Poštnina plačana v gotovini. Mar bar, p@?ek 12, novembra 1937 Štev. 258. Let© XI. OHMU MARIBORSKI VEČERNI Ctna 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani 1 Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA ffd&OF ¥ %& volna, bombaž in les-, torej večino-take dob ine. ki so potrebne v vojne kamene. Zato pa stavljajo producenti strojev pri nabavah onazko »če b orno !mg]j sirovme«. _ Pomanjkanje lesa občutijo industrija ^Pirja, rudniki, industrija celuloze, umetnih tekstilij, gradnja ladij, zlasti vojnih. Ko so izčrpali zaloge iorovifle, so- prešli na brezo in drugi les. Vlada, ki je še pred dvema letoma strogo kaznovala vsakogar, ki je sekal brez dovoljenja, je morala zvišati sečnjo za 15% in čez. Po vsej Nemčiji se naglo krčijo gozdovi in radi pomanjkanja gradbenega lesa stoje mnoge stavbe nedovršene in tvormce morajo prekiniti dela. Naravno, |da tako rasto davki in pada zaslužek. Nade vodilnih krogov, da ji prinese splošna gospodarska ekspanzija pobolj-šanje z nakupom njenih proizvodov, se niso uresničile. Zdaj, ko so cene sirovin že dosegle ceno tvorniških proizvodov, pa je to še težje. Tako pa se uvožene sirovine ne morejo plačati s prodajo lastnih proizvodov. In tako &re začarani krog iz nedostatka v nedostatek. A na-dalnji končni razplet? WWMfljiir.nl riiM> Nove cene bencinski mešanici. Z uredbo od 8. oktobra 1937 so bili prodajalci mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev dolžni najkasneje. 6. novembra t. 1. znižati prodajno ceno te mešanice v primeri s ceno, ki je veljala 30. septembra t. 1. za 1.75 din pri kilogr. mu. Razen 1 tega so bili po odloku finančnega ministra dolžni najkasneje 6. novembra t. 1. znižati prodajno ceno radi pocenitve špirita še za 0 05 din, t ,ko da znaša celotno znižanje 1.80 din pri kg. Sedaj je finančno ministrstvo pozvalo finančne direkcije, da preko svojih organov strogo nadzirajo prodajalce, ali so prodajno ceno zares znižali, v nasprotnem slučaju* bodo prodajalci kaznovani z denarno 1 globo. j Državna hipotekarna banka je dovo- . lila posojilo v znesku 24 milijonov din !za gradnjo potrebnih stavb na tehnični, veterinarski in medicinski fakulteti zagrebške univerze. J Pravilnik o pavšalnem sistemu plačevanja trojrr-ne izdelujejo v finančnem ministrstvu in bo stopil v veljavo naj-brže že 1. januarja 1938. Narc lna ban':a r?,;rg’aša, da je 11. novembra izplačala klirinška nakazila' v prometu z Italijo od št. 83S4 do št. 8414. Prizad znižal odkupne cene pšenici. Z današnjim dnem je Prizad radi padca cen na svetovnem, tržišču znižal svoje | odkupne cene za pšenico, in sicer za 2 , do 3% za posamezne relacije. Tako pla-j ča sedaj Prizad pšenico po 157 do 168 (din za metrski stot, ih sicer za pšenico 'i na področju severno Tise 168, na področju Donave ICC, na področju Save pa 157 din franko vlačilec. Kmečke dolgove plačujejo po vsej državi po obrokih pri Privilegirani agrarni banki. Opazilo se je, da so prvi obrok točnejše plačali siromašnejši pocestniki, dočim so bili bogatejši v zaostanku. Najboljši plačniki so V Sloveniji, a najslabši v Bosni in Hercegovini, kjer se je na poziv, da plačajo pryi 'obtok, odzvalo le 22 odstotkov dolžnikov. Zmrznjeno meso uvaža Nemčija iz Ar-gentinije, Amerike in Uruguaja. V maloprodaji prodajajo tako meso po 30 din kilogram. Iz naše države še ne izvažajo na ta način prirejenega mesa. Marmelada iz s'iv je haše važno izvozno blago. Letos srti o tzvdziii že okrog 140 vagonov, za ceno 470 dinarjev za 100 kg. Lombardna posojala pri Postni h/atfl-ttfci. Na podlagi sklepa nadzornega sveta Poštne hranilnice je povečana lombardna kvota državnih vrednostnih papirjev. Sedaj daje Poštna hranilnica na eno obveznico 2 in pol odstotne vojne škode (nominnla 1000 din) posojila 200 din: na eno \% agrarno obveznico (nomin la 100 din) posojila 40'din; na etio 6% be-gltiško obveznico (nominale 100 din) posojila 60 dili; na eno 6% dalmatinsko agrarno obveznico (nominale 100 din) posojila 60 din; na eno 7% obveznico BI; irovega posojila (nominala 100 dolarjev) posojila v protivrednosti’60 dolarjev; na eno 8% obveznico i3!airovega posojila (nominala 100 dolarjev) posojila ,v protivrednosti 70 dolarjev; na eno 7% ( obveznico Seligmannovega posojila (no-' minala 100 dolarjev) posojila v protivrednosti 80 dolarjev; na eno 7% obveznico stabilizacijskega posojila (nominala 100 frnkov) posojila v protivrednosti 60 frankov; na eno delnico PAB nominale 500 din, posojila 150 din. j Preko 300 gostiln so zaprla oblastva j v drinski banovini, ker so bile otvorjene brez oblastvenega dovoljenja. Mera je polna Pod* tem naslovom piše »Kmetski list« v št. 45: »Vsaka stvar ima svoje meje in nikjer ni zapisano, da bi ravno potrpljenje bilo neskončno! Vprav taka ugotovitev mi je šinila skozi zobe — ko sem komaj vrgel z rok lopato, s katero sem zasul zadnji voz repe... No, da Vam bo jasno, za katerim grmom tiči zajec. (Zajec je sicer zakonito zaščitena »zverina« in zato moram jako previdno laziti po grmovju. Poleg tega moram še povedati, da imam opraviti z domačim in ne z divjim zajcem.) Potrpljenje mi namreč popušča vsled neprestanih vprašanj; zakaj sem utihnil, če se mi je pero zlomilo, če »štrajkam« zaradi prenizkih honorarjev itd. Vsem tem radovednežem in tudi tistim, ki bi me s takimi in podobnimi vprašanji nadlegovali v bodoče, bodi pojasnjeno, da na honorarje sploh ne re-flektiram, da imam pero, ki se s pisanjem samo ostri in da sem tudi v pogovorih toliko demokratičen, da dam tudi drugim priliko za izražanje! Saj Vam je še v spominu, da sem se zadnje čase ukvarjal z gnojilno vrednostjo naše zemlje, o kalijevih, fosfornih, dušičnih, humu-znih in podobnih revirjih, v katerih skoro zastonj kopljemo te dragocene surovine in jih po smešno nizkih cenah prodajamo — da si s tem vlečemo in podaljšujemo naše životarjenje? Čeprav sem pri zaključkih podčrtaval, da od rešitve tega 'vprašanja zavisi gospodarsko blagostanje, politični razvoj in kulturno življenje in da na tej niti visi obstoj narodov in di*žav, na žalost moram pribiti, da se še do danes ni nihče postavil po robu in me postavil — na laž (pa čeprav je bila pričujoča razprava objavljena tudi v kmet. strokovnem listu)! Brez dvoma bi se bil javno izjavil, da sem pripravljen prostovoljno zapustiti javno pozornico in se zateči — v umobolnico, če bi me ne bodrili z zadoščenjem vsi oni, ki ste mi pritrjevali z osebnimi izjavami v privatnih razgovorih. Zato sem prostor v oni prečudni hiši stavil na razpolago drugim. Nekaj časa kar nisem mogel verjeti svojemu pregrešnemu mnenju, da imamo mnogo preveč kričavih patriotov, a toliko premalo iskrenih pobornikov, potem pa sem zapade! svoji kmetski lastnosti (ki pač nima smisla za filozofiranje), vdal sem se prepričanju, da je pač gnoj ono najstanovitnejse zlato, ki ga ne more#) razvrednostiti vse borzne špekulacije sveta... Gnoj je torej predpogoj ugodnega razvoja, blagostanja in splošnega zadovoljstva. Zato naj bo naše glav no težišče v tem, da najdemo in ohranimo čim največ te dragocene surovine — ki pa je ne smemo prodajati po slepi ceni'! In če kdo izvoha gnoj v kakem temnem kotu ali vratolomnem prepadu, naj nikar ne vrta po njem in s tem omogo-čiije izparivanje njegovih najdragocenej-ših sestavin — pač pa naj si dobro zaznamuje in zapomni mesto. Saj bo prišel čas, ko bomo z združenimi močmi pometali in posvetili tudi v najtemnejše kote in se brez nevarnosti spustili v naj-globokej-še prepade! Čini starejši in kolikor dalje od solnca in vetra leži gnoj — več'je vreden!« Dobra $04a V št. 40 »Slov. besede« beremo: »Z zmago tujega kapitala... Ljubljanski »Trgovski H-st« piše med drugim sledeče: »-Boj proti veleblagovnicam se je nehal s popolno zmago tujega kapitala... Na mesto stare uredbe, ki ni več podaljšana, stopa v veljavo nova uredba, ki bo po »Slovencu« na zadovoljiv način rešila vprašanje veleblagovnic. (Za »Ta-To« to kar drži-! Op. ured.) »Slovenec« izjave trgovinskega ministra dr. Vrbaniča ne objavlja. Mnogi tistih, ki so bili deležni že tako veRkih in tako številnih podpor trgovcev, so v tej težki uri trgovstvo popolnoma zapustili. Zadnji dnevi so biit za trgovstvo dobra šola, ki nam je dala nove izkušnje. Trgovstvo ne bo pozabilo na te izkušnje!« — Zdi se nam, da gredo te besede na naslov »Slovenca« in ostalega današnjega režimskega časopisja.« Sp»iwiHe M CMOS Sokolstvo Mariborski Sokoli fezdecf sa polnoštevilno udeleže praškega zleta Sinoči so se zbrali v župniii prostorih v Narodnem domu člani in naraščaj jezdnega odseka mariborske sokolske župe, da prisostvujejo letošnjemu občnemu zboru, da čujejo poročila uprave ter da si ob tej priliki izdelajo delovni načrt za bodoče poslovno leto. Zbor je nudil polnoštevilno zbranemu članstvu in naraščaju sliko neumornega prizadevanja, da se ta viteška panoga našega obmejnega sokolstva dvigne na čim dostoj-nejšo višino. Naš sokolski jezdni odsek po vsej pravici označujemo kot viteški odred številne jugoslovenske sokolske armade, ker morajo uprav jezdeci misliti bolj nego vsak drug Sokol na to, da so Sokoli in da žanjejo svoje uspehe samo v okviru vojaške discipline in sokolske vztrajnosti. Mariborski sokolski jezdni odsek je v pretekli poslovni dobi, v svojem razgibanem in poživljenem delu dosegel zavidljive uspehe, ki ga usposabljajo za nadaljnji razvoj in razmah. Snočnji občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni načelnik br. Rado L e n a r d, duša in srce jezdnega odseka, nam je v stvarnih in jedrnatih poročilih vestnih in marljivih članov upravnega odbora razkril živahno delovanje. Poročali so: načelnik br. Rado L e n a r d, tajnik br. Kralj Dušan, blagajnik br. Erhatič, za tehnični odbor br. Kumer, gospodar br. Var 1, za nadzorni odbor br. Vrisk. Jezdni odsek marib. sok. župe združuje danes 50 članov in 20 naraščajnikov, ki niso zamudili prav nobene sokolske ali nacionalno prireditve, ki bi se je ne bili 'udeležili. Za uspeh gre v prvi vrsti zasluga neumornemu načelniku br. L e n a r d u, nadalje delu odbora, prejšnjemu in sedanjemu poveljniku tuk. 32. topn. polka gg. Eriču in Kil er ju, majorju-J e z d i-miroviču ter vodji vseh nastopov poručniku Žnidariču. Po g. podpolkovniku Eriču ustanovljeni naraščaj se je izkazal kot vreden naraščaj Sokola, tako po vztrajnosti in točnosti* kakor tudi po disciplini. Skrb por. Žnidari-6 a je šla za tem, da se čim bolj dvigne jahalna izvežbanost. V tem pogtedu je odsek v pretekli dobi tako napredoval, da priredi prihodnje leto svoj prvi samostojni nastop. Blagajniški registri izkazujejo din H.505.50 skupnega prome- ta, medtem ko je vrednost inventarja na-rastla na din 4605. Po soglasno sprejeti razrešnici br. Vriska je bila za novo poslovno leto izvoljena naslednja nova uprava, ki bo predložena župni upravi v odobritev: načelnik br. Rado Lenard, podnačelnik br. M. Kumer, tajnik br. Du- šan Kralj, blagajnik br. Leon Erhatic, gospodar br. V. Varl. namestnika br. A. Gross. Zivic Ig. strokovno vodstvo P°r-Žnidarič Kumer M Cunta in I. Sonnen-wald. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, v kateri so’ se pretresal1 razni predlogi administrativnega in tehničnega značaja. Z zbora so se odposlal' pismeni pozdravi br Eriču in Popa-d i č u, izreklo pa se je tudi istočasno priznanje poručniku Žnidariču za njegovo res požrtvovalno delo. Mariborski Sokoli jezdeci se polnoštevilno udeleže jubilejnega sokolskega zleta v Pragi. Po izčrpanem dnevnem redu )’e ponovno izvoljeni načelnik zaključil lepo uspeli zbor, s katerim stopajo naši jezde-Qi-vitezi v novo še plodonosnejšo faz'* svojega dosedanjega udeistvovania. Svetovni pianist Ruda v Mariboru Njegov koncert pomeni za Maribor pravo kulturno senzacijo, zakaj slavni Čeh je eden največjih reproduktivnih umetnikov naše dobe in Maribor ima le redkokdaj srečo biti deležen muzikalnega užitka, ki pomeni veliko za koncertno življenje vsakega velemesta. Firkušny je bil lani prvič v Jugoslaviji in si tudi v Mariboru mahoma osvojil kritiko, ki je ocenila njegovo umetnost s samimi superlativi in navdušil publiko s svojim nedosegljivim izvajanjem. Tudi v Mariboru smo ga imeli priliko slišati in njegov uspeh je bil probojen: kdor je tedaj slišal tega čudodelnika klavirja, je odšel od koncerta navdušen in je odnesel nepozabne vtise, do'življene dovršene lepote. Kritika je tedaj ugotovila, da ni še nihče spravil našega koncertnega občinstva do tako frenetičnih izrazov odobravanja in haležnosti kakor mladi, komaj petindvajsetletni češki umetnik. Konstatirala je, da je bil zadnji koncert, ki se more primerjati z izvajanjem Firkušnega v Mariboru, pred — 100 leti, ko je tu koncertiral mladi Liszt. Pred 'par dnevi je koncertiral F. pred nabito dvorano v Beogradu in žel nepopisen uspeh. Firkušny bo na svojem po-nedeljskem koncertu najprej zaigral Dvo rakov koncert za klavir s spremljavo orkestra Glasbene Matice, ki ga dirigira Marijan Kozina. V drugem delu bo pa izvajal med drugim klavirske skladbe Schumanna, Chopina in Janačka. Tega koncerta gotovo nihče ne bo hotel zamuditi, kdor se le količkaj zanima za glasbo. Gotovo bo tudi občinstvo iz širše okolice Maribora hotelo slišati znameni- Firkušny koncertira tega gosta, saj so se najavili celo poset-niki iz Ljubljane, kjer letos Firkušny ne more koncertirati. češka tovarna klavirjev A. Foerster, je posebej za ta koncert dala na razpolago krasen koncertni instrument, ki bo pripeljan v Maribor izrecno za to -iliko. Iz občanskega urada. Vsi zavezanci zgradarine se opozarjajo, da je treba vložiti zgradarinske prijave v času od 1. do 30. novembra pri pristojni davčni ali občinski upravi. Davčna uprava v Slov. Bistrici uraduje do preklica v delavnikih od 7.30. do 14. — V krajih Sv. Urh in Planica je svinjska kuga prestala, pojavila pa se je v nekem dvorcu v Tinju — vse v okolici Sl. Bistrice. Himen. Poročila sta se v nedeljo v tukajšnji farni cerkvi gospodična Kolar Nežika, tukajšnja posestniška hči, in gospod Gumhalter Ivica, ključavničarski mojster in posestnik v Zagrebu. Bilo srečno! Potujoča protipfinsfca razstava se usta- vi pri nas (na kolodvoru) dne 12. t. m-ob 6.30 in ostane tukaj do 13. t. m. do 19. ure. Izkušen. Novoporočenec: »Oče, to je čudno, odkar sem oženjen, tehtam skoro pol kilograma manj kakor preje, ko sem bil še doma!« Oče: »Že mogoče! Najbrž ne nosiš več s seboj ključa vežnih vrat!« jute Jure je planil pokoncu, se zadel z bolno nogo ob steno, iz prsi se je izvil glas, ki ni bil ne tožba, ne obup, pretresljiv je bil glas in zamolkel. Temno se mu je naredilo pred očmi, mravlje so zagomazele v rani in se bliskovito razhitele po telesu, hitelo k glavi... In tedaj je šel zlat voz, v katerega so bili vpreženi zlatogrivi konji in je na njem sedel sv. Jurij, nad črednikovo kočo... Odšel je in izginil za gorami. Na vzhodu je pustil sled, po kateri so so pomikala zlata kolesa njegovega voza. Ko se je Jure nekoliko dvignil in opazil na vzhodu sled zlatih koles, je omahnil na leižašče in zaprl oči. Tedaj... Ni se odprlo nebo ni zagrmelo iz jasnega jutranjega neba, ni treščilo v vas, ni se zemlja zamajala — na vasi je zatrobil črednik. Mili Bože, črednik je zatrobil na vasi... Jureta je vrgla neznana sila iz ležišča, zadel je zopet z ranjeno nogo ob steno, mravljišče v rani je završelo in zašumelo huje in živeje in hitreje kakor prej, z največjo naglico se razhitelo po životu, po glavi. Ali mravlja niso vklonile volje v glav*i. Hotelo ga je zopet vreči k tlom, šiloma je obstal in se pritipal do roga. Da, glej, rog je tukaj, čredniški rog je tukaj! Na vasi trobi črednik. trobi... Iz Juretovih prsi je prik!-e1o zariplo hropenje, planil je proti mizi, sc zadel z| ranjeno nogo ob stol — nov roj mravelj se mu je pojavil v rani — zgrabil rog in ga pritisnil na usta. Pihal je in pihal — glasu ni bilo iz njega. Jezno ga je vrgel za vrata. Še vedno se je glasilo črednikovo tro-benje. Znova je planil k rogu in pihal in pihal v njega — glasu pa ni bilo. Vrgel ga je ob tla in ga pohodil, ga zopet vzdignil in objemal in poljuboval in pritiskal na prsa. ' • Tedaj je črednikov rog utihnil. — Kljub temu ni hotel Juretov trobiti. Stopil je za kočo in natrgal cvetja in okrasil rog in vrvico, obesil rog na ramo in stopil pred kočo. Ozrl se je na vzhod in dolgo zrl v njega, ozrl se je na lozo in dolgo zrl nanjo, ozrl se je na polje iti prisluškoval, ozrl se je na vas, jo motril nekaj trenutkov, nato pristavil rog in poskušal zatrobiti; tako nerodno je pihal, da je izvabil le glasove, ki niso bili pravi in podobni. 1 edaj se je prijel za sive lase in si jih pričel puliti [n z vzdignjenim rogom odhitel v vas. so se v strahu v pritajeni grozi razpršili izpod vaške lipe, ko so zagledali hitečega črednika z vzdignjenim rogom, razmršenimi lasmi in z grozo na obrazu, ženske so se križale, ko so ga videle, in ce so bile same doma, so varno zapahnile vrata. Markova žena se je skoraj sesedla od groze, ko je videla, da hiti proti njihovi hiši, mož pa je zapahnil vrata. »Jezus, Marija...« je ječala žena, ko Jure razbijal po vratih. »Molči!« je rekel mož. »Jezus, in ti si kriv...« je dostavila, ko je Jure odhitel — brez palice in z bw no nogo — pod vaško lipo, kjer je izifU' šal trobiti, a ker mu nj uspelo, odhiti' proti stelnikom. »Molči! Kaj bom jaz kriv?!« Marko je odšel v skedenj mračnega obraza in zaprl z ropotom vrata za seboj. Ni minilo pol ure, ko je prihitel s paš1’ novi črednik — gologlav, pol živ, ves trd od groze, in povedal, da ga je Jnre M gnal. »Živino nam pokvari!« so menili gospodarji, stisnili gorjače v pesti in odhiteli proti stelnikom. Prizor, ki so ga videli, jih je osupnil. Jure stoji pod belo brezo, okoli njega krave-vodnice; z eno loko jih boža drugo za drugo, z drugo roko jim ponuja zemlje, prahu in govori: »Na čada, rntsn-ka, liska na soli, na!« Pes iz vasi, ki ie hodil prejšnja leta z njim na pašo, mu liže razjedeno rano. Ozrli so se gospe* darji in se spogledali; Marka ni bilo med njimi... Ko jih je Jure opazil, je pobesnel, udaril z rogom po kravah in oddivjal v lozo-Hrastje so strmeli nad svojim znancem in se' čudili, smreke so se stisnile v strahu, breze so ga pomilovale, ptički so nehali peti in bežali pred njim ... Jureta ni videl nihče več razen vaščana, ki je šel po drva in ga našel z razbito glavo pod hrastom — rog pa je krčevito stiskal na prsi. (KONEC.) Kaj pa to? V »Službenem vestniku« LNP čitamo: Poziva se SK Rapid, da Pod pretnjo suspenza v roku 14 dni po objavi nakaže blagajni LNP 7%, blagajni o. o. Maribor 3% od zneska 2292 din. Po poročilu službujočega odbornika LNP 0 tekmah Rapid-čSK in Maribor-Želez-Pičar dne 10. oktobra t. 1. je prireditev obiskalo cca 1000 ljudi, dočini je SK Ra-Pid, odnosno njegov blagajnih v obraču-nu navedel, da je bilo prodanih vsega 382 vstopnic. U. o. v celoti sprejema oceno obiska po službujočem odborniku. Pri tem upošteva, da prisostvujejo tekmam hnetniki prostih vstopnic, daljo mladina, ki ne plača vstopnine. Ker ni hotel bla-fiajnik podati obračuna takoj po tekmi, Se smatra u. o. upravičenim oceniti na \ Podlagi gornjega obisk plačujočega ob-: cinstva na dvojno število onega, ki ga blagajnik SK Rapida v svojem obračunu Priznava. Računajoč povprečno vstopni- J Po s 6 din, se dobi gornji #nesek, od ka- ’ terega obremenjuje blagajna LNP SK Kapid za 7%, blagajna o. o. Maribor pa £a naj obremeni za 3%. Kdo sodi nedeljske prvenstvene tekme. SK Železničar:ISSK Maribor g. Jelinič tz Zagreba, Čakovečki SK:SK Rapid g. Veble iz Celja, SK Mura:Gradjanski g. “Obacher iz Celja. Stranska sodnika na tekmi ISSK Maribor:SK Železničar sta Sg. Bergant in Bizjak. V nedeljo gre za vse! V nedeljo 14. t. 'P- se bo v Mariboru odigrala zadnja Prvenstvena tekma v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP, ;n sicer se bosta srečala na stadionu SK Železničarja ISSK Maribor in SK Železničar. Tekma, ki je velikega pomena za končno obliko prvenstvene tabele, se bo vršila ob vsakem vremenu in se bo prišla ob 14.30. Ljubitelji težkoatletskega športa na Plan! Jutri v soboto 13. t. m. ob 20. bo v veliki unionski dvorani težkoatletski dvoboj tned mariborskim Pekovskim klubom in zagrebškim Herkulom. Na sporedu so rokoborbne in boksarske točke, ■n sicer bo vsak klub postavil po 4 rokoborce in po 5 boksarjev. Rapid o v protest zavrnjen! Poslovni «dbor LNP je na svoji zadnji seji zavr-Pil protest SK Rapida proti verifikaciji tekme ISSK Maribor:SK Rapid. ki se je kakor znano končala z zmago ISSK Maribora v razmerju 2:0. V utemeljitvi zavrnitve protesta pravi p. o. LNP: V protestu napadene sodnikove ugotovitve na terenu v zvez: z ;gro so neoporečene in Pi bilo na podlagi teh točk protesta možno protestu ugoditi; v kolikor so napadene sodnikove odločitve, se je s pre-iskavo ugotovilo, da niso vpliv le na rezultat, in je bilo s te strani protest zavrniti. MmMmske Mmm Ifovemfct Maritom ~ sdrsml sal Zadnla leta si tujeredci načrtno prizadevajo, da z vsemi sredstvi prebarvajo in oslabijo slovenski značaj našega Maribora. Tako se redno izogibljejo vseh naših kulturnih prireditev, posebno pa še našega kulturnega žarišča, slovenskega gledališča v Mariboru. Iz golega š;o-vinizma bojkotirajo mnogi — častne izjeme priznavamo — vse od naše strani prirejene koncerte, ki po svoji umetniški vrednosti večinoma nadkriljujejo slične nastope v mnogih inozemskih mestih. Zato je tem bolj upravičen naš klic in pOziv vsem slojem slovenskega Maribora, da s a m i ponosno stojijo za našimi narodnimi in kulturnimi organizacijami in društvi ter jih z rednimi obiski njihovih prireditev vsestransko podpirajo. To naj bo na eni strani živo prizna/nje idealnemu in nesebičnemu narodnepro-svetnemu delu, na drugi strani pa dokaz, da znamo ceniti pridobitve zlate svobode in čuvati prestiž slovenskega Maribora. Brambor, Družba sv. cMla in Metoda, Jadranska straža, Narodna odbrana, Prosvetna zveza, Slovenska straža. Slovensko žensko društvo, Sokolski meddruštveni odbor, Zveza kulturnih društev, Zveza Maistrovih borcev. ffome to ftasakov - ................... Našo mamo smo pokopali. Turobno so ^veneli glasovi dijaškega zbora klasike gimnazije in naših vrlih Jadra-našev v brezkrajni tišini, ki je Prepletala puste sklonjene glave, stoječe pokriti rakvi drhtečih krizantem. Vse !‘ko, narahlo se je čulo potrkavanje dež-na razpete dežnike in spremljalo glo-‘)cko ihtenje ranjene duše. Sprevod seje Začei premikati. Z odmerjenimi koraki so ftopuli od spredaj košaški Sokoli in Sorice. na rokah polne cvetlic, da poklo-ntjo svojj zlati sestrici ob črni jami v Za'-tnje darilo. Za njimi je donel v jesen-S|;° mračino žalosten mizerere, rakev Pokojne mamice, .njeni dragi, ter ostalo Sorodstvo in znanci. Obstali smo pred C!no jamo. Vse oči so bile obrnjene k r?”' 1 ki je počasi izginjala v večni pokoj 'z tenke temine utrujenih duš je od-J:'-k-nilo žalostno ihtenje za izgubljeno ?|ato srce. Nagovor šol. nadzornika g. 0 m a ž i č a, gospe M e š i čk o v e in kot PrUatelja Cvetkove rodbiro g. Goleža, |e gani! vsakogar, ki .ie poznal Cvetkovo 1 ainico, mater rodbine in domovine, ma-v°rt tolikih generacij, ki danes stopa brez j|lUn° oo peti življenja v zavesti: Cvet-v-! mamica me je naučila. 1 za dni' pozdrav so zapeli pevci. Zofi! vse tl'v0-' bobnenje padajoče zem-j-e na ra;;,2v jn ^ek sta še nadalje mi-val. v brezmejni jesenski tišini. c„ ‘aS spomin materi naše predrage de- Nlagrajent fotografski amaterji Za ta natečaj, ki ga je Tujskopromet-na zveza v Mariboru razpisala v stremljenju, da med širšo javnostjo in posebno med fotoamaterji poveča zanimanje za snimanje tujskoprometnih motivov, ki so velikega pomena za učinkovitost sodobne turistične propagande, je bilo vposla-»ih nad 300 slik iz raznih krajev Zvezi-nega področja. Med velikim številom zelo dobrih posnetkov ni bilo niti enega, ki bi izrazito nadkriljeval ostale in zato razsodišče prve nagrade ni moglo priznati nobeni od vposlanih slik, pač pa je znesek prve nagrade Din 1000 razdelilo na manjšo nagrade oziroma odkupe, tako da je skupno za vse nagrade in odkupe vendar ostal prvotno določeni znesek Din 3000. Druga nagrada v znesku Din 500 je bila priznana g. Fran j u Pivki iz Maribora za sliko »Splavarska idila ob Dravi«, tretja nagrada v znesku Din 300 g. Joži Kovačiču iz Maribora za sliko »Črni vrh na Pohorju« in četrta nagrada v znesku Din 200 g.' dr. Ivanu Bonaču iz Ljubljane za sliko »Pogled na Peco in Urško«. Razen tega je Tujskoprometna zveza odkupila še 40 posnetkov, ki so jih vposlali sledeči fotoamaterji: podpolk. Rudolf Raiz-tier. Maribor (2), Vekoslav Primc, Pobrežje (1), Franjo Pivka, Maribor (3), Ivan Štraus, Guštanj (2), dr. Ivan Bonač, Ljubljana (2), Milan Vrabič, Ptuj (2), Ante Kornič, Ljubljana (4), Drago Simončič, Maribor (5), Viktor Lavrenčič. Maribor (2), geom. Anton Vončina, Maribor (l), Rudolf Knechtl, Studenci (4), Jože Kovačič, Maribor (6), Vlado Cizelj, Zagreb (4), Josip Tomažič, Celje (1) in Alfonz Stanjko, Sv. Ana v Slov. goricah (1). Tujskoprometna zveza v Mariboru prosi tem potom vse fotoamaterje, da tudi v bodoče posvetijo vso pozornost snimanju prirodnih lepot in značilnih posebnosti posameznih naših tujskoprometnih predelov, s posebnim ozirom na uporabnost in učinkovitost slik v turistično propagandne svrhe. Himen. Po starokatoliškem cerkvenem obredu sta se poročila v Mariboru naslednja para: gledališki igralec g. Edo Grom z gdč. Beo Novakovo, ter Danilo Sedmak, tekstilni tehnik iz Studencev, ter Angela Klep, šivilja iz Maribora, Koseskega ulica 63. Obilo sreče! Martinovo, v soboto in nedeljo bomo obhajali Martina pri Zobarju v gostilni na Tržaški cesti. Domače koline! Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Trstenjak Albert, trgovski pomočnik, in Duhek -Antonija, frizerka, Mlinska 35; Nožir Adolf, šofer, in Lang Hilda, zasebnica. Trg svobode 3; Sawicki Oton, učitelj,; in Rijavec Cirila, učiteljica od Sv. Antona v Slov. goricah; Dolenc Frančišek, kmečki sin, in Medved Marija, kmečka hči od Sv.. Lovrenca na Dravskem polju; Muhič Adalbert, ključavničar, in Lednik Hermina, krojaška pomočnica iz Celja; Benedejčič Ivan, tkalski pomožni mojster, in Jančič Ljudmila, posestnica, Meljska 7; Dobnikar Ivan, pismonoša, in Hrastnik Ana, posestnikova hči od Sp. Polskave; Majcen Kornelij, banov, uradnik, in Barlovič Angela, trgovska nameščenka, Praprotni-kova 6; Rafolt Rihard, trgovski pomočnik, in Bauman Justina, tkalka, Razlagova 26; Vake Rudolf, pom. delavec, in Reš Marija, delavka, Gornja Počehova 4; Ga- brijan Valter, ključavničar drž. žel, Tat-tenbachova 26, in Urbančič. Marija, šivilja, Magdalenska 77; Kosi Janez, delavec, Pobrežje, in Murgus Jožefa, tkalka, Pobrežje; Pieteršek Ivan, ključavničar drž. žel., Radvanje-Nova vas in Fingušt Marija, šivilja, istotam; Langhamer Fr., nož. in ključ, pomočnik, Pobrežje, in Ve-ler Marija, trgovska pomočnica, istotam; Fr. Krajšek, tovarniški kovač, Tezno, in Lovrenčič Lidija, tkalka, istotam; Ledinek Franc, bivši občinski delavec. Ob bregu 27, in Valentan Ivana, delavka, Pobrežje; Vedernjak Leopold, zidarski delavec, Pobrežje, in Krajnc Marija, delavka, istotam; Gselman Franc, ključavničar drž. žel., Ob železnici 12, in Ko-res Frančiška, šivilja, Radvanjska 35; Škorc Ignacij, trgovski sluga, Koroška 32, in Brlek Julijana, postrežnica, splošna bolnišnica; Klepš Jožef, tkalec, Studenci, in Hribernik Leopoldina, kuharica, istotam; Vella Alojz, str. pom. del. drž. že!., Studenci, in Bečela Antonija, suka-rica, Studenci; Bedenik Franc, ključavničarski pomočnik, Radvanje, in Celcer Rozalija, predica, Radvanje; Mali Anton, tkalec, Pobrežje, in Popovič Matilda, tkalka, Pobrežje, in Popovič Matilda, tkalka, Pobrežje; Perger Ivan. tovarniški delavec, Pobrežje, in Bukovnik Angela, natakarica, Pobrežje; Zierer Viktor in Ana Zorec; Janez Krumpl in Šek Neža; Franc Frangež, posestnik, Nova vas, Prečna 10, in Cilka Smode. Bilo srečno! Iz banovinske službe. Sestra pomočnica antitrahomske ambulance v čren-šovcih Milena Omrzel je postavljena za banovinsko uradniško pripravnico. Pogodbena uradnica banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina Pavla Piskernik je postavljena za banovinsko uradniško pripravnico. Premeščeni so: banovinski služitelj Jernej Ambrožič od sreskega načelstva v Murski Soboti v banovinsko bolnišnico v Mariboru, Simon Drobnič, zdravstveni pomočnik sreskega načelstva v Logatcu, k sreskemu načelstvu v Murski Soboti, uradniški pripravnik pri banovinski bolnišnici v Mariboru Joško Hrovat k banovinski bolnišnici v Murski Soboti, administrativni uradnik Vilko Apih od banovinske bolnišnice v Murski Soboti k banovinski bolnišnici v Mariboru. 23. november... Tuk. 45. pešpolk sla- vi svojo slavo 23. nov. ob 10.30 v vojašnici Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja v spomin na dan, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist. Izpit za rez. kapetana je napravil te dni v Beogradu magistratni tajnik g. Jože Gorup. Železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam! Za podaljšanje rumenih legitimacij za 1. 1938 opozarjamo na sledeče: Legitimacije se predlagajo, kakor vsako leto, le potom železniških postaj ter jih mora predložiti samo poglavar družine (to je upokojenec ali vdova, ne pa posamezni družinski člani, žena ali otroci). Legitimacijam je priložiti: 1. čekovni odrezek o prejemanju pokojnine odnosno rento; 2. znesek 4 din za vsako legitimacijo (2 din za markico in 2 din za vložek); 3. lastnoročno od poglavarja družine podpisano izjavo, da se žene ne bavijo s trgovino ali obrtjo ter da žive rodbinski člani (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu; 4. za otroke nad 18 leti starosti (sinovi do najdalje 26 let, če hodijo v šolo, ali se Kino Union. Matura, velefilm v nemškem jeziku. Visoka pesem prve ljubezni. Simone Simon v glavni vlogi. uče obrti) se mora predložiti potrdilo šole odnosno učne pogodbo; 5. za hčerke nad 18 let starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka, tozadevno izjavo poglavarja družine, za one, ki imajo lastni mesečni zaslužek do največ 500 din, za potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku ter mora biti navedeno tudi. koliko plačuje v bolniško blagajno odnosno, v katerem mezdnem razredu je zavarovana ter izjavo poglavarja družine; 6. za duševno ali telesno trajno nesnosobne otroke nad 18 let starosti je priložiti tozadevno potrdilo pristojnega železniškega zdravnika; 7. gojenci vseh vojaških sol in zavodov kakor tudi sino- vi, ki služijo kadrski rok, niso upravičeni do voznih ugodnosti. Za izjave so poglavarji družine moralno in materialno osebno odgovorni ter se bo proti onim, ki podpišejo lažno izjavo, tudi disciplinsko postopalo, na kar se poglavarji družine posebno opozarjajo. Direkcija drž .vne železnice v Ljubljani je izdala vsem postajam točna navodila; tja naj se obrnejo vsi poglavarji družin, naravnost direkciji predloženih legitimacij pa direkcija .ne bo ped; ljšala. svinjski kare t&ira 10*—, Sveže pečenice, jeternlce in kivavice. Častni večer članom-ustanovnikom Sokola Maribor-matlca bo jutri v Soboto v zgornji mali dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 20. uri. Sokol Maribor-m.Tica vabi k udeležbi vse članstvo, da počasti značajnost in delo naših ustanoviteljev in pokaže, da mlajša generacija nadaljuje njihovo delo v istem sokolskem duhu. — Vstopnine ni. Vabljeni vsi v Kamnico na Martinov večer, katerega priredijo pevci »Koban-ci« dne 14. nov. 1937 popoldne ob 3. uri v gostilni g. Vogrinca. Vsi prijatelji sv. Martina, pečenih gosi, dobrega vina, godba pa dobra, bo za ples, »Kobanci« zapojejo dosti zares. Glasbena Malica se brezdvomno trudi, da nudi obiskovalcem njenih koncertov nekaj, kar se sicer sliši samo po velemestih. Malokdo pa pomisli, da so take prireditve v zvezi z velikanskimi stroški, operni pevec Gigli n. pr. zahteva za en koncert nič manj ko 20.000 din. Kje pa jih naj vzame, če je publika ne podpira v njenem idealnem stremljenju, da nudi Mariborčanom, kar se sicer nudi samo v velemestih. Firkušny bo n. pr. igral samo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Mariboru. Zato naj nihče ne zamudi te izredne koncertne prireditve. Vstopnice pri »Putniku«. Lutkovni oder Sokola Maribor I. V r.edeljo 14. t. m. ob 15. uri otvoritvena predstava. Igra »Vragov svak« v vojašnici kralja Petra I. Deca pridite polnoštevilno! Odsek. Namesto cvetja na grob ge. dr. Radše-love je daroval gospod dr. Ciril Porekar iz Ljutomera 100.— din za Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Rabuka v Usnjarski utici. Gost. hčerka Marija Partligpva iz Sv. Marjete ob Pesnici nam sporoča, da ni identična s kuharico Marico Partličevo, ki se navaja v notici pod gornjim naslovom. Nočno lekarniško službo imata danes Vidmarjeva in Savostova lekarna. Vreme. Dunajska vremenska napoved pravi: Padavine, po večini sneg, temperatura brez bistvene izpremembe. Vlom v selniško občinsko pisarno pojasnjen. V noči na četrtek je bil izvršen drzen vlom v pisarno občinskega urada Selnica ob Dravi. Vlom je prvi opazil občinski sluga, ki je včeraj zjutraj čistil pisarniške prostore, ki obstojajo iz 4 sob. O zadevi je bilo takoj obveščeno predstoj-ništvo tukajšnje mestne policije, ki je odposlalo na' kraj vloma daktiloskopa gosp. Grobina, ki se je včeraj popoldne poda! v Selnico ter ugotovi! naslednje: Vlomilec se je v sredo popoldne skril v eni izmed pisarniških sob ter ponoči s silo odprl predal pisalne mize, kjer je bila majhna ročna blagajna. Nato je s silo odprl večjo ročno blagajno, ki je bila v neki omari in i&dftie ieiefmme vesU ^emera! tomii podlegel po- škod tam BEOGRAD, 12. novembra. Avala poroča: Beograjski mestni, poveljnik ar-mijski general Vojislav Tomič ie sinoči ob 23. uri podlegel poškodbam, ki so posledica uporabe strelskega orožja v samomorilnem namenu. General Tomič, ki je bi! po oporoki kralja Aleksandra namestnik kneza namestnika v regentskem svetu, je bil rojen 24. oktobra 1876 v Kragujevcu. Kot mlad častnik se je udeležil balkanske vojne, v kateri se je odlikoval s svojo hrabrostjo. V svetovni vojni je vodil 11. pešpolk šumadijske divizije in je bil za svoje junaške čine ponovno odlikovan. Po vojni je bil general Tomič poveljnik orožniške brigade v Sarajevu, pozneje je deloval kot namestnik poveljnika savske divizije v Zagrebu, nakar je sledilo njegovo imenovanje za poveljnika celokupnega orožništva. Leta 1929 je bil imenovan za beograjskega mestnega poveljnika in je zavzemal to mesto neprekinjeno do svoje smrti. Osiss* £xpress; Eden sioniral l LONDON, 12. novembra. »Daily Ex-press« registrira v vseh političnih krogih trdovratno krožečo verzijo, da je zunanji minister Eden predložil svojo demi-sijo !n sicer v znak protesta proti zadržanju ministrskega predsednika Nevilla Chamberlaina, ki 'se preko njega loteva dipkunatičnih akcij, kj so nezdružljive z dosedanjo angleško zunanjo politiko. Zu nanji minister Eden, ki se nahaja v Bruslju, je v smislu navedb omenjenega lista posla! Chamberlainu depešo, v kateri zahteva, da se cdpove bližnje potovanje lorda Halifa\., v Berlin. Istočasno je zaprosil Chamberlaina, da ga reši dolžnosti poslov zunanjega ministrstva. JafSija U Italiji da posojila, se... LONDON, 12. novembra. Današnji londonski listi ugotavljajo s priznanjem, da so dolgotrajni razgovori med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in pooblaščenim britanskim poslanikom Perthom potekli zelo prijateljsko, tako da je pričakovati ponovne izmenjave pisem med Chamberlainom in Mussolinijem. Rimski diplomatičnj dopisnik »Daily Ex-pressa« piše o možnosti, da dovoii angleška vlada Italiji večje posojilo v svrho omogočenja eksploatacije Abesinije, ki ga Italija nujno potrebuje, nakar bi iz te osnove sledilo razč'šč©nje vseli ostalih visečih problemov. zoni. V glavnem obsega ta predavanja iz ciklusa: Svetovno gospodarstvo, poleg tega pa bo še nekaj drugih zanimivih in aktualnih predavanj. Ker je bil včerajšnji dan praznik miru, so se pokazale j številne' slike iz sedanjih bojev na Špan-i skem in Kitajskem. Gdč. Vera K1 e m e n-'čičeva je recitirala Župančičeve »Pogovore«, g. prof. B. Rudolf pa je imel lepo zasnovano predavanje »Mir in voj-. na«. Za izčrpno predavanje je žel obilo : aplavza. Zaključno je recitirala gdč. Kle-. menčičeva še Župančičevo »Kovaško«, j Stanovalci Erjavčeve ulice se vljudno obračajo s prošnjo na imejitelje čolnov in sandolinov, da bi jih jim po možnosti posodili v svrho prevažanja ljudi na njihove domove, kajti tu imamo sedaj novi ribnik, ki se pa razteza malo preširoko, tako da peš že sedaj, ko se je deževno vreme šele začelo, do svojih domov skoraj več ne morejo. Kdor si želi ogledati novost, ki jo je dobila Erjavčeva ulica, naj se potrudi po deževnem vremenu v to ulico. — Stanovalci. Nova dvorana. Krajevni šolski odbor je dal popolnoma prenoviti nekdanjo telovadnico v deški osnovni šoli, ki se že več let ni uporabljala radi nehigijenskih razmer. Tvrdka inž. Jelenec in Šlajmer je to zanemarjeno telovadnico preuredila v lepo dvorano, ki bo služila deški šoli za svoje proslave. Dvorana pa bo na razpolago tudi drugim kulturnim društvom. V dvorani je mal oder in ima prostora za ca. 150 ljudi, kar popolnoma zadostuje za manjše prireditve. Stroški ' prezidave in popravila znašajo 32.000 ! dinarjev. Darujta sa azi!ni sklad PTL! la Simimkik mm Koncem oktobra smo čitali, da se otvaria izvoz jabolk za Nemčijo. Nekaj dni se je ta ižvoz vršil, sedaj pa je zopet popoln zastoj, zlasti za kanade ni nika-kega zanimanja. Druge vrste jabolk kupujejo vsaj deloma domači trgovci, za razne kraje naše države, predvsem so se zanimali za kanadke in bili glavni odjemalci Francozi in Italijani. Letos se je tudi zglasil pri nas znani trgovec iz Pa' riza, in že sklenil pogodbe naravnost s pridelovalci. Prodajalci so čakali na odjem, trgovec pa je le odlašal, češ, da čaka na kontigent, ki ga pa ni dobil. Po* godbe so se razveljavile, jabolka pa ostala. Sedaj prihajajo trgovci iz Banata, ki tovorijo razno mešano blago in se zadovoljujejo z manj odbranimi jabolki, samo da kupijo za nizko ceno. Ti kupujejo, od trgovcev, pa tudi naravnost od pridelovalca. Plačujejo od Din 1.30—1.70. Tožijo pa, da tovornina preveč obremenjuje ceno, da plačajo po Din 5000 od vagona, kar zn:.ša»50 para na kg. V današnjem času bi se moral v odpomoč prometa s sadjem znižati prevoz v državi, ko ni izvoza'izven države. Prevozniška tarifa železnice, ki je danes ista kakor Je bila v letih, ko je imelo sadje visoko ceno, nikakor ni na mestu. Tarifa bi se morala znižati, času in cenam sadja primerno. Kmeta išče davkarija za davek in Priv. agr. banka za obroke. Pomagajte, da proda pridelek ter zadosti obveznostim. — Prizadeti! ______________ _ . Urednikova posta V. L., Studenci. Preočitna potegavščina, Ne bo nič kruha iz te moke! sc polastil okoli 1700 dinarjev. Ker se mu je verjetno znesek zdel premal in ker majhne ročne blagajne ni mogel odpreti, io je kratkomalo ukradel in pobegnil skozi okno v temno noč. Po izpovedbah občinskega blagajnika je bilo v omenjeni ročni blagajni okoli 750 dinarjev gotovine. Varnostnim organom je bilo takoj jasno, da je vlom izvršil nekdo, ki so mu bile razmere znane. Sum je takoj padel na 25-ietnega ključavničarja Ivana Vuntara, ki je bil pred dnevi izgnan iz Avstrije, kjer je odsedeval daljšo zaporno kazen in ki se je oglasil pri tajniku občine Selnice, kjer je pristojen, v svrho podpore. Dobil je 50 Din in je pri tem lahko opazil, kje je shranjen denar. To kombinacijo potrjuje tudi dejstvo, da ga včeraj ni bilo več v Selnici, marveč so ga videli že na meji pri Sv. Duhu in je hajbrže pobegnil v Avstrijo. Oblastva so že za njim izdala tiralico in je upati, da ga bodo kmalu izsledila in aretirala. Žilo si Je prerezala... 2?letna artistka Agnes J., ki nastopa točas v Mariboru s svojim partnerjem, si je v zgodnjih jutranjih urah prerezala žile na levi roki, tako da so jo morali nemudoma odpre-iiiiti v tuk. bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Artistka je doma iz Nemčije in je izvršila navedeni- čin radi tega, ker v zadnjem času ni mogla več prenašati ljubosumnosti svojega partnerja, s katerim potujeta po svetu. Kam... Helena Saletingerjeva, stanujoča na Meljski cesti 32, je prijavila policiji, da je njen Mletnj sin Josip pred dnevi pobegnil od doma in se do danes še ni vrnil Kdor bi o njem kaj vedel, naj to prijavi predstojništvu mestne policije ali najbližji orožniški postaji. Bkmdua tdedidme ■MITMIII— i”T-ki veljajo. Razno BRZOJAVKA! Morske ribe in primorske specijalitete, Rakov rižoto, sanpiero zrezek, ocvrti škampi, oradi, barboni. skuši, lignji, orlice, sardelice v gostil-ni Vicel. Rotovški trg. 6509 STRIŽENJE 3 britje Din 2 v Mlinski 8. 6310 Službo išče Otvoritveno predavanje Ljudske univerze. Včeraj na dan miru je imela studenška Ljudska univerza svoje prvo predavanje v tej sezoni, ki je bilo tudi združeno z otvoritvijo prenovljene dvorane v deški osnovni šoli. Pevski zbor »Enakosti« je ubrano zapel dve umetni pesmi, na kar je šolski upravitelj g. K o n 11 e r pozdravil navzoče in se zahvaljeval krajevnemu šolskemu odboru in občini za uvidevnost, da sta dala popraviti dvorano, ki naj služi kulturni izobrazbi mladine in delavskega ljudstva. Predsednik Ljudske univerze g. župan K a 1 o h je otvoril sezono 1937-38. G. Vrane je podal program predavanj v letošnji se- MORSKE RIBE! Skombri. moli, barboni, kalamari, kolombo zrezek, bro-deto. rižoto, orade, rakovi repi. sanpiero, svolii ribja mari nada in salata. Restavracija »Novi svet«. 6510 OPOZORILO! Svarim vsakogar, da ne daje na moje ime denarja ali vred nosti, ker jaz nisem plačnik. Avgust Herič, Maribor. 6506 Ločenka, ne po svoji krivdi, staTa 34 let, z lastno trgovino IŠČE POSOJILA 4—6000 Din na mesečno odplačevanje. Dam brezplačno lepo sobo. Dopise na upravo lista pod »Pridna — skrbna«. 6502 DOBERMAN PSICA UŠLA. Odda se naj proti nagradi v steklarni Kovačič. 6497 Posest LEPE PARCELE dve minuti od avtobusne postaje, poceni naprodaj. Vprašati gostilna »Novi svet«. St« denci. 0472 Pfodam____________ JABOLKA naprodaj, kg Din 2.—. večja količina po dogovoru. Perčič, Pobrežje, Zrkovska 51. 6498 DEKLE Išče službo pri manjši družini Naslove pustiti v upravi lista. __________6504 Znano Schrollovo platino za posteljnino in telesno perilo In lil zopet znižane cene. Ikonske &še danes v veliki izbiri, posebno morski raki, škampi in ribji rižoto, polenovka na tržaški način Vina viška, nova in stara, ravno prispela „vuvava“ in „plavac‘ Je letošnja speciialiteta. Gostilna „©Tp6€ “ Sodna ulica 16, M. Lozic Tefomlke, mornarske n sokolske malice h SLn 11°* dobite pri 0. Trprnw, Maribor. Vet^rka ul. 1’« lice se AKVIZITER za prodajo knjig proti položitvi kavcije* Ponudbe poslati na upravo lista pod „Kavcija“. 6507 TmuŽ/S- usniiš! Nogavice in rokavice prinaša v raznih cenah C. Budefe*dt, Gosposka u^ca OglaSulte v „Vešerniku Skrivnosti 67 »Ne dvomite o teni, mati!« »Kriva sem pred Njim in pred ljudmi ..,« »Ne, ne, smrtni strah vas moti,« Kriva sem, pravim, radi njega, radi tega človeka... sem sodelovala pri krivičnem dejanju.« »O, mati!« je vzkliknil -nesrečni duhovnik. »Vse se še da -popraviti.« »Govorite, govorite!« »Da, govoriti hočem, preden umrem... Čuj, ta deklica, ki jo vidiš, je...« »Kdo je?« »... je hči gospe Kuran...« Nesrečnica ni mogla končati. V tem trenutku sp se ji oči zameglile, roki sta ji padli na posteljo, ko jp omahnila na vzglavje. »Mrtva, mrtva!« je vzkliknil gospod Karlo ih si z rokami zakril obraz. »Mrtva!« je smehljaje zamrmral gospod Lauson. Z naglim pogledom je ošinil Armaudo, ki je klečala v kotu sobe in se prepričal, da o vsem ni ničesar razumela. »Kaj pravite k temu, gospod Balkam?« je dejal Samuel, ko sta bila zopet na ulici. V tem se je že zdanilo; bilo je že sko-ro pet ura. Čeprav je prečul noč, ni bil gospod Balkam prav nič pobit. »Gospod Samuel,« je dejal po kratkem premišljevanju, »mislim, da je to dragocena skrivnost.« »Ki jo, sedaj popolnoma razumete.« »Seveda.« »Ali torej veste, kaj nama je storiti?« »O, to je jasno! Čez nekaj ur obiščem gospoda Mortona in se z njim pogovorim, kako bi se dalo izrabiti razodetie. ki sva ga bila tako neDričakovano deležna.« »In kaj naj jaz počenjam?« »Ti pojdeš z menoj v hotel; odpočil se boš. okrepčal, nato sc pa vrneš v Pariz * »Prav.« »Spotoma so boš- ustavil v FonteubD in pojdeš k državnemu pravdniku ter boš dal nekaj pojasnil, ki sem mu jih ob' ljubil.« »Ali poznate tega gospoda?« »Imel sem čast, da som se seznanil z njim,« se je nasmehnil gospod Balkanu »Ali niso v Fonteublo našli mrtvo trn' plo gospe Kuran?« »Da, prav tam.« »In ste se vendar upali ustaviti s' tamkaj?« »Saj sem celo sam prvi opazil truplo-* .(Dalje.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,. predstavnik ravnatelj STANKO OjETjELA, vsi v Mariboru.