Celjska trgovina (Nadaljevanje in konec) V Številkah Celotni dohodek špecerijskih, ozi­ roma mešanih trgovin se je lani gi­ bal v mejah od 7,68 do 14,237o od prodajne cene. V čistih špecerijskih trgovinah je bil najnižji 9,28, naj­ višji pa 11,51%. V okraju sta samo dve železninarski podjetji na drob­ no, od teh je prvo doseglo 11,03% drugo pa 11,80% celotnega dohod­ ka. V tehnični stroki se je gibal od 7,97 do 8,25%. Blagovnici sta do­ segli celotni dohodek od 10,53 do 12,09%, manufakturne trgovine pa od 10,13 do 10,64%. V trgovini na debelo je znašal la­ ni celotni dohodek od 4,08 do 5,2% od prodajne cene. POSLOVNI STROŠKI prikazani v odstotku od prometa so relativni pokazatelj. Navzlic temu pa dajejo vsaj približno sliko pra­ vilnega gospodarjenja. Ti stroški so znašali pri detajlistih trgovine z ze­ lenjavo od 2,58 do 15,5%. Ce izvza­ memo zelenjavne trgovine pa je bil najvišji odstotek poslovnih stroškov 9,38%. Pri grosistih so znašali od 2,39 do 3,57 odstotkov. KALO, LOM IN KVAR so zlasti v špecerijskih trgovinah eno od najvažnejših vprašanj pri obravnavanju poslovnih stroškov. Pri vsem tem je treba upoštevati naravo in lokacijo skladišč, dobro ; obračanje posameznega blaga in j asortiment. Razen tega je zelo] važna še subjektivna komponenta.. Zvezne norme izgub pri blagu vi trgovskem prometu so bile ukinje-^ ne. Zato velja zdaj načelo, da si -j posamezni kolektivi na posebnem j zasedanju delavskega sveta že na ' začetku leta sami postavijo norme izgub pri blagu, ki se jih morajo nato preko vsega leta držati. Tu so seveda možna razna odstopanja. Si­ cer pa lahko postavimo tudi vpra­ šanje, ali so ta problem vedno in povsod obravnavali z največjo res­ nostjo? V praksi se je že zgodilo, da kolektivi niso bili kdo ve kaj za­ interesirani pri sprejemanju norm izgub pri blagu z izgovorom, da jih vsi ne smejo poznati. Kajti, sezna­ njanje z odstotki kala, bi lahko po­ menilo zametek raznih malverzacij, čeprav je znano, da se noben kalo ne sme enostavno odpisati, ne da bi delavski svet raziskal vzroke in nje­ govo upravičenost, upoštevajoč pri tçm vse objektivne in subjektivne činitelje, ne glede na fiksne, vna­ prej določene odstotke. To torej po­ meni, da lahko kalo bremeni včasih tudi odgovorno osebo, čeprav je v mejah postavljenih norm. Vprašanje zase so tudi PAPIRNATE VREČICE, kajti papir je dražji, kot večina ar­ tiklov. Zato lahko trgovine, kljub tehtanju bruto za neto, zaradi pa­ pirja izgubijo znatne vsote. Zato bi kazalo ta problem razčistiti vsaj v mejah našega okraja in vsaj pri­ bližno izračunati, kolik odstotek pa­ pirnatih vrečic naj bremeni mate­ rialne stroške in kolikšne odstotke naj se zaradi tehtanja bruto za ne­ to smatra za zaloge blaga. Vendar tega dela ne bi mogli opraviti v ne­ kaj tednih, temveč bi ga morali spremljati daljše obdobje. Iz prakse je znano, da je kalo do treh promil od prometa še nekam sprejemljiv, čeprav večina trgovin niti tega ne dosega. Vsekakor pa bi morali posvetiti posebno pozornost tistim trgovinam, ki prikazujejo ka­ lo, večjega od treh promil. V teh trgovinah bi namreč morali proučiti pogoje skladiščenja, dobo obrača­ nja posameznih vrst blaga in konč­ no tudi vse subjektivne činitelje, ki lahko vplivajo na večji ali manjši znesek kala, loma itd. Promili kala se v okrajnem meri­ lu gibajo od 0,02 do 11,7. TRANSPORT, POTNI STROŠKI, REKLAMA Transportne usluge v glavnem ni­ so odvisne od podjetja. Zato jih ne obravnavajo posebej. Prav tako je z najemnino. Kolektiv, oziroma vod­ stvo podjetja pa ima vendarle vpliv na potne in reklamne stroške. Ven­ dar tudi pri potnih stroških, kakor pri vsem razčlenjevanju, ne more­ mo biti absolutno objektivni sodni­ ki; za objektivno presojo bi bila po­ trebna popolnoma enaka lokacija, ista vrsta blaga, enak promet na zaposleno osebo in zato tudi enako število zaposlenih. Potni stroški znašajo od 0,02 do 6,18 promila. Morda ni neutemelje­ na ugotovitev, da potujejo največ tam, kjer so najboljše prometne zveze do večjih središč. Primerjava med posameznimi trgovinami v okraju v istem kraju kaže kaj čudno sliko, saj imajo zelo različne zne­ ske potnih stroškov, čeprav se oskr­ bujejo iz istih virov. JReklamni stroški so v naših po­ gojih zelo problematični, saj tržišče navsezadnje ni tako zasičeno z bla­ gom, da bi obstajale resne težave pri plasmanu brez reklame, ali vsaj velike reklame. Bolj kot morda pri drugih elementih strukture celotne­ ga dohodka, je pri presojanju re­ klamnih stroškov potrebna precejš­ nja previdnost. Podjetja namreč z reklamami vzdržujejo tudi društva in nadalje pri malem prometu po­ meni deset tisoč marsikdaj več, kot pri velikem sto tisoč dinarjev. ZAKLJUČEK Kljub nekaterim kritičnim pri­ pombam, iznešenim v tem sestavku, je treba pripomniti, da je celjska trgovina poslovala v lanskem letu solidno. L. C. Dobro so gospodarili Delavski svet usnjarskega korribi- nata Konus v Slovenskih Konjicah je pred dnevi razpravljal o pollet­ nem obračunu. V prvem polletju so delavci tega podjetja ostvarili pre­ ko milijardo in osem sto milijonov dinarjev dohodkov, kar je za 15 od­ stotkov več, kot v istem razdobju lani, medtem ko so poslovni stroški v primerjavi z lanskim prvim pol­ letjem le za 6 odstotkov večji. Tu­ di obrat v Rečici je v tem času za­ čel uspešno delati. Delavski svet je od skupnega či­ stega dohodka odobril približno dve tretjini za osebne dohodke, ostalo pa v rezervni sklad in na nerazpo­ rejena sredstva. Med drugim so na seji razpravljali še o gradnji 16-sta- novanjskega bloka, katerega bodo v kratkem pričeli graditi. Nekaj sta­ novanj pa bodo pridobili tudi s pre­ ureditvijo nekdanje »Alfe«. L. V. Vedno večji porast prebivalcev — povečana skrb za najmlajše Kako bo ekonomska najemnina vplivala na življenjski standard Ekonomska najemnina se uvaja, da bi se uredili odnosi pri gospo­ darjenju s stanovanji. Predvse^l bodo s tem novim ukrepom -ago- tovljena stalna sredstva za vzdrže­ vanje in upravljanje stanovanj in ustvarjena amortizacijska sredstva, s katerimi se bo stanovanjski fond redno obnavljal. In kar je zelo važ­ no — mnogo racionalneje se bodo koristila družbena in širše mobili­ zirala sredstva za stanovanjsiio iz­ gradnjo. Tako bo ekonomska najem­ nina najbolj učinkovito vplivala na racionalno in ekonomično gradnjo stanovanj. Gradnjo stanovanj, ki ustreza ekonomski moči naših družin, seve­ da z osnovnimi zahtevami higien­ sko tehničnih norm, lahko stimulira samo ekonomsko usmerjeno povpra­ ševanje. Zato je ekonomska najem­ nina nujen instrument za uspešnej­ še reševanje finansiranja stano­ vanjske izgradnje. Ekonomska na­ jemnina se, kar je treba poudariti, uvaja v ugodnem trenutku, v času uspešnega gospodarskega razvoja, stabilizacije tržišča in procesa, v ka­ terem postopoma raste življenjski standard delavcev in uslužbencev. Gledano s tega stališča je leto 1960 zelo ugodno za uvajanje ekonom­ ske najem.nine. Razumljivo je, da naše ljudi naj­ bolj zanima, kako bo tä ukrep vpli­ val na njihove družinske proraču­ ne. Pri tem je treba poudariti, da se bo ekonomska najemnina ivedla vzporedno s sorazmernim poveča­ njem plač. Plače se bodo povečale vsem zaposlenim osebam v sociali­ stičnem sektorju, upokojencem in invalidom, ne glede na to, ali so lastniki ali najemniki stanovanj. Povečanje pokojnin invalidom in upokojencem bo vsekakor večje kot povečanje plač delavcem in usluž­ bencem, ker imajo prvi manjše do­ hodke; ekonomska najemnina i-a pri tem ne dela razlike. V grobem bo višina nadomesti­ la delavcem in uslužbencem, kakor tudi upokojencem, vsklajena z raz­ liko med ekonomsko in sedanjo na­ jemnino. Razumljivo pri tem je, da bo višina nadomestila prav tako od­ visna od višine osebnih dohodkov posameznika. Tako bo n. pr. visoko­ kvalificirani delavec dobil večje po­ večanje od nekvalificiranega. Po navedenih načelih moremo trditi, da uvajanje ekonomske na­ jemnine ne bo povzročilo padanje življenjskega standarda. Nasprotno — v družinah z več zaposlenimi bo višina skupnega nadomestila večja od povečanega izdatka za najemni­ no. V kolikor imajo zaposleni višjo kvalifikacije in pomembnejši polo­ žaj v proizvodnji in zaradi tega tu­ di večje mesečne dohodke, bo pove­ čanje plač večje, istočasno pa ustva­ rimo, da bo takšna družina razpo­ lagala z večjim, oziroma, kvalitet­ nejšim stanovanjem, ki bo ustrezal njeni ekonomski moči. In obratno, če govorimo o družini, katere zapo­ sleni imajo nižje kvalifikacije, a stanujejo v stanovanju prve ali dru­ ge kategorije, višina nadomestila ne bo dovolj visoka, da bi krila pove­ čanje najemnine. V takih primerih bo zamenjava stanovanja rešitev, ki bo omogočila, da bo vsak imel sta­ novanje, ki bo ustrezalo njegovim ekonomskim sposobnostim. Sicer pa je dejstvo, da stanuje večina delav­ skih in uslužbenskih družin v skromnejših stanovanjih, zato niti najemnina, pa čeprav ekonomska, ne bo visoka. Povečanje plač ose­ bam, ki stanujejo v teh stanovanjih, bo gotovo krilo razliko v najemnini po uvedbi najavljenih ukrepov. Lahkomiselnost se maščuje Bilo je pred dnevi v pisarni Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Mlado dekle je tožilo, da bi se rado zaposlilo, nikjer pa da nočejo uslišati njenih želja. Prisluhnil sem tožbam dekle­ ta in iz pogovora povzel njeno žalostno zgodbo, katere refren je lahkomiselnost, ki kaj rada onesreči mlade ljudi. ЦтШја G. je bila zaposlena v nekem celjskem podjetju. Bi­ la je nekvalificirana delavka, vendar je zaslužila dovolj za človeku dostojno življenje. In kar je glavno, imela je siguren kruh. Pridno je delala v tovarni. Bila je zadovoljna in srečna. Prišel je maj. Za prvomaj­ ske praznike se je odpeljala k fantu v Sevnico. Nazaj grede je v vlaku zaspala. Namesto v Celju, se je prebudila v Ljub­ ljani. To je bilo za njo usodno. Iz lahkomiselnosti si je privošči­ la desetdnevni »dopusta in ta­ vala po Ljubljani. Zašla je v slabo druščino in hodila po sumljivih poteh. V podjetju so jo odpustili. Zapustil jo je tudi fant. Sedaj je že pet mesecev no­ seča. Usmilila se je je neka družina, pri kateri pomaga go­ spodinjiti. Toda to je le začas­ no. Kaj bo pozneje, ko bo še zavekal otrok na svet, za ka­ terega najbrž niti ne ve, kdo mu je oče? Dekle vse objokano in potrto tava po mestu, hodi prosit za službo v podjetja in na posre­ dovalnico za delo. Tako se je znašlo tudi na Okrajnem sin­ dikalnem svetu. V takšnem stanju jo nihče ne sprejme. Vsa pota so zaenkrat zaman. Vendar jo bo morala družba kot bodočo mater zašči-^ titi, njo in otroka. Trenutno je\ brez dohodkov, ima le pravico] do zdravstvenega zavarovanja.^ Sočutnim ljudem pa se mora zahvaliti, da ni na cesti. Vendar upa, da bo nekoč bo­ lje. Prav gotovo bo, če se bo spametovala in začela novo, dostojnejše življenje. Lahkomiselnost se ji je brid­ ko maščevala. Zaradi nje pa je prizadeta tudi družba. i LETA 1966 preko 20 milijonov prebivalcev Po statističnih podatkih ima le­ tos Jugoslavija okoli 18,5 milijonov prebivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1947 15,7 milijonov. To pome­ ni, da se je v zadnjih 12 letih po­ večalo število prebivalcev skoraj za 3 milijone. Po prognozi gibanja pre­ bivalcev v zadnjih letih je računati, da bo Jugoslavija leta 1966 imela 20,032.000, 1970. leta pa 20,860.000 prebivalcev. V poslednjih dvanajstih letih je bilo rojenih največ otrok leta 1952 — 499.280. To ie bilo rekordno leto. saj po statističnih podatkih še ni bilo od leta 1921 rojenih toliko otrok. Leta 1954 je bilo rojenih 494.000 otrok, lani pa 433.000. Torej so rojstva v opadanju. Tudi umrljivost stalno pada, predvsem pa umrljivost dojenčkov. Samo v zadnjih štirih letih je umr­ ljivost padla od 199.900 v 1955. le­ tu na 167.000 v 1958. letu. Umrlji­ vost dojenčkov pa je v istem raz­ dobju padla od 53.000 na 37.000. Ce te podatke primerjamo s predvojni­ mi podatki, se pokaže zelo zanimiva slika. Čeprav je število prebivalcev 1930. leta znašalo okoli 13,7 milijo­ nov, kar pomeni za 4,5 milijonov manj kot lani, je znašalo število umrlih 261.000 ali 94.000 več kot la­ ni. Dojenčkov pa je umrlo 1930. le­ ta 75.000 ali 38.000 več kot lani\ Po številu sklejenih zakonov je bilo po vojni rekordno 1947. leto. V tem letu je bilo sklenjenih 205.800 zakonskih zvez, lani pa komaj 170 tisoč. Število ločitev pa kaže v po­ slednjih letih tendenco naraščanja. Leta 1953 je bilo razvezanih okoli 16.000 zakonov, lani pa 21.400. Lani je bilo zaposlenih 2,570.000 ljudi, od tega v družbenem sektorju 2,406.000, kar je za približno 630.000 več kot 1953. leta. To Domeni, da se je v zadnjih petih letih v družbe­ nem sektorju vsako leto zaposlova­ lo povprečno okoli 125.000 novih delavcev in uslužbencev. V raznih gospodarskih dejavno­ stih je bilo lani zanoslenih 2.2 mi­ lijona liudi, v negospodarski pa okoli 376.000. Največ ljudi je zaoo- slenih v industriji in rudarstvu (941.000), nato v gradbeništvu (219.000), sledijo trgovina in go­ stinstvo, promet, obrt in druge pa­ noge. V posledniih petih letih je zelo naraslo š+evilo zaposlenih žena — od 411.000 v 1953. letu na 636.000 lani. Največ žena — okoli 256.000 dela v industriji in nato v negospo­ darskih dejavnostih — okoli 170 ti­ soč. Zanimivo je, da v trgovini in gostinstvu dela relativno majhno število žena — 72.000 ali nekaj več kot ena tretjina vseh zaposlenih v tej gospodarski panogi. Prav tako zanimivo je pogledati strukturo zaposlenih v odnosu na strokovno izobrazbo. Od 2,406.000 zaposlenih — je delavcev 1,641.000. uslužbencev pa 765.000. Visokokva­ lificiranih delavcev ie bilo lani — 141.000, kvalificiranih 614.000, pri­ učenih 409.000, nekvalificiranih pa 477.000. Uslužbencev z visoko in višjo izobrazbo je bilo 131.000, s srednješolsko izobrazbo 304.000, z nižjo izobrazbo 246.000, pomožnih uslužbencev pa 85.000. V gospodar­ skih organizacijah je največje šte­ vilo nekvalificiranih delavcev — 403.000, priučenih 383.000, kvalifi­ ciranih 587.000 in visoko kvalifici­ ranih 134.000. Iz teh podatkov je razvidno, da je kvalifikacijska struktura zlasti v gospodarskih organizacijah še ved­ no nezadovoljiva. Zato bodo mora­ li organi delavskega upravljanja posvetiti strokovni izobrazbi delav­ cev največjo skrb. S. S. Del savinjskih partizanov se je pri­ ključil Kranjčevemu bataljonu in odšel z njimi na Pohorje. Tam se je ustanovil legendarni Pohorski ba­ taljon, ki se mu je pridružila še Ru­ ška četa. Stab II. grupe odredov so sestav­ ljali komandant, kasnejši narodni heroj Franc Rozman-Stane Mlinar, namestnik komandanta, narodni he­ roj Peter Stante-Ivan Skalar in po- litkomisar, narodni heroj Dušan Kveder-Tomaž Poljanec. 5 Simono­ vim bataljonom je odšel na Dobrov- Ije tudi štab. Akcije so vodili na Dobrovljah in Zg. Savinjski dolini. Del borcev pod vodstvom komandir­ ja Mazovca-Risa je odšel na Koz­ jansko, kjer so kasneje ustanovili Kozjanski bataljon. Največje borbe so bile: 2. septem­ bra in 31. oktobra težke borbe na Dobrovljah, 5. novembra napad na avtomobilsko kolono pri Smartnem ob Dreti in 7. novembra borba na Korošici v bližini Sv. Jošta. Po tej borbi je odšel del borcev, predvsem Revirci in Gornjesavinjčani v Toplo na Koroško. Tja so prišli 16. no­ vembra. Pomnožili so vrste Koroške čete, ki jo je takrat vodil Pavle 2av- cer-Matjaž, ki je bil tudi pokrajin­ ski sekretar za Koroško. Iz te čete se je kasneje po dotoku partizanov iz Solčave in okolice Železne Kap­ lje ustanovil Koroški bataljon. V Koroški četi in kasneje v Koroškem bataljonu, ki je operiral onstran me­ je in na predelih Solčave, so bili močno zastopani Solčavani in Re­ virci. Leta 1943 je narodnoosvobodilno gibanje v Zgornji Savinjski dolini doživelo nov razmah. Organizacije OF so močno oživele. Mladinske or­ ganizacije so ustanavljali povsod in so izredno dvignile moralo pri lju­ deh. Ljudje so partizanom in akti­ vistom popolnoma zaupali in jim pomagali v boju proti okupatorju povsod, kjer koli so le mogli. Slan- drovi brigadi, ki je bila v začetku leta 1943 ustanovljena, je Glavni štab določil operacijsko področje v Zgornji Savinjski dolini in na Mo- raškem. Jeseni je že Slandrova bri­ gada zavzela v Z g. Savinjski dolini močne okupatorske postojanke Re­ čico, Radmirje, Šmartno ob Dreti, Novo Štifto in vodila velike borbe na Mozirskih planinah. Največji polet narodnoosvobodil­ nemu gibanju na okupiranem ozem­ lju Spodnje Štajerske, posebno še v Z g. Savinjski dolini je dala XIV. udarna divizija, ki se je prebila v januarja 1944 iz Dolenjske preko Hrvatske na Štajersko. Njen pohod februarja je potekal pretežno po ozemlju današnjega celjskega okra­ ja. Na teh terenih je bila ves mesec najtežje borbe proti 20.000 mož močnemu nemškemu vojaškemu stroju. Njena glavna naloga na Štajer­ skem je bila rušenje neprijateljskih postojank in komunikacij, mobiliza­ cija naših ljudi v partizanske eno­ te, da so se tako lahko odtegnili nemški mobilizaciji, in s tem slabi­ tev VI. nemške ofenzive, ki je ta­ krat divjala na jugu naše države. Njen legendarni pohod in junaški podvigi komandantov in borcev so navdušili vse štajersko prebivalstvo. Po končani nemški ofenzivi je di­ vizija, ki se je nahajala v prvih po­ mladanskih mesecih pretežno v Zgornji Savinjski dolini, pričela svojo zmagoslavno pot. Nemške po­ stojanke so padale druga za drugo. V tesni povezavi z že obstoječimi edinicami na Štajerskem, predvsem s Slandrovo brigado, je po opera­ cijskih načrtih štaba IV. operativne cone osvobodila Zgornjo Savinjske dolino. V istem času je Kozjanski odred s pomočjo ostalih edinic osvo­ bodil Kozjansko. Povsod na osvobojenem ozemlju se je začela izredno živahna poli­ tična in kulturna dejavnost. Po vsej dolini so bile svobodne in demokra­ tične volitve v krajevne odbore. Na vsem osvobojenem ozemlju 'se je razvilo partizansko šolstvo. To šol­ stvo ni pomembno samo zato, ker so ga ustanavljali povsod, ampak predvsem zato, ker je delovalo v osrčju okupiranega ozemlja. Najvažnejše partizanske bolniš­ nice, bolnišnica Celje pod Travni­ kom, bolnišnice Koroškega odreda v Robanovem kotu, tiskarne in teh­ nike so bile v Zgornji Savinjski do­ lini. V tem času je bil v Zgornji Sa­ vinjski dolini tudi del CK K PS na čelu s sekretarjem Francem Lesko- škom-Luko. Tudi nemška decembrska ofenzi­ va leta 1944 ni mogla streti parti­ zanskih sil na osvobojenem ozemlju. Ob osvoboditvi so partizanske si­ le IV. operativne cone izvršile iz­ redne podvige. Razorožile so Lö- chrovo balkansko armado, ki se je umikala preko našega ozemlja na Koroško, njega samega pa ujele. Zastavile so pot ustaškim edinicam in se prve prebile na Koroško do Gosposvetskega polja. Ljudje Zgornje Savinjske doline, posebno še oni iz hribovskih prede­ lov, so vsa leta okupacije tesno so­ delovali s partizanskimi edinicami. Zato bo partizansko srečanje 16. avgusta na Ljubnem tudi zanje ve­ lik praznik. Stane T er čak Nemci so se 30. julija 1944 po dvodnevni borbi za Ljubno predali. „Mignona„ še ni... Nove mlečne ali brezalko­ holne restavracije v Celju, ki bo nosila prikupno ime »Mi- gnon« noče in noče biti. Spr­ va smo pisali, da bo njena otvoritev v maju, pozneje smo ta dogodek prestavili v drugo polovico julija. Zdaj pa je tu že avgust, toda »Mi- gnon« še ni odprl svojih vrat. Zakaj? To vprašanje smo zastavili tudi direktorju gostinskega podjetja »-Na-na« tov. Mirku Meštrovu, ki nam je med drugim zaupal, da se je vse skupaj zataknilo pri prosto­ rih, v katerih še vedno dela knjigoveznica in ki so name­ njeni slaščičarski delavnki, oziroma da se je zataknilo pri izpraznitvi nekega stanova­ nja, v katerega bi se morali že zdavnaj preseliti knjigo­ vezi. Kot vse kaže, bo ta pro­ blem zdaj vendarle rešen. Upajmo, da bo v resnici ta­ ko! • Ko bo preselitev izvedena, bo treba počakati še en me­ sec na ureditev nove slašči­ čarske delavnice. Spričo tega lahko pirčakujemo otvoritev ! brezalkoholne restavracije na ; Titovem trgu v Celju v sre- ' dini ali drugi polovici sep­ tembra. Naša radovednost pa je segla še po ureditvi in opre­ mi novih prostorov. »Mignon« bo okusno ure­ jen in opremljen s hladilni­ mi napravami, najrazličnej­ šimi stroji, mešalci in drugi­ mi pripomočki. Njegova po­ sebnost bo tudi »glasbena omara« — avtomat, v katere­ ga bo treba vreči dvajsetdi- narski kovanec, da bo zavr­ tel mikro gramofonsko plo­ ščo in posredoval zaželeno skladbico, eno izmed sto možnih ... -an