vsak dan (med njimi tudi dežurni pečarji).
V	tozdu Elektronika v Titovem Velenju je v oddelku industrijske elektronike delalo (13) delavcev, v vhodni kontroli dva in pri popravilu platin za servis pet delavcev.
V	tozdu Vzdrževanje je bilo prvi dan na delu (154) delavcev, drugi dan (143), tretji dan (131), četrti dan (30) in peti dan (17) delavcev.
V	tozdu Avtopark je bilo v času dopusta na delu v mehanični delavnici (7) delavcev, v notranjem transportu (40), v zunanjem transportu (33).
V	tozdu Pralna tehnika je delalo nekaj delavcev pri popravilu na montaži, pri pripravi obračuna OD, pečarjev v lakirnici in pri sprejemanju materiala v vhodni kontroli. Več delavcev (14) pa je nekaj dni urejalo dokumentacijo v skladišču materiala.
Zaradi potreb v tozdu MGA Nazarje in v tozdu Kompresorji Črnomelj ter drugih nujnih del je več delavcev delalo tudi v tozdu Galvana (prvi in drugi dan (30) delavcev, tretji, četrti in peti dan dopusta pa (17) delavcev).
V	tozdu Embalažnica je bilo na delu v dveh izmenah skupaj (24) delavcev v obratu Žagalnica v Šoštanju.
V	tozdu Plastiki sta bili na delu dve delavki (finančni obračun proizvodnje z računovodstvom).
V	tozdu Štedilniki je delalo (9) delavcev (emajlirnica, vhodna kontrola).
Za zagotovitev toplega obroka med delom so morali delati tudi v tozdu Gostinska enota (povprečno na dan (16) delavcev) .
V	delovni organizaciji Gorenje Servis so delali redno v tozdu Servis in maloprodaja, delno pa v tozdu Promet. Delali so tisti delavci, kjer je bilo treba nujno delati zaradi nabave materiala in tudi prodaje. V Delovni skupnosti skupnih služb Gorenje Promet Servis pa so delali v oddelku likvidature in računovodstva, večji del v devizno finančni službi (nujne zadeve glede izvoza in uvoza blaga). V službah raziskave tržišča, splošnih službah in propagandi pa je bilo na delu nekaj delavcev, ki so opravili tisto delo, ki je bilo vnaprej dogovorjeno.
Takšni so torej podatki o tem, kdo vse je delal med kolektivnim dopustom.
Ob času malice je igra z žogo prijetno razvedrilo za delavce v tozdu Pohištvo. Skozi vso zimo, tudi pri minus deset, so rade volje napeli mrežo in se preizkusili med seboj.
TISK O GORENJU
Planske obveznosti nespremenjene
Blizu 5500 delavcev 14 izmed 19 temeljnih organizacij tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju je v tem tednu, kot smo pred dnevi že poročali, na petdnevnem kolektivnem dopustu. Osnovni razlog za začasno ustavitev proizvodnje je pomanjkanje nekaterih reprodukcijskih materialov, zlasti hladno valjane pločevine. Ustrezne službe si v teh dneh prizadevajo zagotoviti zadostne količine manjkajočih materialov za nemoteno delo po kolektivnem dopustu. Od ponedeljka, 29. marca, dalje bo proizvodnja v tem delu Gorenja spet stekla, vzroke za odločitev o nekajdnevni ustavitvi pa je podrobneje pojasnil vršilec dolžnosti direktorja delovne organizacije Gorenje Promet-Servis To-dor Dmitrovič:
"Gre za pomanjkanje reprodukcijskih materialov. Kot je znano smo ga močno občutili že lani. Zlasti neurejena je nabava na področju metalurgije železa in železne metalurgije ter kemije. Lani smo te probleme razmeroma uspešno reševali z zagotavljanjem potrebnega z domačega trga in iz uvoza. Pri izdelavi nabavne bilance za letošnje leto smo predvideli, koliko teh surovin nam bo uspelo dobiti doma in koliko na tujem. V letošnjih prvih dveh mesecih in pol pa so se težave pri oskrbi še stopnjevale in izpad teh surovin z jugoslovanskega tržišča je bil tako močan, da jih nismo mogli pravočasno priskrbeti zadosti iz uvoza. Zastoji v proizvodnji so bili izrazitejši in ugotovili smo, da delamo nerentabilne proizvode in da ne izpolnjujemo izvoznih obveznosti. Poslovodni organi tovarne gospodinjske opreme in Gorenje Promet-servisi so zato predlagali delavcem, naj bi izkoristili pet dni rednega dopusta, odgovorne službe pa bi v tem času skladno z možnostmi in razpoložljivimi deviznimi sredstvi priskrbele potrebne materiale, predvsem pločevino iz uvoza. Delavci so soglašali s tem predlogom in se odločili za kolektivni dopust, od ponedeljka dalje pa bodo spet vsi na delu. Računamo, da bodo razmere pri oskrbi boljše kot doslej,, čeprav nekako do maja še pričakujemo določene težave. Ob vsem tem pa je treba poudariti, da se v Gorenju zaradi te neplanirane prekinitve proizvodnega procesa nismo odpovedali sprejetim planskim obveznostim za letošnje leto glede prodaje na domačem in tujem trgu. Tega tudi ne smemo storiti, saj se na svetovnem trgu kaže veliko povpraševanje po naših izdelkih."
(J. K.,VEČER, 25. 3. 1982)
Poslovanje
PROIZVODNJA IN PRODAJA
V delovnih organizacijah sozda Gorenje smo v prvih dveh mesecih leta 1982 proizvedli izdelkov v skupni vrednosti 3.185 milijonov dinarjev. Na domačem trgu je vrednost prodaje bila 2.501,5 milijonov din, izvoz pa je dosegel višino 615,5 milijonov din.
Skupno smo torej prodali blaga vvrednosti 3.117 milijona din.
PRODAJA DELOVNIH ORGANIZACIJ GORENJE SOZD
mio din
OZD	Domači trg	Izvoz	Skupaj
Gorenje TGO	1.150	432	1.582
Gorenje Muta	293	21	314
Gorenje Fecro	41	4	45
Gorenje Elrad	129	7	136
Gorenje Varst.	191	14	205
Gorenje Metal plast	38		38
Gorenje P. Drapšin	60,5	0,5	61
Gorenje FTU	2	—	2
Gorenje Mural	51	—	51
Gorenje Tiki	231	5	236
Gorenje GLIN	765	23	188
Gorenje MIV	147	97	244
SOZD Gorenje	2.501,5	615,5	3.117
E
PRIJETNO
PRESENEČENJE
V PETEK JE V ŠOŠTANJU V KULTURNEM DOMU RAZSTAVLJALA SVOJE SLIKE INVALIDKA STANKA GLAVAN IZ ŽUŽEMBERKA
Pomlad s svojimi sončnimi dnevi le malokoga obdrži doma. Ljudje gredo na izlete, preživljajo dneve v naravi in vdihujejo svež pomladni zrak, a veliko se jih odloči tudi za korak, kot so ga storili v petek. Od petletne deklice do sključene ženice in invalida na vozičku je ta večer preživelo v krogu z našo slikarko Stanko Glavan nekaj prijetnih uric. Posebno doživetje, lep občutek.
Ob pesmih Koroškega vokalnega kvinteta in domačega zvoka skoraj pozabljenih citer so bile oči vseh uprte v slike naše ustvarjalke. Izžarevale so preprosto, pa vendarle bogato. Kakor pravi dr. Cene Avguštin: "Ko so mi pokazali prvo sliko, sem bil zelo presenečen. Še bolj nad ostalimi. Izbirati ni bilo potrebno, ker so vse resnično čudovite!"
Stanka se ne razlikuje od drugih umetnikov le po vsebini slik, ampak tudi po tem, da jih ustvarja kot težak invalid. Ni ji dano, da bi svoje zamisli nanašala na papir z rokami; slikarjem so bogastvo roke, a njej noge. Z njimi riše, piše. Le kje jemlje moč, kje voljo?
Čas se nikoli ne ustavi, tako je bilo konec tudi prijetnih melodij citer in pesmi. Sledil pa je lep in svečan trenutek, ko ji je predsednik aktiva invalidov Gorenje Jože Angelo izročil v imenu Gorenja, kot priznanje za njeno prizadevnost in ustvarjalnost, barvni televizor.
Razstava je bila s tem odprta in še bolj se je pogled ustavljal na Stanki. Skupaj z materjo je prisostvovala otvoritvi razstave. Vsakdo ji je želel pokloniti lepo besedo, a večina je to zapisala v knjigo vtisov. Želje so bile različne, a mnenja enaka: Stanko in njene slike ob načinu, kakor jih ustvarja, lahko le občudujemo, kar dokazujejo tudi vpisi v knjigo; kot besede obiskovalca Nestla Žganka: "Tov. Stanka, občudujem Tvoje nadvse kvalitetne slike, katere še zdrava roka ne more ustvariti. Želim še mnogo takih ustvarjalnih razstav. Draga Stanka, Tvoja dela naj bodo pobuda in kažipot tistim, ki so zdravi in nič ne ustvarjajo." Na naslednji strani samo stavek, a z njim povedano vse: "Občudujem iznajdljivost in vztrajnost prizadete umetnice." (Smrekar) Branko Rupnik, Zveza paraplegikov SRS, je zapisal -."Izredna hvala organizatorjem te umetniške prireditve ter tudi
Stanki Glavan za neprecenljiv prikaz, ne samo umetniški, prikaz neuresničljive človeške volje do dela in ustvarjanja, da izniči še tako težko telesno prizadetost."
Lepe misli in tudi to dejanje, darilo Stanki, in izredno lepo pripravljen program je le eden izmed korakov, ki ga je potrebno storiti, da so vezi invalidov še trdnejše. Ponovni dokazna je še tako težak invalid s svojo neprecenljivo voljo in vztrajnostjo zmožen doseči to, kar je Stanka. A ves vložen trud ne prejme nikakršnega plačila; je pa veliko več vredno osebno zadovoljstvo in način, s katerim okolje sprejme takšno stvaritev.
Biserka Povše
STROKOVNA OCENA RAZSTAVLJENIH LIKOVNIH DEL STANKE GLAVAN
Umetnost je bila in bo ostala zvesta spremljevalka ljudi. Človek ni bil pravi človek, dokler se ni znal umetniško izražati. Že prvi kamen, ki ga je uspel obdelati in prikrojiti svojim potrebam, je bilo umetniško delo. Tem prvim korakom so kasneje sledile velike slikarske in kiparske in druge umetnine, od kamene dobe Alta mi ne do recimo našega Picassa.
Umetniško delo je človeku od nekdaj predstavljalo sestavni del njegovega psihičnega in fizičnega bivanja, nepogrešljiv spremljevalec človeka v veselju in stiski, tista sestavina človekovega življenja, ki ga plemeniti, osvobaja in zbližuje s soljudmi.
Tisočeri ljudje iščejo kot ustvarjalci in spremljevalci v umetniškem delu globlji življenjski smisel, najdejo pa v njem tudi upanje in tolažbo v kakršnihkoli stiskah, ki jih prinaša naš vsakdan. V vrsto likovnikov, ki jih je umetnost navdala s čudovitim pogumom in z zvestobo notranje ustvarjalne moči, sodi tudi nocojšnja razstavljalka in slikarka Stanka Glavan.
Njene slike, ki na poseben način plemenitijo prostor, so preproste po svoji zunanji obliki, toda globoko občutene. Barve njenih cvetic, anemon, sončnic, so skupaj s svojimi mehkimi oblikami zrasle iz slikovne notranjosti in pomenijo simbol vsega tistega, kar se je morda leta in leta razpredalo in rastlo v njenem čustvenem in miselnem svetu in končno privrelo na dan. Tudi pisana keramika konjičkov in ptic, ki potni slikarkina platna, izžareva podobno toplino kot rožnata tihožitja. V njeni temi, svetu cetja in slikanih plastik, se porajajo slikovne misli in želje in se rojevajo nove pobude.
Toda to je šele začetek. Motivni svet slikarstva je neizčrpan, čeprav Stanka natanko ve, kateri motivi so ji blizu in kateri so ji tuji.
Dih življenja, ki ga začuti v predmetu, prikliče njen čopič k ustvarjanju. In predmet zaživi pred nami s tisto močjo, ki jo more voditi samo pristno čustvo. In ta čustva so tako globoka, kot je globoka njena ljubezen do slikarstva. Iz Stankinih nog bodo še prihajale drobne, tople umetnine. Še jo bomo spremljali na njeni poti in ostajali tako kot nocoj, njeni tihi občudovalci.
Dr. Cene A VGUŠTIN
VABIMO NA KULTURNE PRIREDITVE
VEČER AMATERSKEGA FILMA
V	petek 2. aprila, ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju kulturni večer, na katerem se bo predstavil KINO KLUB "Gorenje" z večerom amaterskega filma.
LUTKOVNA PREDSTAVA
V	soboto, 3. aprila, ob 10. uri, bo v mali dvorani doma kulture Titovo Velenje LUTKOVNA PREDSTAVA "Kako je želel medvedek zvezde od blizu videti" v izvedbi VVZ Šoštanj. Vstopnina 10 din.
MADAME BUTERFLV
V	soboto, 3. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SNG Ljubljana z opero Giacoma Puccinija: MADAME BUTERFLV, dirigent Vladimir Kobler.
V	glavni vlogi bosta pela sopranistka Ženi Živkova in tenorist Jurij Reja. Vstopnice po 130 din, pri kulturnih animatorjih.
ROMANTIČNE BALADE
V	petek, 9. aprila, ob 19. uri, bo v knjižnici Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje kulturni večer, na katerem bodo plesalci izraznega plesa Pedagoške gimnazije Celje predstavili ROMANTIČNE BALADE.
ŽLAHTNI MEŠČAN
V	petek, 9. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SLG Celje z Molierovo komedijo: ŽLAHTNI MEŠČAN. Vstopnina 60 din.
TRIO LORENZ
V	petek, 16. aprila, ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju v okviru petkovega kulturnega večera koncert TRIA LORENZ.
ČLANI AKTIVA INVALIDOV GORENJA NA KOROŠKO
Aktiv invalidov Gorenja vabi svoje člane na enodnevni izlet na Koroško.
Izlet bo v soboto, 17. aprila. Odhod ob 6. uri izpred Rdeče dvorane. Ob 8.30 položitev venca k spomeniku padlim koroškim partizanom na Komelju nad Pliberkom. Vožnja skozi Blato proti Visoki Ostrovici. Ob 11.00 postanek pri vojvodskem prestolu in ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti Gospe Svete. Ob 13.00 nadaljevanje vožnje skozi Rož v Podjuno. Kosilo v Globasnici, nato prosto do 15.00. Odhod preko mejnega prehoda Holmec na Šentanel, kjer bo družabni zaključek izleta (kmečki turizem Marin).
Cena izleta za člane aktiva invalidov Gorenje 200 dinarjev, za družinske člane 300 dinarjev.
Prijave s plačilom sprejema Danica Dobnik od 6. do 10. ure, v kadrovsko-socialni službi, soba 7/a, Zadnji rok: 13. april!
Izkoristite to priložnost!
Aktiv invalidov Gorenje
RAZSTA V A ROČNIH DEL - Tudi letos so v Interni banki pripravili raztavo ročnih del. Tako kot vedno, so tudi tokrat razstavljalke presenetile s svojimi deli. Res, razstava je vredna posnemanja.
Med stroji, v prostrani tovarniški dvorani, je bil nastop naj mlajši h še kako prisrčen
ŠPORT IN REKREACIJA
REZULTATI PRVENSTVA V VELESLALOMU ZA DSSS TGO
Dne 20. 2. 1982 smo organizirali sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Golteh za DSSS TGO. Tekmovalci in tekmovalke so vozili po dve vožnji.
Vrstni red — ženske:
1. Karmen Bajec, 2. Nena Mijoč, 3. Cilka Naprudnik, 4. Marija Kovač, 5. Ivica Ostruh, 6. Jožica Škerjanc, 7. Slavka Mijoč, 8. Kristina Bastič, 9. Tatjana Pogorevc, 10. Vikica Kristan, 11. Julija Valenci.
Vrstni red — moški:
1. Tone Ravnjak, 2. Branko Blagotinšek, 3. Darko Kaiser s-berger, 4. Oto Perše, 5. Srečko Pirih, 6. Milko Guček, 7. Tomaž Ivanuša, 8. Bojan Orešnik, 9. Miran Sagmajster, 10. Boris Dravžnik, 11. Silvo Štruc, 12. Peter Koželjnik, 13. Brane Marolt, 14. Vlado Vajdič, 15. Stojan Povh, 16. Franc Fužir, 17. Vlado Krajcer, 18. Niko Pečarič, 19. Franc Prislan, 20. Emil Jeromel, 21. Alojz Jelšnik, 22. Jože Škerjanc, 23. Tomo Novak, 24. Dušan Koštomaj, 25. Alojz Benetek, 26. Janez Brglez, 27. Brane Pfeifer, 28. Ervin Seršen, 29. Tone Brinovšek, 30. DorČe Atanackov, 31. Edo Bahč, 32 Emil Sevčnikar, 33. Alojz Barborič, 34. Janez Pinterič.
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V MINI ODBOJKI
MOŠKI do 30 let:
1. Orodjarna (Zajc, Pačnik), 2. Pralna tehnika (Melanšek, Hudarin, Dobnik), 3. Pohištvo (Jevševar, Dokič), 4. Galva-na (Vrabič, Pungartnik), 5. Kuhalni aparati (Hertarič, Fi-
lač), 6. Pralna tehnika (Razdevšek, Grabner), 7. S O P (Martinc, Habe, Durovič, Žunter), 8. Galvana (Pisanec, Jakob).
MOŠKI od 31 do 40 let:
1. Galvana (Zajec B., Oder), 2. Pralna tehnika (Sevčnikar I., Sevčnikar B.), 3. Galvana (Zajc J., Svečko, Štorman), 4. PohištvofŠpegel, Podhovnik), 5. Pralna tehnika (Kos, Gostečnik), 6. Galvana (Krajnc, Vivod, Oder A.), 7. Vzdrževanje (Večernik, Torej),.
MOŠKI nad 40 let:
1. Galvana (Žager, Planko), 2. Kuhalni aparati (Kodre, Kotnik, Jagodič), 3. Galvana (Obran, Bedjanič, Dugi).
ŽENSKE do 30 let:
1. DSSS GPS (Zemljak, Donko), 2. Galvana (Lakič, Micič, Jajčevič), 3. Galvana (Grudnik, Blekač, Vinojčič), 4. GPS DSSS (Felle, Pocajt), 5. Pralna tehnika (Polak, Rajh, Korošec), 6. Kuhalni aparati (Poznič, Kliner), 7. DSSS GPS (Švener, Tajnik), 8. Štedilniki (Žohar, Forštner), 9. Tehnologi (Ostruh, Škrbič, Florjane, Rehberger, Jan, Fajdiga), 10. Pralna tehnika (Hudobreznik, Javornik, Vodovnik), 11. Galvana (Skledar, Svečko, Savič).
ŽENSKE nad 30 let:
1. Galvana (Hojan, Pfeifer, Sevčnikar), 2. Galvana (Oder, Jakop, Kac), 3. Pralna tehnika (Melanšek, Pečečnik, Rednak), 4. DSSS GPS (Čanžek, Založnik), 5. Pralna tehnika (Poš, Jevšnik, Pajk).
OBČINSKA ŠAHOVSKA LIGA
V	drugi občinski šahovski ligi nastopa 12. ekip velenjskih delovnih organizacij. Ekipa šteje 8 članov in 2 članici.
Po prvih dveh kolih so bili uspešni tudi naši šahisti.
V	prvem kolu so premagali ekipo REK Velenje z rezultatom 6 : 3. Za Gorenje so bili uspešni Goršek, Špeh, Poljak, Plevnik, Šuster in Pranjičeva, izgubili pa so Kovač, Zajc in Petrovski.
V	drugem kolu so se naši tekmovalci pomerili z ekipo RŠC-šola in zmagali z 7 : 2.
Vrstni red po dveh kolih: 1. RŠC — SP 15,5 točke, 2. VIZ 15, 3. Gorenje 13, 4. Vegrad 11,5 itd.
TURNIR ZA PREHODNI POKAL GORENJA
Vrstni red po 4. turnirju za prehodni pokal Gorenja je naslednji: 1. Kovač 68 točk, 2. Zajc 66, 3. Oordevič 50, 4. Tomič 39, 5. Plevnik 35, 6. Višnjar 24, 7. Pfeifer in Vargec 20, 9. Repše 14, 10. Jelšnik 13, 11. Benetek 11, 12. Cam-loh 10 itd.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.