n	i	i	«•	j	ii
Cena Din 1*-
Stev. 75.
V Ljubljani, ponedeljek 4. aprila 1938.
Leto III
Nova zmaga španske nacionalistične armade na katalonskem bojišču:
Lerida, ključ do Katalonije, je padla
Salamanca, 4. aprila, o. Nacionalistično, vojska je sinoči po hudih bojih zavzela Lerido, ki zaradi svoje lege in kot vatno železniško ter cestno križišče predstavlja ključ do Katalonije in Barcelone, katere usoda je, kakor le zdi, zapečatena.
Nacionalističn* čele so prodirale v Lerido po treh glavnih cestah in so sedaj popolnoma gospodar vsega mesta. Sedaj prodirajo v smeri proti Taragoni in so zavzele Pineli, bližajo pa se Serti, ki je 2r> km od morja.
Ves dan včeraj je trajala bilka, v Leridi. Rdeči so obupno branili vsako hišo posebej in so bili še zjutraj v posesti večine mesta. Prodiranje čel generala Moscarda s severa pa jih je prisililo k umiku.
Ko so tanki prodirili v Lerido, so rdeče čele sprožile bilko na levem krilu, kjer je konjenica hotela preprečili njihov umik. Istočasno s četami je prišla v Lerido tudi policija
*	civilno gardo. Policija in civilna garda bosta varovali red in mir, dokler ne bo mesto popolnoma urejeno.
Bnrgos, 4. aprila. AA. Zaradi zavzetega ozemlja na aragonski fronti so ustanovili tam
peto vojno oblast, ki je pod poveljstvom generala Hanoja.
Po zavzetju Leride so nacionalistične čete zavzele še več vasi pet do 10 milj severno od Leride. Zaplenile so ogromno vojnega materiala.
Salamanca, 4. aprila. AA. Stefani. Vrhovno poveljstvo je objavilo snoči tole uradno poročilo: Nacionalistične čete stalno prodirajo v raznih odsekih in so zavzele številna mesta, vasi in važne postojanke. Ujele so mnogo miličnikov in zaplenile ogromno vojnega materiala. Na bojiščih so povsod našle mnogo trupel sovražnikov. Navarske čete so zasedle ogromno zemljišče in vkljub hudemu sovražnemu topniškemu ognju zavzele mesto Boltano in prekoračile reko Aro. Te čete so ujele nad 1000 sovražnikov. Marokanske čete so zavzele postojanke pri Gordoni. Prva navarska divizija je uničila dve mednaiodni brigadi in tretjo ujela. Tako je ujela 2500 miličnikov, dva načelnika generalnega štaba in 10 višjih častnikov. Na bojišču je našla nad 500 trupel. Legionarji so se pri zavzetju Gandese sijajno izkazali, ker so vrgli sovražnika iz postojank, ki so se zdele neosvojljive. Na bojišču ob Guadalajari je sovražnik odbijal s težkimi izgubami. Republikanska letala so bom-
bardirala Toledo, kjer ni sedaj niti enega vojnega poslopja.	%
Saragosa, 4. aprila. AA. Posebni dopisnik Ha-vasa poroča: Čete legionarjev so sedaj 30 km od Tortose, to je 30 km od morja.
Poročila iz Barcelone
Barcelona, 4. marca. AA. Iiavas. Vojno ministrstvo je objavilo: Na vzhodni lronti so sovražne čete prodrle proti Benaberju, prekoračile reko Nogvero in Ribargo sano, rdeče čete pa so izvršile protinapad in jih tako prisilile, da so se umaknili na svoje prejšnje postojanke. Od včeraj zjutraj je sovražnik zelo uspešno napadal pri Leridi in ves dan prodiral. Ob reki Ebri nacionalisti močno pritiskajo. Gandes in Pobleto smo izpraznili. Na osrednji fronti smo zavzeli Poncasilo in zaplenili mnogo vojnega materiala.
Madrid, 4. aprila. AA. General Miaja je snoči izjavil, da se borbe na fronti ob Guadalajari nadaljujejo. Republikanske čete sistematično prodirajo. Madrid pa so nacionalisti bombardirali zato, da bi sejali strah in nemir med neborce in jih tako vznemirjali.
Madžarska - nedostopna za vse prevratne poskuse
Budimpešta, 4. apr. o. Madžarski državni upravitelj regent Horthy je imel snoči v budimpeštan-ekem radiju velik govor. V njem je obravnaval notranje- in zunanjepolitični položaj Madžarske z ozirom na zadnje dogodke v Evropi. Dejal je, da ni priključitev Avstrije k Nemčiji izzvala na Madžarskem nikakib pretresov in da ne pomeni za Madžarsko nevarnosti, kakor to trdijo nasprotniki sedanje vlade in s tem sejejo med ljudstvo nemir in zmedo. Toda motijo se, če mislijo, da bodo s tem do6egli kake spremembe. Vlada je tako močna, da bo onemogočila vsako skrajnostno propagando na tej ali oni 6trani ter ohranila mir in red. Madžarsko ljudstvo je glede evojih osnovnih političnih koristi enotno, za njegovo varnost mu pa jamči njegova vojska, ki je nedostopna za vse propagandistične poskus*, t katerimi bi jo radi pri* dobili zase tisti, ki jim sedanje 6tanje v državi ni po volji. S tem mora računati vsakdo.
Govor državnega upravitelja pozdravlja vse Časopisje in hvali odločnost, s katero je regent nastopil proti desničarski agitaciji.
90% zmaga egiptovske viade pri volitvah
Kairo, 4. apr. A A. Reuter: Pri volitvah v Dolnjem Egiptu je bila po neuradnih poročilih vafdi-stična 6lranka poražena, težek poraz so doživeli tudi vsi člani bivše vlade Nahas-paše. Vladna stranka je dobila okoli 90 vseh glasov.
Vafdisti so v Dolnjem Egiptu pri volitvah doživeli popoln poraz^ Enak poraz je doživel po teh poročilih tudi bivši predsednik egiptske vlade Nahas-paša. V Kairu in v Aleksandriji močni policijski oddelki vzdržujejo red ob voliščih. V notranjosti države ie prišlo do številnih spopadov, pri katerih je bilo tudi več mrtvih.
Anglira in nemška vo;ska
London. 4. aprila. A A. Havas: Lord London-dery, bivši letalski minister, je včeraj objavil knjigo Nemčija in mi«. Zagovarja sporazum med Nemčijo in Veliko Britanijo in na enem mestu piše:
»Nemška vojska« ki stalno iz dneva v dan raste, se ne bo ustavila pred nobenimi ovirami v želji, da uresniči svoje namene posebno v vprašanju kolnij.
Včeraj je Hitler imel prvi veliki govor na avstrijskih tleh v
»Nemške vojske sila sveta!"
Gradec, 4. aprila, o. Včeraj popoldne je državni poglavar velike Nemčije, Adolf Hitler, dospel v Gradec, kjer je imel prvi veliki plebiscitni govor v Avstriji. Kancler se je v Gradec pripeljal z vlakom. Na postaji in pred njo so mu priredili slovesen in navdušen sprejem, katerega se je udeležilo kakih 50.000 ljudi. Včeraj dopoldne so posebni vlaki vozili z vseh strani Avstrije ljudstvo v Gradec. Manifestacije, ki jih je bil kancler deležen, bo bile tolike, kakor jih avstrijska Štajerska se ni doživela.
Pred govorom je Hitler obiskal veliko tovarno za železniške vozove v Eggenbergu, kjer so ga sprejeli zastopniki štajerskega delavstva. V ogromni tovarniški dvorani, kamor se je nagnetlo na tisoče in tisoče narodnih socialistov, je Hitlerja pozdravil novi štajerski deželni glavar inž. Hel-frich ter se mu zahvalil, da je začel svojo plebiscitno akcijo vprav v Gradcu, ki je bil Hitlerju že od vsega začetka zvest in vdan. Za Helfrichom je govoril še voditelj plebiscitne akcije v Avstrtji poverjenik Biirckel, ki je poudarjal pomen priključitve Avstrije k Nemčiji, s čimer je nemški narod dosegel tisto, kar mu je narekoval zakon krvi.
Burno pozdravljen je po dolgotrajnih manifestacijah nato spregovoril Hitler sam, ki je dejal, da je srečen, da lahko v Gradcu poudari, da je izpolnjen najvišji sen njegovega življenja: Velika Nemčija. Misel Velike Nemčije je bila misel vsega’ nemškega naroda, ki ni temeljila v zunanjostih, marveč v skupnpm čustvovanju. Nemški narod živi dva tisoč let, politične oblike in vse tisto, kar ga je ločilo, pa je bilo staro komaj sto let. To veliko misel in težnjo po združitvi vsega nemštva je začel uresničevati narodni socializem s svojim nastopom. Trinajst tovarišev je imel on, Hitler, najprej okoli sebe. Iz teh trinajstih je število naraslo na 100, na 1000, na stotisoče, na milijone. Po štirih letih, kar je narodni socializem prevzel oblast v Nemčiji, ima Hitlerjeva stranka 60 milijonov navdušenih pristašev. Narodnosocialistično gibanje je premagalo vse ovire in se vrglo predvsem na vzgojo
volivni
Gradcu
Zbor slovenskih časnikarjev v Mariboru
Občni zbor. Jug. nov. združenja, sekcije Ljubljana, je bil letos zaradi svojstvenih razlogov v Mariboru, kjer se je izkazala vsa gostoljubnost Maribora in mariborskih kolegov.
Občni zbor so s svojo navzočnostjo počastili najvišji predstavniki javnega življenja v Mariboru, tako zastopnik vojske, okrajna glavarja, upravnik policije in pa seveda včerajšnji gostitelj, žu-Pan mesta Maribora dr. Alojzij Juvan.
Sam občni zbor sekcije je bil v magistratni s*]ni dvorani, kjer so se poleg številnih časnikarjev zbrali vsi zastopniki javnega življenja v Mariboru.
Zl)orovanje je vodil predsednik g. Stanko žirant, ki je po pozdravu navzočnih gostov podal 1'redsedniško poročilo, iz katerega je razvidno delovanje naše organizacije v preteklem letu. ^elo je bilo zlasti osredotočeno na izvedbo pokojninskega zavarovanja časnikarjev v vsej državi, zaenkrat še ni izvedeno, pričakovati pa je v kratkem ureditve. Tajniško poročilo je podal g. Tone Gmajner. Iz njegovega poročila posnemamo, je imela ljubljanska sekcija Jug. novinarskega združenja včlanjenih na koncu leta 1937 a3 rednih članov, 20 pripravnikov in 10 izrednih članov. Delo sekcije je bilo na raznih poljih obsežno ter je zlasti razvijala sekcija svojo delavnost za izboljšanje socialnega položaja slovenskih časnikarjev z raznimi skupnimi akcijami. Blagajnik )?■ Drago Potočnik je orisal finančno poslovanje sekcije v lanskem letu ter podal številna poročila o raznih sekcijah, kakor tudi splošni pregled imovinskega stanja sekcije. Poročal je tudi
0	delu Tovariškega sklada kot njegov predsednik. -Za zadrugo Novinarski dom je poročal na-‘■elnik g. Železnikar, da akcija za zgradbo doma ^Preduje in da je pričakovati realizacije te za-8*‘> ki naj bi služila našim časnikarjem kot
javnim delavcem. O akciji za pokojninsko zavarovanje je poročal g. Fran Seunig. V imenu nadzorstva je poročal g. Ante Beg, ki je predlagal absolutorij upravi, ki je bil tudi soglasno sprejet.
Pri volitvah je bil ponovno izbran dosedanji odbor z nadzorstvom vred za nadaljnjo poslovno dobo. Nato se je razvila še živahna debata o bodočih nalogah sekcije.
Mestna občina mariborska je časnikarjem priredila v kazinski dvorani kosilo, ki ga je z izbranim okusom naravnost razkošno aranžiral mariborski restavrater g. Peter Klešič. Poleg časnikarjev so se kosila udeležili tudi zastopniki javnih ustanov, razen gospoda škofa dr. Tomažiča, ki se je opravičil. Med kosilom je goste najprej pozdravil župan dr. Juvan, ki je prosil zastopnike slovenskega tiska, naj Mariboru zaradi njegove posebne lege in narodne naloge poklanjajo čim več pozornosti in dajejo ljudem, ki vodijo usodo slovenskega Maribora, moralno podporo,
’ Povabil je časnikarje na jubilejne slovesnosti ob 20 letnici proslave osvobojenja Maribora. Gostitelju se je v imenu časnikarjev zahvalil podpredsednik Združenja, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, in ga zagotovil, da sme od časnikarjev za Maribor pričakovati vedno vse podpore in pripravljenosti. Po kosilu so gostje obiskali banovinske vinarsko šolo, kjer so občudovali čudovito urejene nasade, ki so vsi odeti v morje cvetja. V šolski kleti so jim postregli s prigrizkom in z izbranimi vzorej vina, ob čemer je čas po najlepšem razpoloženju žal prehitro potekal.
Zaradi izredne pozornosti in gostoljubnosti, s katero sta mariboiska občina in njen župan sprejela zastopnike našega tiska, je treba včerajšnji občni zbor in izlet v Maribor prišteti med najlepše dogodke v zgodovini organizacije slovenskih časnikarjev.
ne premaga nobena
novega nemškega rodu, ki ga strankarska organizacija že v nežni dobi vzame pod svoje okrilje, ga potem v svojih ustanovah izšola in naredi za delovnega in zavednega narodnega socialista, člana velike nemške skupnosti. Važno vlogo pri tem igra obvezna delovna in vojaška služba. Nemški narod danes s ponosom gleda na svojo vojsko in ve, da mu je potrebna za obrambo njegovih pravic. Nemike vojske ne more danes premagati no-bena sila svela, Vse to je naredil narodni socializem, ki je Nemčijo dvignil tudi gospodarska ter naredil iz nje svobodno, samostojno in srečno državo, ki ji ni manjkalo nič drugega, kakor da združi v svojih mejah ves nemški narod. Mirovne pogodbe so odtrgale od Nemčije deset milijonov njenih ljudi. To krivično stanje so umetno nadaljevali razni politični sistemi, ki niso nemštvo pustili do pravice. Primer za to je bila Avstrija, ker je manjšina tlačila voljo večine nemškega ljudstva. Kar je v tem oziru počel zadnji avstrijski kancler dr. Schuschnigg, je po Hitlerjevem mnenju presegalo vse meje, tako da se je moral Hitler odločiti za nagla in nepričakovana dejanja. — Schuschnigg je menil, da se bo mogel s silo in s pomočjo iz tujine upirati razvoju nemške zgodovine, toda sproščena volja nemškega naroda ga je pomedla. V treh dneh se je uresničil tisočletni sen nemštva, Avstrija se je združila z nemškim narodom, ki si je prvič v zgodovini uredil državo po svoji volji. Sosede Velike Nemčije: Italija, Madžarska in Jugoslavija so la veliki dogodek pravilno razumele in zavzele do nove Nemčije prijateljsko stališče, zaradi česar jim je Nemčija hvaležna, ker jim meje proti tem prijateljskim državam ni bilo treba zavarovali e vojaštvom. Voditelj te države in vsega naroda bo ostal Hitler v bodočnosti, kakor je bil v preteklosti. Narod in vodja poznata samo en ukaz: Nemčijo.
Kanclerjev govor so poslušale po graških trgih in ulicah ogromne množice ljudstva pred zvočniki. Prenašale 60 ga vse nemške postaje. Po govoru so se manifestacije za Hitlerja in za Veliko Nemčijo nadaljevale pozno v noč.
Spomini preteklosti gore
WoIlersdorf, 4. aprila. AA. (DNB) Zloglasno koncentracijsko taborišče v VVollersdorfu, kjer je preživljalo na tisoče nacionalistov svoje najtemnejše dni, so požgali včeraj do tal. S tem je izginila sramotna ustanova, o kateri so se samo v Avstriji pač pa tudi daleč izven njenih meja govorili z gnusom.
Pokrajinski vodja Burckel je imel ob priliki požiga taborišča govor, v katerem je med drugim dejal, da žrtve, ki so jih nacionalni socialisti dali v Avstriji, niso bile zastonj, kajti danes je avstrijski narod svoboden in trga vsako zvezo s svojo preteklostjo.
Dunaj, 4. aprila. AA. (DNB) Generaloberst v. Bock, poveljnik 8. armade, se je slavnostno poslovil od tukajšnje garnizije. Po prisrčnem nagovoru na vojake, je obhodil avstrijske in nemške častne čete, nato se je pa odpeljal v Nemčijo.
Z uredbo deželnega namestnika je v Avstriji odpravljen mednarodni znak »A« na vseh avstrijskih avtomobilih. Do 10. aprila t.^ 1. morajo vsi avstrijski avtomobili imeti pri vožnjah v tujino znamenje »D«.
Zahteve kitajske ljudske stranke
Hankor, 4. aprila. A A. (Iiavas) Uradno poročilo pravi, da je kongres Kuo-Min-tanga sprejel to sklepe: 1. da se ustanovi poseben kitajski narodni svet, ki bo omogočil vsemu kitajskemu narodu podpirati delo vlade, da čimprej izda novo ustavo. Ta ustava bo izdana po končani vojni. 2. da se proglasi svoboda tiska, svoboda prepričanja, in svoboda posvetovanja in sestankov. Posebno podčrtavajo, da bodo vse te svoboščine imele veljavo v toliko, v kolikor se ne bodo križale s kitajskimi zakoni in načeli stranke.
Vesti 4. aprila
Do hudih nesreč je prišlo pri glasovati italijanski avtomobilski dirki na tisoč milj v Bresciji, kjer se je dirkalni avtomobil zaletel v gledalce. Bilo je sedem mrtvih in več hudo ranjenih.
<2 poslopij, med njimi 32 hiš ter cerkev, ja zgorelo v slovaškem mestecu Revuci.
Francoska kovinarska stavka, ki prizadeva BI u mo vi vladi toliko 6krbi, bo v kratkem končana, vsaj tako poročajo vladi naklonjeni listi.
Bodoče središče nemškega planinstva bo Innsbruck, kamor so že prestavili sedež osrednjega nemškega planinskega društva.
Grška vlada je imenovala novega letalskega atašeja pri poslaništvu v Belgradu.
1500 novih policijskih stražnikov so nastavili v Parizu, ker so po novih socialnih uredbah uvedli 40 urni tednik tudi za policijske uslužbence.
S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je Hitler dne 13. marca dobil svetovno vojno, ne da bi bil prelil eno samo kapljo krvi. S tem, da je o pravem času storil pravo delo, je izredno utrdil mir. Tako je govoril na plebiscitnem shodu v Koblenzu nemški notranji minister dr. Frick.
Več tisoč francoskih profesorjev je podpisalo poziv na predsednika republike, naj v teh nevarnih časih sestavi vlado narodne sloge.
Češkoslovaška vlada bo ▼ kratkem imenovala diplomatskega zastopnika pri nacionalistični Španiji.
Sleherno politično agitacijo po iolah je s posebnim odlokom prepovedal češkoslovaški prosvetni minister.
Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Madžarsko 60 se včeraj začela v Berlinu.
300 letal bo nastopilo pri velikih vajah italijanske vojske, ki jih bodo priredili na čast Hitlerju ob obisku v Rimu. Letala bodo izvajala tudi akrobacije.
Nemiri so se razširili iz Palestine tudi na sosedno pokrajino, Transjordanijo, kjer so nezadovoljni Arabci napadli več uradnikov ter na vrt predsednika vlade vrgli bombo, Vladi te navidez samostojne države očitajo, da je preveč pod vplivom Angležev.
V zgodovinski veslaški tekmi med oxfordskim in cambridgeskim vseučiliščem v Londonu je letos zmagal Oxford.
O	angleško-italijanskih pogajanjih je angleški zunanji minister Halifax poročal francoskemu poslaniku v Londonu Corbinu.
28 držav je podpisalo v Ženevi mednarodno pogodbo o radijskih oddajah. Z njo so se te države obvezale, da bodo preprečile na svojem ozemlju vsako oddajo, ki bi pozivala prebivalstvo kake druge države na nemire in nastope proti notranjemu redu.
Kitajska mora v sedanji vojni računat! edino nase in ne sme pričakovati podpore od nikoder, kakor pričajo zadnji dogodki v Evropi in na ive-tu. Tako se glasi resolucija, ki jo je sprejela na svojem rednem zborovanju največja kitajska stranka Kuo-Min-Tang.
V abesinski prestolnici Addis Abebi prebiva zdaj nad 14.000 Italijanov, od tega 4300 uradnikov.
Milijon sodov petroleja hoče kupiti znani ameriški petrolejski finančnik Rickett od mehiško vlade. Ta pa zahteva od njega najprej pet milijonov dolarjev are. Govore celo, da bo Rickett kupil od Mehike vse petrolejske vrelce, ki jih je vla-i da pred kratkim zaplenila ameriškim in angle« škim družbam.
•
n -
k. —
- ** ► r \ ?*•
A
- j* j. A.	k
280.000 vojakov je padlo od začetka vojne na Kitajskem do danes. Tako računajo angleški listi, ko poročajo o zadnjih bojih južno od Šanghaja.
Albanskemu kralju Žogu bo pri poroki za pričo italijanski zunanji minister grof. Ciani, lci bo konec meseca odpotoval v Tirano.
Velika tujsko-prometna razstava bo junija v Genovi. Udeležile se je bodo razne italijanske in druge tujsko prometne ustanove.
Koncert jugoslovanskega goslaškoga mojstra Balokoviča v Sofiji je imel ogromen uspeh. Udeležili so se ga člani dvora in vež ministrov.
Ob smrti ameriškega polkovnika Housea, ki je bil svetovalec in pomočnik predsednika \Vilso-na ob sklepanju miru in ustanavljanju Zveze na-todov, je_ glavni tajnik ZN Avenol poslal pokojnikovi družini Sožalno brzojavko.
Razstavo poljske umetnosti so slovesno odprli včeraj v Budimpešti. Začetni govor je imel sam državni upravitelj Horthy.
»Krakovski dnevi« bo naslov kulturnim in umetniškim prireditvam, ki jih bodo Poljaki priredili od 4. do 20. janija v Krakovu, nekdanji prestolnici poljskih kraljev. Med drugim bodo na prostem uprizorili več zgodovinskih gledaliških del.
Francija hoče vlado narodne sloge
Pariz, 4. aprila, o. Spričo popolne nesposobnosti, ki jo je pokazala tretja Blumova vlada tako v notranje kakor zunanje političnem delu, se v vseh slojih francoskega ljudstva vedno bolj oglaša zahteva po vladi narodne sloge, kakršno Francija v teh nevarnih časih potrebuje. Predsednik republike Lebrun je zadnje dni dobil od najrazličnejših političnih, socialnih, kulturnih in stanovskih organizacij na tisoče brzojavk, v katerih ga prosijo, naj se s svojo predsedniško avtoriteto zavzame za sestavo vlade narodne sloge, v katero bi prišli ugledni zastopniki vseh strank razen komunistov, razne izvenstrankarske osebnosti in zastopniki vojske.
Včeraj so po vsej Franciji imele opozicionalne in zmerne stranke shode, na katerih so različni govorniki zahtevali takojšen odstop Blumove vlade, ki hoče na pobudo komunistov Francijo zaplesti v vojno zaradi Španije. Vsi govorniki so poudarjali, da je edina rešitev za Francijo, če čimprej dob! vlado narodne sloge, ki bo v teh težkih časih ustvarila v državi enotnost, katera ji je zaradi vojne nevarnosti potrebna bolj kakor vse drugo.
V	političnih krogih trdijo, da so zaradi teh pojavov in zaradi razdora med skupinami večine v parlamentu Blumovi vladi dnevi šteti.
Enodnevno življenje ljubljanske ulice:
Miklošičeva
Ljubljana, 4, aprila.
Srce slednjega mesta utripa z ulicami, z žilami, ki na gosto prepletajo vso nepregledno grmado poslopij, prinašajo red, skrbe za kanalizacijo javnega življenja, regulirajo vrvež, urejujejo promet in se brigajo za njegov najbolj ekonomični potek ter razvoj, Malo je jasno, kaj se godi med stenami, za zidovi: ulica pa razgalja bistvo mesta, njegovo kulturo in civilizacijo kot gladino, gmotno stanje prebivalstva, njegove navade in temperament, poslovno orientiranost in tempo izživljanja. Neke ulice so mogočne in široke, prave vene in aorte, v njih utripa živo sodobno življenje. Te ulice 60 aktualne, najpomembnejše stvari 6e gode v njih in za pročelji hiš, ki strme vanje, mislijo važne glave na načrte, ki bodo*odjeknili s pomembnimi spremembami: industrijci, bančniki, trgovci kalkulirajo s tveganimi postavkami, ki se nočejo vselej obnesti, V teh ulicah vihra promet, ljudske množice 6e vale po njih od ranega jutra v pozno noč, vse zanimanje je uprto v grmado hiš, ki jo one opletajo in režejo, središče pozornosti in mestnega življenja se v njih javlja z jasno natančnostjo. In to središče se rado seli pri mestih, ki imajo še velike razvojne možnosti pred seboj. Najintenzivnejši utrip mestnega življenja se po dveh, treh desetletjih, pa tudi prej, javlja drugod. In ulice, ki so bile nekdaj najpomembnejše, počasi opustej še se javlja v njih krepko življenje, izgubile pa so dominantno vlogo, postale so sekundarnega pomena in ne dajejo več merodajnega vpogleda v tačasni ritem mesta. In ulice, ki prvotno niso imele velike vloge, v nekaj letih po radikalnejši regulaciji postanejo neverjetno važne: vse poslovno življenje in promet se preseli vanje, stare hiše se modernizirajo in lokali ob njih na veliko preurejajo. Druge ulice čakajo na svoj veliki trenutek, odmaknjene še vedno predaleč od središča; široke so, ob njih pa čepe še napol vaške hiše, tudi življenje 6e tam še razvija s kmečko lagodnostjo. So pa tudi ulice, ki so že preživele svoj sijaj: mračne, ozke, dih srednjeveške zgodovine leži v njih, siva, starinska pročelja z glavami vitezov in 6 potemnelimi grbi zro dolgočasno vanje, življenje je v njih shiralo, pa so svoj čas bolj ko katerakoli druga odmevale od hrupa. Po njih so peli koraki »landsknechtov«, peketala kopita težkih, z železom obloženih konj, na katerih so jezdili mestni mogočniki, in trušč voz, na katerih so dan za dnem vozili kmetje v mesto živež in drva ter tovorniki prevažali vino in dobrine tujih dežela. Te ulice žde nemo, vstran so pomaknjene od vrveža, tihe so. Prav take različne tipe kaže tudi Ljubljana: Miklošičevo in Tyrševo cesto imamo, Sent-petrsko in Zidovsko pa Stari trg.
Miklošičeva cesta
Ravna, široka, asfaltirana, moderna: zveza kolodvora z mestom. Vse, kar pripeljejo iz širnega sveta vlaki, roma po njej v mesto. Slednji tujec odide po njej. Snažna je in zračna, odkriva vabljivo perspektivo proti nejasnemu osrčju, navzdol proti tromostju, v sklopek niti, ki prepenjajo grmado hiš sredi mesta ter vodijo na vse strani v posameznosti, Na sever razgrinja učinkovit pogled proti Kamniškim Alpam, pogled, ki mestu daje rahlo sentimentalno in romantično noto podgorske naselbine, Poslovno življenje kipi v njej, saj so ob njenih straneh najvidnejši lokali. Ob. pričetku zavarovalnica, prekrasna Plečnikova stavba,, gostilna za goste, ki se jim mudi po opravkih, trgovina z usnjem, brivec, delikatesna trgovina, trgovina s čevlji, advokatski prostori, fotografska trgovina, mesarija, spet delikatesa, Delavska zbornica s kuhinjo, lepa rdečkasta stavba, s katere gledajo na malenkostni človeški vrvež spomeniki sedmerih poslednjih slovenskih socialistov, palača Okrožnega ura za zavarovanje delavcev, trafike, mračni bok Sodnijske palače z ječami, lep zelen pank, ki ga prav te dni temeljito izpreraenjajo, gostilna, spet privatna hiša, v kateri se je zbral cel roj samih advokatov in notarjev, mlekarna v mogočnem sivem poslopju zavarovalnice, prostori Prosvetne zveze, Kleinraayerjeva in Bambergova knjigarna, urama in trgovina s čevlji, dva zelena vrtova na vsaki strani ceste, cvetličarna in »Slovenčeva« podružnica, trgovina z radioapa-rati, Akademski dom, spet zavarovalnica, trgovina s semeni, posojilnica v slogu iz prvih let tega stoletja, in mogočna palača hotela »Union« s kinom istega imena ter s kavarno, frančiškanska cerkev, rdečkasta, impozantna, v tem okolju kar nekoliko tuje učinkujoča, svetlo in sončno, da vzbuja v nas rahlo nostalgijo po južnejših, vedrih krajih, odkoder je bil svojčas izšel ta red- Nasproti temnejša hiša z raznimi trgovinami in poslovnimi lokali, zraven nje pa stara, dostojanstveno zamolkla trgovska palača tvrdke »Feliks Urbanc«. In tod se med frančiškansko cerkvijo ter med »Urbancem« izliva ta znamenita ulica na Mirijin trg, ki ga je bil lepo reguliral mojster Plečnik; tromostovje vabi in nove
prometne žile sc s trga ponujajo popotniku, da mu bodo razkazale mestne posebnosti ter za vogali bližnjih hiš pokazale nove, nepričakovane zanimivosti. Ta svetla ulica je med vsemi ljubljanskimi
najsimpatičnejša.
Ob delavnikih od prvega svita do poldneva
Ob štirih zjutraj je ulica še prazna. Lc v dolgih presledkih se v njej z negotovimi koraki oglašajo ljudje, ki so izkoristili zadnjo nočno zabavo do kraja. Ta čas prično z delom pometači, Okrog petih srečaš že ljudi, ki gredo k zgodnji maši. Potem pridejo mlekarski vozički, mesarji prepeljujejo svoje blago, prvi avtomobili zatrobijo. Od šestih do sedmih se na Miklošičevi cesti že javljajo prvi kolesarji, delavci s »kangljicami« težko polagajo svoje ne prav spočite noge na asfaltni tlak. Kmalu po sedmi uri prvič bolj živo završi; koraki množic, ki prihajajo s kolodvora na delo, mogočno zahrume. Delavci prihajajo in mladina, ki se uči v mestnih šolah, pa stanuje v bližnji okolici na deželi, Ob tri četrt na osem je vedno več uradnikov, trgovskih pomočnikov, mestnih dijakov, raznih privatnih in državnih nameščencev Kmalu po osmi uri ta nenadni hrup nekoliko poneha. Okrog pol devetih pa že prihajajo prve gospodinje, ki hite s košarami in pletenimi bisagami proti živilskemu trgu. Pester vrvež! Počasi se prikažejo na cesti tujci, ki so pravkar prišli, ali pa v pozno dopoldne spali. Vedno več avtomobilov šviga po Miklošičevi cesti.
Od poldneva do pozne noči
Nekaj minut po dvanajsti uri vsa Miklošičeva cesta zabuči od neugnanega hrušča. Lačni ljudje se usipajo iz trgovin in iz uradov. Kolesa švigajo, avtomobili rezko trobijo, gneča je silna, človek se le stežka izogiba: ljudje hit® h kosilu, domov, v razne menze in gostilne, Ob pol enih pritisnejo še študentje. Potem se do pol dveh ulica nekoliko umiri. Nekaj minut po dTUgi uri prihajajo ljudje, ki so sedeli v uradih od osmih do dveh Dobro uro je ulica spet precej mirna; na njej opažamo le bolj tujce in tiste ljudi, ki morajo po dolžnosti iz enega poslovnega prostora v drugega. Sobota ima tri take čase, ob katerih po Miklošičevi cesti hite v prav opaznem številu smučarji in izletniki: ob pol dveh, ob pol štirih in okrog šeste ure zvečer. Ob tri četrt na štiri je živahno pred kinom »Union«. Ob petih prihajajo že prvi delavci iz obratov. Malo pred šesto uro srečavamo deželane, ki se jim mudi na kolodvor. Ob šestih zapoje spet frančiškanski zvon: ulica znova zabuči, delovni dan je v kraju. Okrog sedme ure pa začenja počasi življenje na tej prometni ulici usihati. Pozneje srečavamo samo še meščane, ki hite domov na večerjo. Ob osmih se že ta dolgi in široki rov med stenami občutno izprazni. Pred razsvetljenimi izložbami do devetih še postajajo pozni sprehajalci, ki 6e jim še ne da spati, V poznejših urah pa večinoma srečavaš ljudi, ki so večer prebili na raznih sejah ter — prve vinske prijatelje. Potem pa se že pričenja vsakdanje življenje spet buditi po istem programu, kakor je bilo prejšnji dan.
V ncdclfo in na praznik
Ob nedeljah, in posebno ob sončnih, so vse ljubljanske ulice nekam svečano razpoložene. Prebude 6e pozneje kot ob delovnih dneh, podnevi so precej prazne, ritem je močno počasnejši: ljudem, ki se sprehajajo, se ne mudi. Popoldne zapaziš razne zložno se premikajoče družine, ki gredo na ©kupen izlet. Vojaki počasi kolovratijo od izložbe do izložbe, Popoldne je živo samo pred kinom »Union«, posebno pa se pritisk občinstva tam opaža — kakor ob delavnikih — ob deveti uri zvečer. Sele, ko začenjajo prihajati večerni vlaki, začrni Miklošičeva cesta od trudnih ljudi, ki so bili prebili ©rečen dan na mirni deželi, v gozdu, med polji, podjetnejši v gorah.
, »
Gorra Rafaona
V
• •«*
A-
Dola na tuk. železniški postaji napredujejo. V nekaj dneh bo dovršen nasip za novi tir. Kmalu se bodo pričela tudi gradbena dela za postajno
poslopje in skladišče. Za vso postajo je odobren kredit v znesku 800.000 din. Delavska sekcija zaposluje stalno nove delavce. Do zaslužka bodo prišli številni brezposelni.
Občni zbor Legije koroških borcev
Ljubljana, 4. aprila. V nedeljo dopoldne je bil v društvenih prostorih redni letni občni zbor glavnega odbora LKB ob polnoštevilni udeležbi zastopnikov desetih krajevnih organizacij in osmih poverjeništev.
Zbor je vodil zaslužni predsednik LKB tov. polkovnik v p. An d rej ka.
Predsednik se je spomnil nato v osvojevalnih bojih padlih borcev in imenoma v teku preteklega poslovnega leta umrlih tovarišev Fakina, Vengušta, čopa in Remeca Martina.
Ker so se poročila krajevnih organizacij in od njih stavljenih predlogi obravnavali že na sestanku v soboto zvečer, je s tem bil hiter in stvaren potek zbora zelo olajšan.
Vsi predlogi, ki so bili sprejeti, bodo objavljeni v posebni resoluciji, katero bo izdelal glavni odbor in odposlal na merodajna mesta
Iz poročil posameznih funkcionarjev in posebno obširnega in preglednega predsednikovega poročila je razvidno, da je v LKB organiziranih doslej blizu 2500 članov, v kratkem bodo ustanovljene nove krajevne organizacije in to v Hrastniku, Kranju, Središču ob Dravi, Šoštanju, Zagradcu na Dol. in Tržiču. Akcija za dosego prostovoljskih pravic in raznih ugodnosti je na najboljši poti in bivši borci za se-vernozapadno mejo so našli zaradi svoje strumne organizacije popolno razumevanje na merodajnih mestih. Posebno razveseljiva je bila izjava g. vojnega ministra arm. gen Mariča v proračunski debati v narodni skupščini glede priznanja zaslug borcem, medtem sta bila tudi sprejeta že spreminje-valna predloga v finančnem zakonu glede podelitve spomin©ke kolajne, katera bo za borce na rdečem traku, za civilne osebe, zaslužne v osvojevalnih bojih pa na modrem traku, izredno važen je drugi sprejeti predlog, po katerem more kmetijski minister z uredbo urediti vprašanje podelitve zemlje oziroma državnih obveznic prostovoljcem.
Sprejet je bil soglasno predlog organizacijskega odseka glede razdelitve društvenega dela v petih odsekih in to finančni, socialni, kulturni, organizacijski in zdaj najvažnejši, narodnoobrambni odsek.
Po sprejetju razrešnice staremu odboru je bil izvoljen za novo poslovno dobo novi odbor s predsednikom polkovnikom Viktorjem Andrejkom.
$'ov. Kontiče
V Konjiški vasi se gradi vodovod. V Konjiški vasi, na področju slovenjekonjiške občine, je pričela banska uprava pretekli teden graditi prepotrebni vodovod, ki ga vaščani tako kruto potrebujejo. V vasi, ki šteje preko 200 ljudi, so štirje studenci z neenako močnimi izvirki. Poraba vode pa je velika. V studencih vode sicer ni nikoli primanjkovalo, vendar pa je bila želja po novem vodovodu vedno bolj pogosta. Ljudje so morali vodo od studencev do doma voziti, ali nositi.
Gradbena dela so se pričela pri kmetu Skrbinšku nad vasjo. Od tam bodo vodile cevi navzdol v vas, kjer si bo — kakor nam je znano — sleherni posestnik napeljal vodo v svoja poslopja. Ker bo zbiralnik zaradi izredno močnega studenca vseboval zadostno količino vode, se ni bati, da bi kdaj nastopilo prekinjenje vode.
Naša železnica motorizirana. S prvim aprilom je pričela na naši ozkotirni železnici voziti motorna lokomotiva, kateri je priključen salonski voz. Konjičani so to novost toplo pozdravili.
■ KINO UNION >«.»«■
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 16, 19T5 in 2P15 uri
Luis Trenker:
Klic Matterhorna
Bojevniki v Litiii
Litija, 3, aprila.
V nedeljo 3. aprila so bojevniki v Litiji priredili prav lepo spominsko svečanost vojnim tovarišem, ki so izgubili življenje v svetovni vojni. Opazili smo, da je med našim narodom še prav mnogo moralnih mož, ki nikdar ne pozabijo težkih izgub našega naroda v svetovni vojni. Spominska svečanost se je vršila s sv. mašo za rajne tovariše, ki jo je daroval predsednik Zveze bojevnikov g. profesor Ratej. Med sv. mašo je imel profesor Ratej lep spominski govor. Po sv. maši je profesor Ratej z domačim g. župnikom opravil pred spomenikom vojnim žrtvam žalne molitve za pokojne, padle tovariše, pevski zbor pa je zapel bojevniško ganljivo himno »Oj Doberdob«. Nato se je vršilo v dvorani Prosvetnega doma zborovanje bojevnikov z ustanovnim občnim zborom za novo skupino v Litiji. Zborovalce je pozdravil v imenu Zveze predsednik tov, Ratej, zvezin tajnik tov. Lukež pa je vse zborovalce bodril, naj 6e trdno oklenejo bojevniške organizacije, in jim podrobno razložil delovanje Zveze. Govoril je tudi o spomeniku slovenskim vojnim žrtvam, ki ga namerava Zveza postaviti na Brezjah. Med zborovalci, ki so napolnili dvorano, smo opazili tudi vojne vdove in sirote, ki niso zapustile dvorane pred koncem zborovanja. Zborovanja so se udeležili tudi tovariši iz sosednjih skupin, med njimi tudi predsednik zagorske skupine Pečnik ter Kržišnik in tovariši iz Trbovelj. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Dobravec, dimnikarski mojster in posestnik, v ostali odbor pa so volili ravno tako možje same preizkušene bojevnike.
Odhod odličnega kulturnega delavca
Ljubljana, 4. marca.
Odhod odličnega kulturnega delavca med naše izseljence v Francijo izseljenskega učitelja gosp. Antona Šlibarja, je danes zvečer ob pol 9, z glavnega kolodvora. Družba sv. Rafaela mu priredi pred vlakom na kolodvoru malo odhodnieo, na katero vabi vse prijatelje naših izseljencev. Gosp. Šlibar je pokazal že v Nemčiji, kjer je odlično deloval, da ima srce za naše izseljence. Bil je v Gladbecku učitelj. Toda zaradi svojega odlično katoliškega značaja in dela si je nakopal mržnjo zlasti tamkajšnjega eksponenta prejšnjega režima, nekega g. Bolhe, in moral je oditi na veliko žalost ondotnib Slovencev. Zelo žalostna je ta zgodba, ki globoko skeli še danes v dušo kat. slovenske izseljence^ V Belgradu je bil začrnjen kot velik »protidržaven element«, kot »anacionalen človek«, nevaren celo obstoju naše države. Sedaj je dobil popolno zadoščenje. Prihaja v Francijo v Pikni, kjer je do sedaj vzorno deloval g. .Janko Jankovič, bivši upravitelj v Ambrusu, ki je prestavljen v Merlebach Zato pridite vsi, ki čutite z g. Šlibarjem ljubezen do naših bratov in sester na tujem, da se poslovimo od njega in mu želimo, da bo imel v Franciji prihranjene prejšnje grenke ure krivic in preganjanj in da bo pa zato na svojem novem mestu delal za blagor našega naroda na tujem z isto požrtvovalnostjo in veliko svojo slovensko dušo.
Jutri velika premiera v Kinu Unionu:
JETNIK NA DVORCU ZENPfl
Napeta vsebina: Znpletljaji, intrige in ogorčene borbe za ljubezen ...
Senzac velefilm čegarstroški so presegli ogromno vsoto l‘/j milij. dolarjev!
Ronald Colman in prekrasna Madolain« Carroll
Krasna fantovska akademija v Celju
Celje, dne 3. aprila.
Fantovski odsek v Celju je danes prvič javno nastopil s sodelovanjem Dekliškega krožka v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Prvi nastop celjskih fantov in deklet v celjski javnosti je navdušil prijatelje slovenske mladine, ki so napolnili veliko dvorano Ljudske posojilnice, da je viharno vzklikala in ploskala sijajnim izvajanjem, ki je uspeh zares intenzivnega in požrtvovalnega dela celjske mladine. Prav lahko rečemo, da je ravno
»Leta 1870., v dneh, k'i so bili Se bolj žalostni, kot jih doživljamo danes, je šel veliki angleški pisatelj Carlyle, ki ga Francozi visoko cenimo, z irskim zgodovinarjem Leeky-jem na kratek sprehod. Razlagal mu je vzroke, zaradi katerih je bil eveit upravičen veseliti se francoekega poraza. Zatrjeval je, da je ta poraz najkoristnejši, kar jih je doživel in da ga spominja na srečanje satana s svetim Mihaelom. Satan je hitel, da bi podnetil preklinjanje Boga in peklenski ogenj. Sveti Mihael mu je stopil na pot in je z enim udarcem svojega svetlega meča pobil ta nestvor. To mišljenje je Lecky razlagal takole: Jaz «em sicer malo nejevoljen glede podobnosti svetega Mihaela' in grofa Bismarka ... Irci smo strastni pristaši Francozov... prvič, ker mislimo ravno tako ko Francozi — drugič, ker se je že v osemnajstem stoletju borila ena irsko brigada za Francijo in tretjič, ker Angleži mislijo nasprotno. Mislim pa, mylord in vi, gospodje, da so imeli Angleži od lota 1870. dovolj časa, da so v tej točki spremenili svoje mišljenje. Toda Francozi bi bili nepravični, če ne bi delali med . Angležem Garye!om in Ircem Leckyjem nobene razlike.«
Zdelo se mi je, da se grofovo ustnice premikajo, ko da bi hotele i>o-vedati beeodico zahvale... Toda molčal je.
»Mylord,< je rekel spoštljivo polkovnik Harvey in vstal, »mylord, ne bomo več motili vašega dragocenega časa.«.
S polkovnikom Harveyem smo bkratu vstali vsi.
»Upam, gospodje, da mi imete izkazali čast in boste nocoj večerjali
z menoj.c
Pierre Bčnoit
VELIKI JEZ
Roman iz irskih bofev za svobodo
23
je ostal nepremičen.
»Vj ete poznali Antiopo?« je rekel počasi grof Antrjm.
Zdejo se mi je, ko da je nekaj žalostnega v grofovem glasu. In videl sem, da se me ni mogel ©pomniti. Sicer pa je bilo	to popolnoma	na-
___________________ ravno, da je pozabil name.
»Vi ste poznali Antiopo?« je jx>-Priklonili smo se.	rekel čislo počasi.	novil.
»Hvala vam, vsi želimo, da bi tudi	Nisem odgovoril. Videl sem, da se »Da,	mylord, grofica	Kendalska
profesor Henrikeen našel časa, da bi	je gosjmd Ralpb, ki je v tem ©premil	me vam	jo ravno pred dvajsetimi leti
z nami večerjal. AH mu bočete epo- obiskovalce ven, zopet vrnil- Brez- že enkrat predstavila.« ročiti moje povabilo, gospod polkov- brižno in hladno je stal poleg na- Pogledal me je, majeje z glavo, mk? Ali bo morda bolje, do ga po- slanjača.	»V dvajsetih letih ete nekaj povabim sam pismeno?«	Grof Antrim je opazil moj pogled,	©tali, gospod Gčrard,« je rekel.
Polkovnik Harvey se je smehljal. »Ralph me ne zapusti nikdar,« je Zardel sem do ušes’, toda on tega »Morda je boljše tako,« je rekel, rekel, »011 je moj drugi jaz. Toda, Če ni opazil. Bil je ves zaposlen z iska-»Prav, na svidenje	dane©	zvečer,	želite...«	njem spominov,
gospodje.«	^	Nemo	sem odklonil. Ni mi bilo do	»Da,« je rekel končno z muko.
Moral ^ee je še nečesa spomniti, tega, da bi si tega molčečega moža »Spominjam se, mislim, de ©e spomi-kajti zadržal nas je.	takoj naredil za nasprotnika.	njoin, mali Gčrard, otrok, ki je tedaj
»Ni mi treba še pristavljati,	da	»Mylord,« sem rekel z odločnim	hodil s črno oblečeno staro damo,	ka-
sem vam popolnoma na razpolago, če	glasom, »če sem 6i dovolil, da sem	toro je	tako presenečala	Antiopina
želi kdo od vae govoriti z menoj sam.«	ostal pri vae, sem to naredil zato, da	divjost. Spominjam se. Moj	Bog! Moj
Na to sem čakal.	bi vas na nekaj spomnil.«	Bog!«
Ker sem bil zadnji, ki naj	bi	se	Začudeno me	je	pogledal.	Gledal sem ga e spoštovanjem,
poslovil od njega, sem obstal.	»Spomnili?«	»V svojo veliko obžalovanje sem
»Ravno sem vas hotel	prositi,	da	»Da, na nekaj bi vas spomnil. Ne-	že pri prihodu semkaj zvedel za	vehi	bili tako	ljubeznivi in	me po#lu-	koč smo se že	videli, in	sicer	meseca	liko nesrečo, ki	je zadela grofico
šali dvo minuti, mylord.«	septembra 1894.	leta v zdravilišču v	Kendalsko.«
»Seveda, takoj,« je rekel. »Ralph, Air-Jee-Beinau«.	Ponovil je:
spremite gospode. Gospod	Gerard,	Videlo se je,	da	premišlja.	»Da, nesreča, velika nesreča.. .<
ostanite in sedite, prosim!«	»Da, res sem	bil	tam,« jo odvrnil. »Ali mi bo dovoljeno,« sera vpra-
Tovariši so odšli. Videl	sem, kako	»Toda	vi ste morali biti	tedaj	še	zelo	šal boječe, »do jo	pozdravim.«
se	je doktor	Grtitli obrnil	in me za-	mladi,	gospod	Gerard.«	»Seveda, seveda, «je odvrnil,
čudeno pogledal.	»To je res, myIord, bil sem pri- Grof je z muko dihal.
Grof Antrim mi je ponudil svojo bližno toliko star kot grofica Antiopa, »Nocoj bo z nami večerjala. S tem zdravo roko. V njegovih trudnih očeh s katero sva se ves mesec igrala. — bo naredila samo svojo dolžnost kot se je posvetilo.	Dovoljujem si	vas vprašati, kako	gospodarica hiše, česar ne bo nikdar
»Besede, ki ste jih pravkar izre- ji gre.«	zanemarila. Kajti to najbrž veste, go-
kli, so ml šle do 6rca,«	je šepetal,	S povešenimi očmi sem zelo hitro	spod Gčrard, da gostoljubje, ki ga Tu
»hvala vam.«	govoril. Ko sem	ga pogledal, sem ču-	uživuto vi, uživam prav tako tudi jaz.
»Mylord!« sem zajecljal	—	til, da me gleda	starec z izrazom za-	Toda, morda bi vas veselilo, da bi če
»Govoriti ete hoteli	z	menoj,«	je	čudenja. Obraz trdega gospoda Ralplia pred večerjo...«
na celjsko mladino, ki je požrtvovalno sodelovala pri prvem nastopu vse slovenske mladine na celjskem taboru, ta manifestacija navdušila, da so se oklenili svoje slovenske organizacije z vsem srcem ter ji jiosvečajo veliko ljubezen. Kako je naša slovenska organizacija pri srcu ravno slovenski mladini, nam je pričala zopet današnja akademija, saj je med občinstvom prevladovala mladina, ki jo navdušeno sledila pestro izvajanim sporedom akademije. Med odličniki so počastili akademijo s svojim obiskom mil. g. opat g. Jurak, mestni župan g. Alojzij Mihelčič, okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, preč. gvardijan p. Mavricij Teraš, predsednik Fantovske podzveze g. prof. Bitenc Mirko, prijatelj mladine g. dr. Hanželič, predstojnik mestne policije g. g. Torner in drugi.
Akademija se je pričela z državno himno, ki jo je zaigral salonski orkester pod vodstvom g. Lenardona. Spored akademije je bi! izredno pester ter so že proste vaje naraščajnikov, gojenk in mladenk pokazale pravo delo Fantovskega odseka in Dckjiškega krožka, člani so bili z učinkovitim izvajaujem »Po jezeru< nagrajeni z viharnimi aplavzi, ki niso prenehali, dokler se ni drugič dvignila zavesa ter so točko ponovili. X vedrih obrazov naših fantov pa se je zrcalil jasen izraz zadovoljstva, saj je vse to, kar so pokazali, plod trudapolnega in nesebičnega dela slovenskih fantov. Prav tako so tudi članice izvajale proste vaje brezhibno, po dvorani pa je med občinstvom zavel val navdušenja. Prijetno so doneli j>o dvorani zvoki salonskega orkestra, ob nastopu članic v krasnih narodnih nošah z rajanjem »Slovenka som" pa je občinstvo ploskalo v navdušenju celo med izvajanjem, da so članico morale ponovno nastopiti, živahen in ljubek je bil nastop naših najmlajših, ki so korajžno izvedli zadnjo točko »Konjički«.
v Da pa ni Fantovski odsek samo telovadno ali športna organizacija, temveč da je predvsem pro* svetna, jo povdaril predsednik Fantovskega odseka g. dr. Zdravko Kalan. Njegove besede so bile izraz dela, ki ga izvršuje naša slovonska org«* nizacija. Katoliška vera, ki sta jo našim predni' kom prižgala slovanska brata sv. Ciril in Metod, nam je svetila in nam bo svetila tudi v bodoče. Kristus Kralj naj kraljuje ne samo v naših srcih, temveč tudi našemu slovenskemu narodu! Naš ie slovenski jezik ter naš slovenska kultura. Jezik naših mater ne bomo zatajili, vez je med nami in našim narodom zn mejo. Vemo, da brez našo države Jugoslavije Slovencev ni, zato smo za državo. Bridke preizkušnje preteklih let so za nami, a minula so. Zajeli smo zadnjo slovensko vas v dveh letih obstoja, za svoje delo zahtevamo samo svobode do dela in prostega razmaha, nikakor Pil ne privilegijev!
Od tu in tam
■ človek, ki ima srce va desni Uro,ni, leži v bolnišnici v Šibeniku. Rade Stosič je moral v bolnišnico zaradi bolečin v črevesju, za katero so zdravniki ugotovili, da je nenavadno prepleteno, tako dit je čudno, kako je mogel mož sploh živeti. Pa ne samo to. Zdravniki so našli pri njemu tudi — Sv> ?a. desni strani. Mož je kljub vsem tem neobičajnim lastnostim krepak, saj poje še vedno za , a, človeka. Tudi lega srca mu ne povzroča nobenih težav.
Na- morilca svojega, sina je hotela streljati pred očmi sodnika ciganka Jana Nikolič iz Kragujevca. Lanj je cigan Milan Gjorgjevič ubil Radomirja Nikoliča, zaradi česar ga je sodišče po dvodnevni razpravi obsodilo na 15 let težke ječe. Med poslušalci na razpra/i je bila tudi Jana. Cim jo cula za izrek sodbe, se je razburila nad prenizko odmero kazni, kajti ona je pričakovala smrtno obsodbo. že hip na to je potegnila samokres in ga naperila proti obsojencu. Še preden je mogla svojo namero izvršiti, so ji orožje odvzeli in jo zaprli. Odgovarjati bo morala pred sodiščem zaradi poskusa umora.
_ Zaradi navadnega psa je bogati kmet Anton Vojnič iz okolice Subotice ubil svojega soseda Vojislava Budičeviča Že dvajset, let se oba soseda nista razumela Pred desetimi leti je eden iz hiše Budičevičev ubil Vojničevega psa. Od takrat sta si bili obe družini kakor v bojnem stanju. Ko sta se nedavno srečala oba gospodarja, sta se takoj sprla. Budičevič je s palico udaril Vojniča po glavi, da je padel. Hip na to je odjeknil strel. Vojnič je potecnil samokres in ustrelil Budičeviča v čelo. Sodišče je morilca obsodilo na tri leta težke ječe.
V	stanovanju Ljube Davidoviča se vrste sestanki voditeljev belgrajskega krila združene opozicije z namenom, da bi se med vsemi tremi skupinami dosegla osnova za skupen nastop pri vseh akcijah med narodom. Teh sestankov se udeležujejo tudi uglednejši člani opozicije. Bližajo se nam* reč parlamentarne volitve, katere pričakuje bel-Srajski del združene opozicije z nemalimi skrbmi. Vedo, da v Srbiji ne bodo uspeli, če se ne bodo spet vezali na Mačkovo listo. V Zagrebu se pa doslej za take glasove še niso dosti zmenili. Več jasnosti v tem pogledu utegnejo prinesti sestanki in seje delovnega odbora opozicije, v katerem sedita v imenu dr. Mačka dr. šutej in inž. Košutič,
bivše SDS pa Večeslav Vilder in dr. Kostič Delovni odbor se bo ta teden sestal v Belgradu.
Straina prometna nesreča se je včeraj popoldne zgodila pri Zemunu. Brzovlak, ki je vozil v Belgrad, se je na križišču železniške in tramvajske Proge zaletel v tramvaj z dvema vozovoma, ki sta bila polna potnikov. Udarec je bil strašen. Številni sprehajalci, ki so se nahajali v neposredni bližini nesreče, so videli, kako se je stroj vlaka zaletel v dodatni voz, ki je bil priključen tramvaju. ' i
. ; * t - L - «* *	*■.*.**..	1
ir	»	<
W * k « <*	» V K I k k. V	»A«. — W . - K-
Na mestu je obležal mrtev inž. Nikola Pasarič, dve osebi sta bili težko ranjeni, deset pa lažje. Takoj je na mesto nesreče prišla komisija, ki je dala Prijeti strojevodjo in vlakovodjo brzovlaka, kakor tudi tramvajskega voznika. Do nesreče je prišla *ato, ker je hotel tramvajski voznik prečkati že-J^niško progo še prej, preden bi jo prevozil vlak. Zanimivo je, da je ta del proge že od daleč pregleden ter bi morala nevarnost opaziti strojevodja, Kakor tudi tramvajski voznik. Ponesrečenci so bili Vsi iz Zemuna, odkoder so se s tramvajem peljali J Belgrad na nogometno tekmo med Jugoslavijo in Poljsko.
Druga železniška nesreča se je dogodila na progi iSarajevo-*Uiice blizu postaje Jatare sredi noči od sobote na nedeljo. Potniški vlak, ki je imel tri vagone, je sredi proge nenadoma iztiril, ker se je stroj zaletel v skalo, ki je ponoči padla na progo v zaseki. Udarec, je bil tako strašen, da je stroj popolnoma razdejalo, z njim vred pa tudi prvi vagon. Potnike v ostalih dveh vagonih je sunek vrgel ob steno in okna ter so odnesli pri tem le lažje Poškodbe. Pač pa je iz prvega vagona vrglo nekaj Potnikov na tir, da so jih povozila kolesa ostalih vozov. Sedem smrtnih žrtev je zahtevala nesreča. Med njimi so ugotovili le identiteto sprevodnika Martinoviča, ostalih šest pa so bili potniki. Šele dopoldne je moglo delavstvo, ki so ga poslali na Pomoč, odkopati žive tn mrtve ponesrečence. Po-s®bna komisija raziskuje, kako je prišlo do nesete, in razpravlja tudi o tem, koliko krivde pade °a vlakospremno osebje.
Nemški balon za raziskava nje vremenskih polivov je pristal včeraj v hrvaški vasi Ivan Ore-bovac pri Kalniku. Balon ima v premeru Best me-,rov. Ko je padel na zemljo, ko ljudje kar drveli ^upaj, K sreči se je med njimi našel kmet, ki je ?il svoje čase vojak pri letalcih. Ta je odprl pipo ;n spustil Iz balona plin. V njem so našli razne inštrumente in listine, iz katerih so zvedeli, da je balou nemški. Balon bodo odpremili v kratkem v Saarow v Nemčiji.
Na štiri tedne zapora jc bil obsojen zagrebški °<lvetnik dr. Miško Radoševič, ki je zastopal na Razpravah zaradi našičke afere enega glavnih obtožencev. Radoševič je med drugimi napadel tudi dr. Mažuraniča, sedanjega predsednika senata, takrat pa zagovornika v isti pravdi, da je on tisti JJdnister, ki je prejemal denar_ od Našičke. Sodišče je ugotovilo, da je dr. Mažuranie zares pre*
denar od Našičke, vendar za neko stranko, ki
je bil kot odvetnik zastopal v tožbi proti Na-r»^i» 'n Je t'sto to*bo tudi dobil. Sodišče je za* k ^ tega obsodilo RadoSeviča na štiri tedne ječe -ji ®*pOgo|no in na plačilo vseh sodnih stroškov.
Pravda pa za dr.-RadoSeviča ne bo zadnja. —
odvetnikov ga toži na Odvetniško zbornico za-adi podobnih grehov.
Avtomobil z osem potniki jo pri Ljubušketn
•	Dalmaciji zdrknil v reko Vriješnico. Nesreča se
j® Pripetila takrat, ko je avtomobil vozil čez most Preko imenovano reke. Avtomobil jq krenil proti Kraj!, nakar ga je šofer okrenil proti desni. Pa
bilo že prepozno ter je avtomobil zdrknil v d?,	^>r* nesreči so bili vsi potniki ranjeni, ven-
sta bila le dva precej težko. K sreči je bila £e«a precej globoka.
v . ^ciskava proti soniborskemu županu, ki ni obv °dftt°PWi> čeprav so ga k temu pozvali vsi J^insld odborniki brez razlike stranke, ee je že Pan "a ukaz banske uprave. Odborniki so žu-jj: ,a ^“dolžili za sokrivca pri velikanskih golju-Pri t x ^ 'zv|,šili sombomlci vinski trgovci jal r°™r,n®h. Eden izmed odbornikov je celo de-«voii 'ma ?llPan najbolj obtežilne akte zaprte v Pravi n!*zlMcl 2 namenom, da bi javnosti prikril Sovohu VHrJ1 goljufij. Ker se o aferi ni samo rediin „ .'Jlv™ ll,di pisalo, je banska uprava od-preiskavo proti županu Dr. Tapavici.
Gozdovi najvainefši vir dohodkov
Nuino je potrebno umstveno pogozdovanie
Stn ari o pri Jelšah, 1. aprila.
V listih imamo večkrat priliko brati o velikem pomenu naših gozdov za splošno gospodarstvo. Od teh gozdov so bile ob gotovih razmerah odvisne cele pokrajine ter ie imelo nihanje cen našega lesa velik vpliv na splošno življenje v nekaterih predelih Slovenije.
Tudi v šmarskem okraju je trgovina z lesom važen gospodarski činitelj, Ta okraj z vso pravico moremo prištevati med najbolj gozdnate okraje Slovenije, Gozdovi so nenadomestljiv vir dohodkov. Če se povrnemo nazaj v čase slabe letine ali drugih težav, pridemo do zaključka, da je les tukajšnjim ljudem bil prav za prav edina opora, na katero so se še lahko zanesli. To se je posebno pokazalo lansko leto tam, kjer je poleti klestila toča. Čeprav je padec cen napravil tukaj prav občutno škodo in zmedo, se je po ponovnem dvigu vrnilo med ljudstvo tisto zaupanje, ki jamči za nadaljnji dober razvoj kmetijstva.
Gozdni površini ustreza zelo dobro razvita lesna trgovina. Precejšnji izvoz priča, da 6e je trgovina precej poživila.
Žage, ki jih je precejšnje število, imajo zadnji čas dovolj dela. Ce se bo trgovina še bolj stopnjevala, se bo temu primemo dvignila tudi proizvod-
nja. Ker ni pričakovati, da bi sc kaj kmalu razvila kakšna druga industrija, bodo Šmarčani še vnaprej imeli svoj glavni vir dohodkov v lesni trgovini.
Toda ena skrb nas navdaja, ko govorimo o lesni trgovini. Opažamo namreč neprestano samo izsekavanje, dočim pogozdovanje zelo zaostaja. Mnogi kmetje, ki so zaijli v dolgove ali drugačne finančne stiske, $o posekali domala vse svoje gozdove. Gola reber se je pokazala po obronkih. Ponekod 6o na posekanin mestih zasadili sadno drevje, drugod zemljo očistili štorov in naredili polje, zopet drugje pa travnike. Tudi vinograde so ponekod zasadili. Dejstvo pa je, da se mnogi kmetje še ne zavedajo tega, kaj zanje pomeni gozd in ne znajo ceniti njegove trajne vrednosti. Še najbolje so seveda naredili oni, ki so zasadili sadno drevje. Vendar pa je velika škoda, da kmetje ne zasajajo sproti gozdnih drevesc, Nekaj že narava sama pogozduje. Toda to zdaleka ne jamči, da bo čez kakih 15 ali 20 let gozd spel nudil znaten dohodek. Zato bi smotreno pogozdovanje, za katerega se oblasti precej trudijo, prineslo kmetom šmarskega okraja jamstvo, da bo bodočnost vsaj takšna, kot je sedanjost. Opuščanje pogozdovanja bi namreč čez nekaj desetletij pomenilo nenadomesljivo izgubo. Zato se mora pogozdovalno delo začeti v dovoljni meri in smotreno.
Naši smučarji na Kaninu
Nevea, 3. aprila.
Skoraj ves teden so bili naši fantje gostje tržaškega kluba Monte Tricorno in so se v bratskem razpoloženju pripravljali z Italijani na nedeljski smuk iz Kanina, na kraju kjer so se naši očetje v obupni borbi borili * očeti italijanskih tekmovalcev. Pozorišče včerajšnih tekem v smuku je bilo pred dobrimi 20 leti pozorišče krvavih bojev, katerih ostanke vidimo še danes, še danes je mogoče dobro opaziti kaverne, betonsko utrjene strelske jarke in gnezda za strojne puške, v katerih so se skrivali naši očetje. Še vedno leže okoli razstreseni drobci granat in puškinih na* bojev najrazličnejših oblik, ki so jih oblikovali udarci ob skale. Še dandanes prihajajo vsak dan otroci iz dolinskih vasi s krampom in z vrečo na rami ter iščejo medeninaste stročnice nabojev in staro železo, kar jim daje vsakdanji zaslužek. Žalostni spomini! Vendar danes je bilo vse to za nas daleč, daleč. Mi smo se v bratski borbi merili z italijanskimi tekmovalci in hoteli smo pozabiti nekdanje težke dni, ki jih še tako dobro poznamo po pripovedovanju naših očetov, šport nas druži in pri tem pozabljamo, kar je bilo nekdaj.
Današnja tekma v smuku je bila bre* Avstrijcev in Nemcev, ker niso dobili startnega dovoljenja. vendar pa je bilo vkljub temu 40 tekmoval-cev-elita vseh naših iti italijanskih tekmovalcev v alpski kombinaciji. Sneg je zadnje tri dni neusmiljeno južilo in ga je kar vidno zmanjkovalo. Prireditelji so morali zato progo prestaviti še za 200 m višje. V celoti je startalo 40 tekmovalcev; organizacija je bila brezhibna.
Uradni rezultati tekem so:
Med moškimi: l. Dimai (Gortina) 1:54.2. — 2. Confortola (Milan) 1:55.2. — 3. Alvera 1:56. — 4. Lacidelli (oba Cortina) 1:57. — 5. Sertorelli (Milan) 1:57.4. — 6. Lacidelli A. (Cortina) 1:59. — 7. Buzzi (Trst) 2:06.1. — 8. Lacidelli E. (Cortina) 2:07.4. — 9. Praček Ciril 2:10,2. — 10. Koblar 2:13.4. - 11. Voller 2:14.2. - 12. Žvan 2:15. -13. Žnidar 2:17.2. — 14. Ankele 2:19.3. — J5. Klein 2:22. — 16. Gradišnik (vsi Jugoslavija) 2:22.3. Nato je sledila še vrsta italijanskih tekmovalcev.
Naši fantje so dobili v dar krasen pokal prireditelja.
V	tekmi dam so štartale samo domačinke. Zmagala je Tržačanka Nives dei Rossi z 2:38.4.
Podrobno oceno tekem bomo še priobčili.
Jugoslavija : Poljska 1:0 (0:0}
Druga kvalifikacijska tekma 6 poljsko in našo reprezentanco, ki naj bi odločila, katera od obeh reprezentanc bo lahko nastopila v Parizu v tekmi za nogometno prvenstvo, ki bo leto« poleti, ee je končala sicer z zmago naše reprezentance, vendar edini gol, ki ga je zabil Moša Marjanovič, še daleč ne odleže za varšavsko Četvorko, ki smo jo dobili lani. Zanimanje za te.kmo je bilo ne samo v Belgradu, ampak v vsej Jugoslaviji, ogromno, športniki iz vseh vrst so z največjim zanimanjem sledili temeljitim pripravam naše reprezentance.
V	Belgrad je včeraj že«t posebnih vlakov pripeljalo ogromno število podžigačev. Tako jih je bilo celo iz Zagreba nekaj nad 500. Igrišče belgrajskega športnega kluba, kjer se je tekma vršila, je sprejelo včeraj okoli 25.000 gledalcev, kar je rekord za naše razmere, že v predprodaji je bilo prodanih nad 20,000 vstopnic. Stisko za karte pa so spretno izrabili tik pred tekmo nekateri špekulanti in prodajali posamezne sedeže tudi po 100 din. Rezultat tekme je sicer tesen, vendar ne predstavlja realnega odnosa. Naši reprezentance so igrali zelo dobro, bili so požrtvovalni in sku-
šali dati kar najboljšo igro. To jim je tudi uspelo. Edini, ki je bil slab na celem igrišču, je bil levi krilec Knježevič, ki je popolnoma zatajil pričakovanja zveznega kapetana Popoviča. Ožja obramba je svojo dolžnost izpolnil«. Zeio dober je bil Hugl. Srednji krilec Jazbinšek je bil nekoliko preveč defenziven, sicer pa dober. V napadu pa sta bila najboljši obe krili. Pri poljski reprezentanci moramo predvsem omeniti solidno in zelo dobro igrano ožjo obrambo, kateri gre tudi največja zasluga za tako dober rezultat. Krilska vrsta Poljakov ni pokazala nič izrednega, v napadu pa je bil najboljši Vilimovski. Tekino je sodil italijanski sodnik Barlassina, ki je sodil zelo dobro in objektivno. Tekma se je končala brez vsakega incidenta, čeprav je bila igra, zlasti v drugem polčasu, zelo oatra.
Jugoslovanska nogometna zveza in zvezni kapitan Popovič torej v bodoče ne bosta imela ni* kakih skrbi, kako bi bilo treba izbirati reprezentanco za svetovno nogometno prvenstvo, kajti z včerajšnjo tekmo je definitivno odpadla vsaka možnost, da bi šli Jugoslovani v Pariz.
SK Viktorija (Zagreb) : SK Reka 5:1
Ljubljana 4. aprila.
Reški napad je odločil; z Markičem in ožjo obrambo, ki se ne prvi ne drugi polčas ni sporazumela. In nekoliko tudi vprašanje ambicioznosti! Za tako važno prireditev, bi ee igralci morali drugače potruditi: saj je šlo za precej, za možnost pomembnih treningov z zagrebškimi moštvi in za nepričakovano vzpenjanje kluba. Pa se niso trudili dovolj — vsaj drugi polčas ne! Le tako nam postane razumljiva kolosalna razigranost >Viktorijanov«, ki so večkrat brez ovvr ob reških »opazovalcih* osvajali teren. Ni bilo treba menjati postave: Kokolj sicer ni spreten, je pa žilav, Primožič ni nič posebnega, toda pazljiv, skrben in dokaj trden! Erman je bil gospod v glace-rokavicah, v smokingu se mu seveda ni ljubilo hoditi v trnjevo grmovje. Dva moža sta zaslužila pozornost: Jež in Legat- Rila pa sta sama v pragozdu nasprotnih tovarišev. Cesa manjka Re-ki«? Obrambe, ki bi bila vsaj pol zanesljiva, in napada, v katerem ne bi slednji posameznik pred zaključno akcijo poskušal valiti odgovornost od sebe na svojega bližnjega.
Zagrebčani so igrali lepše, bolj povezano, bolj premišljeno, dasi je Reka ustvarila v tekmi dokaj več smrtnonevarnih Ja n s. Najboljši je bil napad, v katerem smo zagledali dva boljša igralca, bivše >purgerske moči«-, Webra in Bondoro ter naglega Seitla, ki je nekaj časa sijal v mlajši gardi Concordije. Obe obrambni črti sta bili slabši, tako da je neuspeh v tej tekmi pripisati dejansko le do skrajnosti nespretni in nepremišljeni igri napadalnega kvinteta. Ta napadalni kvintet je morda prav dober in prav efekten vokalni kvintet, pred golom pa njegov pevec, ki bi moral zatrobili, da bi šlo skozi ušesa, meritorni visoki C, vsej kiksira. Značilen je bil Slanina, ki je nekajkrat prisotnemu občinstvu povsem razumljivo in jasno demonstriral, kako ne gre streljali. Prav nič ni zaostajal Aljančič, ki se v prvi vrsti omejuje na individualne uspehe v borbi za žogo sredi polja in na takozvano, skupnosti od sile malo koristno »hecarijo’. Vendar se je v tej stroki brez konkurence potrdil Thuma, ki je ustvaril nekaj zares genijalnih kikserjev. žoga je šla tja, kamor ne bi bij pričakoval nihče, najmanj pa Tbuma sam. Poleg drugega ga je pri streljanju kornerjev spremljala še ta smola, da ga je vselej v palec ugriznil krt.
Srečanje med zagrebško »Viktorijo-:, trenutno tretjeplasiranim klubom v prvenstvu Zagrebške nogometne zveze in med viško SK Rako, je bila prav posrečena nogometna prireditev. 11 koncu omenjamo še, da so v prvi tekmi igralci Slavijo proti slednjemu pričakovanju premagali šibki
Izza naših meja
Grozna nesreča se je pripetila v bližini Solkana. kjer je železniški čuvaj našel pole; proge
grozno razmesarjeno neznano žensko, ki je se dajala znake življenja. Pripeljali so jo v bolnišnico, tu pa je takoj umrla. Nesrečnica ie imela popolnoma odtrgane noge in razbito lobanjo. Sklepajo, da je nesrečnica, ki je še niso mogli identificirati, •ned vožnjo padl3 iz drvečega vlaka V bližini trupla so našli tudi kovčeg in denarnico z majhno vsotico denarja.
V prepad je padel in se ubil mladenič Mavrici) Bertoncelj iz Cerknega, šel je po neki zelo ozki in nevarni poti nad prepadom, ki meri kakih 50 metrov v globino. Najbrž je neprevidno stopil in strmoglavil v globočino, kjer je seveda našel smrt.
Med ameriškimi Slovenci
Pretekli mesec je v Los Angeles, C; I-legel raku rojak Ix>uls Ercek, v starosli	I.
Doma je iz Rake pri Krškem na Dolenjski ii je prišel v Ameriko že pred več kot 20 leti. Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in brata.
V \Vlllard, Wis se je ponesrečila naša rojakinja Mrs. John Lukas. Padla je po ledenih stop* nicah tako nesrečno, da si je zlomila roko nad členkom.
Na ledu se je ponesrečil tudi poštar Mr. Frank Lesar Jr. in si izpahnil roko.
V Chicago, III. je bila operirana Mrs Angela Volk, ki živi na 5527 So. Nalhetz Ave. Omenjena je vdova jk> pok. Antonu Volku, katerega je na zadnji sveti večer ubil avtomobil v So. Chicagi.
Z izgubo je zaključil lansko poslovno dobo
splitski Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Dohodkov je imel 9,924.100 dinarjev, izdatkov pa 10,839.687 dinarjev. Deficit znaša 915.000 dinarjev.
V	vseh letih svojega obstoja je imel splitski zavod le v enem letu več dohodkov kakor izdatkov. Višina dohodkov so izpreminja zato, ker se prav na splitskem področju vrste vsako loto številne stavke. Uprava zavoda zahteva za svoje urade novo poslopje ter denar za asanacijo malarjčnih krajev v Dalmaciji.
SK Korotan z 1:0. Tekmo je sodil dobro in lagodno g. Mehle, v glavni tekmi pa je nastopil g. Do-berlel s priznanim znanjem in razumevanjem položaja. Bil jo nokoliko prizanesljiv, vendar do
kraja objektiven.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Krat	it 1« S c 5 «	1'empe* ratuni v P'		.*• 3 to ■im = 2	h	Veter (smer. lako«t)	Pada- vin«	
		* 11 >	c				5 ?	*	i l 1 *
Ljubljana	762+	'0(1	20	87	10	0	211	dež !
Maribot	758'6	28-4	6-0	80	7	0	131)	d«£|
Zagreb	761*1	>8-0	8-0	80	0	8W,	—	—
Belgrad	760 5	27-0	70	70	0	0	—	
Sarajevo	763«	>2-0	2-0	90	0	0	—	
Sušak	762"2		10 0	80	0	0	—	—
Split	763-5	20 D	u-o	60	0	0		—
Kumboi	763-8	20-0	100	80	0	NE,		—
i Rab	763-2	18-0	u-o	60	0	SSEo	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestalno vreme.
V	soboto 2. aprila je bilo i* noči do 10.30 večinoma oblačno. Cer dan se Je oblačnoet zmanjšala, vendar pa se je popolnoma zjasnilo šole nekaj po 19. uri, ko je pričel pihati srednje močan zapadni veter. Ponoči je bilo Jasno.
Včeraj v nedeljo je bilo iz noči do 9. ure popolnoma jasno. Ob 9. url so »e pojavili na vzhodni strani lahki oblaki, ki so »e vedno bolj in bolj razprostirali po nebu. Ob 11. uri je bilo večinoma, od 15. ure dalje pa popolnoma oblačno. Ves popoldan je pihal močan zapadni veter. Ob 23.30 je pričelo deževati, ob 24 je parkrat močno grmelo. Med dežjem je padal tudi sneg in pihal je močan jugozapadni veter. V višjih legah je snežilo.
Najvišja temperatura zraka v soboto 26.6° C.
Najnižja temperatura zraka včeraj 7.4® C.
Ljubljana danes
KolHar
Ponedeljek, 4. aprila: Izidor.
Torek. JS. aprila: Vincenc F>r.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčjč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
KINO SLOGA Tel. 27-30
»Ljubezen Ure svoja pota1
Olga tenova, h ari Ludvik Dtehl, Karla Ham
. _ Od doma je pobegnil v soboto, 2. t. m. 12letni deček Branko Alojzij Klančar. Za njegovo starost i	*	krepak,	okroglega	obraza,	kostanjevih
! n v ,cmn® modro obleko, s kratkimi Hlačami, temno moder pulover, belo modro črtano srajco. Obut je v nenakovane gojzerje, z dvojnimi športnimi nogavicami. Kdor ga je od sobote naprej Vldcl ali morda ve za njegovo sedanje biva-
i~*e’ ®cr.v|Jl'f!nP..naPro*a’ da sporoči na naslov Joža Komr, Ljubljana, Rožna ul. 41.
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 5. aprila, predava v mineraloški predavalnici univerze i- ?r xlva? Molinaro o temi; »Prostor v geometriji in liziki«, Predavanje bo prikazalo postanek pojma matematičnega kontinua kot nujno posledico potrebe po odstranitvi protislovij, do katerih vedejo vsakdanje iz-Kusejje pri opazovanju fizikalnih kontinuov. Sledi opis zgodovtnskega in idejnega razvoja od Euklida do Rie-manna. Pričetek predavanja ob 18.15.
Med najagilnejla pevska društva spada prav gotovo Ljubljanski Zvon. Redno goji koncertno petje in se z največjo vnemo posveča vežbi umetne ’*?, narodne pesmi To dokazujejo vsi njegovi številni koncertni nastopi danes in v preteklih dobah, h prelepo pesmijo razveseljuje zbor svoje prija-u iIani'.Pn tui^i v drugil> pomembnejših središčih noše ožje domovine. Zvonov koncert bo v petek, 8. t. m., ob 20. v veliki filharmonični dvorani (Jdzovite se povabilu Ljubljanskega Zvona iu kupite vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
opozarjamo na nocojšnji koncert v veliki filharmonični dvorani. S sodelovanjem gdč. £ore Zarnikove bo nastopil drevi ob 20. Ljubljan-ski kvartet, ki,izvaja naslednja dela: Brahms: Oo-
i	kvartet v a-molu; Arnič: Godalni kvartet ,n Franck: Klavirski kvintet v f-molu. vabimo občinstvo, da v velikem številu poseti no-eojsnjo koncertno prireditev, za katero se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. - Klavir
fllh irniOTi!jthner lf> dala "" razpo,ago Ljub’ianska
Frančiškanska prosveta N. O. v Ljubljani ponovi v torek, dne 5. aprila, ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje »ro stopi. n,iah trpečega Zveličarjav. Govori univ. profesor dr. Andrej Snoj ob slikah o krajih Kristusovega trpljenja. Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni Pas et bonum v franč pasaži.
Uubllaitsko gledalliie
DRAMA — začetek ob 8 rrečer:
Ponedeljek, 4. aprila: zaprto.
Torek, 5. aprila: zaprto.
Sreda, 6. aprila: Gospoda GlembajevL Red A.
OPERA — začetek ob 8 zvečeri
Ponedeljek, 4. aprila: Rigoletto. Premierski abonma.
1	orek, 5. aprila: zaprto. (Gostovanje v Celju: Grofic* Marica,)
Sreda, 6. aprila: Don Juan. Red Sreda.
Zborovanje inienirfev
Ljubljana, 4. aprila.
V	soboto zvečer so zborovali slovenski inženirji, člani ljubljanske sekcije Združenja inženirjev m arhitektov. Zborovanje je vodil predsednik inž. Beve, ki se je v svojem govoru spomnil umrlih članov sekcije, nato pa orisal v kratkih besedah delo sekcije v preteklem letu. Tajniško poročilo sc je bavilo največ z borbo jugoslovanskih inženirjev proti zaposlitvi tujih inženirjev v jugoslovanskih podjetjih, zlasti pri tvrdkah, katerih lastniki »o tujci. Se vedno so pogosti primeri, da sc zapostavljajo hrez vsakega razloga domači inženirji. Sekcija je letos odkrila spomenik izumitelju ladijskega vijaka Ježefu Resslu, sedaj pa pripravlja vie potrebno ie za postavitev spomenikov svetovno znanemu fiziku Jožefu Stefanu ter učenjaku matematiku Vegi. Obenem bodo inženirji še naprej zbirali denar ša postavitev Inženirskega doma. Nazadnje so zborovale! vzeli na znanje preimenovanje svojega druitva v Združenje jugoslovanskih inženirjev, ki bo odslej društvo in ne več sekcija, ter se bo imenovalo svojem sedežu. Sprememba se je morala izveeti v zvezi z novim inženin&kim zakonom, ki ga je izdala vlada v popolnem sporazumu z vsemi inženirskimi društvi. Za predsednika je bil ponovno izvoljen inž. Bevc, za podpredsednika pa inž. VI. Gregorič, inž. Pehani in inž. Herman Hus.
ftOBBRT LORD
POD CRNO KRINKO
»Vi se norčujete, gospoda, toda če bi vam jaz zdaj pa zdaj ne povedal česa pametnega, ne bi bilo med vami in med navadnimi razbojniki prav nobene razlike več,« se je branil Barham.
»Nikar si toliko ne domišljuj!« ga je zasmehljivo opozarjal Jones.
»Mene bi res zanimala zgodovina našega .gibanja',« se je zdaj oglasil tudi novi član vodstva Cliff Summers. »Koristno je, če to vemo...«
»če ravno hočete, da vam vsekakor kaj povem, dobro,« je pristal Barham, »toda prej ga lahko malo srknemo. Beseda nerada teče, če ima človek suho grlo.«
Spet so vsi spraznili kozarec, nato pa je Barham začel c svojim predavanjem:
»Po bojih, ki so divjali med severnimi in južnimi pokrajinami današnjih Združenih držav, posebno pa še potem, ko so Črnci dobili svobodo, se je smatral za ogroženega oni del prebivalstva v južnih pokrajinah, ki je bil prej navajen udobno živeti, živeti na račun drugih ..
»Hm... hm...« je zakašljal Jones in pridrževal smeh. »Ta čas je bil zelo prikladen za to, da se ustanovi skrivna organizacija, ki bi ukrotila Črnce in jim vzela, kar jim je zakon dal. Večkrat se je tudi zgodilo, da so Črnci napačno razumeli novo svobodo in so začeli na debelo ropati in pleniti. Tako je prišlo leta 1866. v državi Tennessee, in sicer v mestu Pulaski, do ustanovitve —«
»Zapiši si letnico, Cliff! Drugače jo boš pozabil in ne boš znal odgovoriti, če te pozneje profesor vpraša...« se je spet talil Jones, ki je bil že precej natrkan.«
»... je bilo ustanovljeno društvo z imenom Ku-Klux-Klan. Se do danes ni znano, kaj prav za prav ta beseda pomeni. Ljudje so to ime razlagali po svoje, kaj pa res pomeni, to še ni
znano... Vsekakor pa so ustanovitelji dobro naredili, da so dali društvu tako nerazumljivo ime, kajti skrivnost nečesa nepoznanega je privlačevala mlade, navdušene ljudi v njihove vrste. Tudi so določili poseben skrivnosten obred, po katerem so sprejemali svoje nove člane Ta obred se nam je ohranil še do danes.«
»Lepo govoriš, Braham! Zdi se mi, kakor da sem trideset let mlajši in da sedim v šolski klopi,« je prekinil predavatelja Nick. »Zalij malo svoje zlato grlo... Potem pa nadaljuj...«
»Prosim, nikar me ne motite,« se je začel pritoževati Barham, vzel kozarec in ga izpil do dna. Barham je res imel slabo navado, da je od sile rad imel učena predavanja kakor profesor. Njegovi tovariši so ga zdaj pa zdaj tudi pustili, da se je naslajal sam nad svojimi govori in so se žrtvovali, da so ga poslušali. Čisto resno je predaval zgodovino Ku-KJux-Klana in je bilo vse, kar je povedal, tudi resnica.
Barham je nadaljeval. Z resničnim zanimanjem ga je poslušal samo Cliff, ker teh stvari še ni nikdar prej slišal. Drugi pa so med tem pili, kadili in posmehljivo pomigavali drug drugemu.
»Da bi bilo društvo še bolj skrivno, so voditelji in organizatorji sklenili, da mora vsak član Ku-Klux-Klana nositi na sestankih in pri važnih poslih posebno uniformo. Ta uniforma je bila že takrat iz črnega plašča s črno krinko, ki pokriva vso glavo in na kateri je na sprednji strani glave narisana bela mrtvaška lobanja...«
»Joj! Mene je kar strah!« je trepetal pijani Jones.
»Razumljivo je, da so se črnci te uniforme bali, ker so mislili, da so se pokazali duhovi. Člani Ku-Klux-Klana v teh uniformah, torej vsi zakrinkani, so uveljavljali na vse strani svojo voljo. Kaznovali so svoje nasprotnike, jih bičali ter jim požigali domove... vse to pod krinko, da varujejo belokožce pred Črnci. Leta 1871. je bil izdan zakon proti Ku-Klux-Klanu.«
»Zapiši si letnico, Cliff...«
»Molči, Jones, prebudil si me, saj vidiš, da se mi dremlje!« se je zadrl Nick.
Barham pa je bil že v tiru in ga ni bilo mogoče več zmotiti. Nadaljeval je:
».,. Preteklo je polnih petdeset let in o črnih krinkah ni bilo ničesar slišati! Leta 1915. je bilo društvo obnovljeno.«
Barham je za trenutek prenehal in gledal na Jonesa. Ker pa je bil ta čisto tiho, je sam Barham dejal Cliffu;
»Zapiši si letnico!«
»... Obnovljeno je bilo, toda v mnogo boljši obliki. Voditelji so tudi še naprej neprestano govorili o domoljubju in varstvu pravih Amerikancev ter o svobodi ameriških državljanov, pod to krinko pa so izvrševali zločine in nasilja v korist samih voditeljev...«
»Krasno govoriš! Med in mleko se ti cedita čez ustnice,« je kakor v snu govoril Nick Stumpas.
»... Zanimivo je posebno to, da je bil obnovitelj Ku-Klux-Klana metodistični duhovnik William Joseph Simmons. On je imenoval društvo »Skrivnostno cesarstvo«. Vsa svoja dejanja so označevali s črkami »K. K. K.« Iz tega je bilo mogoče uganiti, da je to društvo Ku-Klux-Klan. Društvo se je začelo širiti po vsej Ameriki. Počasi so se vpisali vanj tudi veliki ameriški denarni mogotci in naši ljudje so počasi zasedli vsa vplivnejša mesta v javnih službah. Ko je bilo naše društvo na višku, je moralo priti nazadovanje. Glavni voditelji so se med seboj sprli in začeli obračunavati drug z drugim. To nas je zelo oslabilo. Bilo je nekaj slabih let v zadnjem času, toda mi smo zdaj z vsemi silami na delu, da se spet okrepimo in da zavladamo Ameriki. Upam, da se nam bo to prav v kratkem času tudi posrečilo...«
»Jaz pa upam, da boš prav kmalu končal s tem dolgočasnim predavanjem,« se je oglasil Osgoode.
»Če ravno želite, lahko takoj neham. V glavnem sem tak® že vse povedal.«
»Prosim za besedo!« se je dvignil Jones, ki ga noge nis® nič kaj zanesljivo in trdno držale. »Po profesorjevem preda* vanju sledi razgovor, in prosim za besedo...« se je drl.
»Govori!« je mesto predsednika dal dovoljenje Nick.
»Naš dragi Barham je res odlično govoril. Večkrat so m* prišle solze v oči, popadla pa me je sempatja tudi jeza... Saro® pozabil je, kar je glavno... Nismo se mi prizadevali za Ameriko in za Američane... Hoteli smo imeti le ameriške dolarje ... Pred Njegovim Veličanstvom Dolarjem pada vse n* kolena... Toda, prosim vas, gospoda, naj to ostane med nami... To je skrivnost Ku-Klux-Klana... Skrivnost!«
»Jones, ti si pijan. Sedi in spi naprej!« ga je zavrnil Nick.
Odkopavanje starodavne Olimpije
800 delavcev je zaposlenih pri teh zanimivih izkopavanjih
Odkopavanje starodavnega grškega mesta Olimpije, kjer so se vršile nekoč velike športne prireditve, se je začelo leta 1936. Po trditvah raznih strokovnjakov, ki so zaposleni pri tem zanimivem izkopavanju, je na tem kraju pokopanih še mnogo dragocenih predmetov, ki bodo prinesli še marsikakšno pojasnilo o tem, kakšno je bilo v starodavnih časih življenje v tem velikem grškem športnem središču. Okoli 400 vagonov služi za odvažanje nakopane zemlje. Pri teh delih je zaposlenih okoli 800 delavcev. Dragocene starinske
predmete, ki so jih našli v zemeljskih plasteh, so številni potresi, ki so pogosti posebno na južnem delu Balkanskega polotoka, precej poškodovali. Škodovalo pa jim je tudi stalno menjavanje toka reke Alphaios. Preteklo poletje so kopači naleteli na prve važnejše zgodovinske najdbe. Izkopali so razne predmete iz železa in brona. Je to večinoma orožje, ki so ga rabili Grki v bojih. Cenijo, da so ti izkopani predmeti še iz osmega ali vsaj iz petega stoletja pred Kr. Računajo, da bodo ta izkopavanja končana do leta 1944.
Kitajska in boljševizem
Z ozirom na vesti o komunizmu na Kitajskem, ki naj bi ga šli preganjat Japonci s svojo armado, je dal pred nedavnim msgr. Constantini, ki je bil prej apostolski nuncij na Kitajskem, sledečo izjavo: Povprečna miselnost Kitajcev je zelo zdrava. Četudi se tu in tam malo zgube, 6e hitro zopet znajdejo v zdravem moralnem ravnotežju.
Če se je boljševizmu posrečilo priti s silo do nekega vpliva, pa je nasprotno tudi res, da Kitajci sami porabijo vsako priliko, da se ga otresejo.
Na Kitajskem ni velikih posestev. Zato komunisti ljudem ne morejo obetati delitev zemlje kot so to delali v Rusiji.
Kitajski narod sloni globoko na družini. Družina je za Kitajca vse. Boljševizem pa širi nauke, ki naj bi družino uničili, kar je nesprejemljivo za Kitajce. Nacionalni vladi se je posrečilo vpliv komunizma že v veliki meri odstraniti.
100 let katolištva v Novi Zelandiji
13. januarja letos je poteklo ravno 100 let, odkar je bila darovana na tem ozemlju prva sv. maša. Prvi duhovnik je bil msgr. Pampellier. Danes je na tem otoku med milijon prebivalci 185.000 katoličanov, za katere skrbi 350 duhovnikov, 116 bratov in 1670 domačih misijonskih sester. Jubilej so obhajali zelo slovesno.
»Kraljica varnosti«, kakršno so si izvolili gasilci v nekem angleškem mestu. V rokah drži svoje »kraljevsko žezlo«
Spomeniki iz »trdega papirja
Papir", ki je odpornejši kot kamen ali bron
»
Nemška industrija je iznašla novo snov, ki naj bi jo v bodoče uporabljali predvsem likovni umetniki. To novo snov imenujejo »trdi papir«. Ta »papir« je približno tako trd kot gabrov les, težka pa mnogo bolj kot katerikoli les. Pobarvati jo je mogoče s katerokoli barvo. Iz te snovi je mogoče narediti najtanjše deščice. Ima pa v primeri s kamnom ali lesom tudi to prednost, da ne kaže nikakih znakov kakšnih razpok. Je tudi absolutno odporna proti » zobu časa«, t. j. pred kakršnimkoli
vremenskimi spremembami, proti raznim kislinam in tudi proti še tako veliki vročini ali mrazu. Ima vse lastnosti, k jim mora imeti snov, iz katere izdelujejo razne kipe in spomenike na prostem. Ta »trdi papir« ima pa tudi to prednost, da ga je možno stisniti v poljubno velike kose, in tudi razpada mnogo bolj počasi kot pa les, kamen ali bron. Pravijo pa, da^ ta nova snov zahteva boljših kiparjev, ljudi ki vešče znajo ravnati s kiparskim dletom.
Slika predstavlja veliko tuljavo, v kateri zemeljski magnet ne kaže nikakega vpliva več. Kakor je znano, je vsa naša zemlja velik magnet, od katerega izhajajo magnetične silnice. Vsa zemlja je v magnetnem polju zemeljskega magneta. Zdaj pa se je le posrečilo zgraditi tuljavo, v kateri ni tega učinka zemeljskega magneta. V takšni tuljavi lahko bolj natančno preskušajo manjše magnete, ker v njej ni nikakega zunanjena vpliva.
Univ. prof. prava - svetnik
Nadškof iz Pire v Italiji že dalj časa dela na tem, da bi bil proglašen za svetnika Jožef Toniolo, ki je bil profesor prava na tamošnji univerzi. Sedaj pričakujejo izjav nadškofa iz Turina, kjer je imel Toniolo mnogo prijateljev med duhovniki in laiki.
Jahala je za „zimsko pomoč"
V	Berlinu je pred nedavnim prispela Friedel Schumann, ki je vso zimo jahala svojega lepega malega konja po vzhodni Prusiji. Pravijo, da tega ni delala samo zaradi športa, pač pa da je po Prusiji vso zimo z vnemo pobirala prostovoljne prispevke za »Zimsko pomoč«. Baje je nabrala lepo vsoto 160.000 nemških mark, kar bi bilo približno dva in pol milijona dinarjev.
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 4. aprila: 12 Za kratek 6aa (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 18 Zdravniška uri (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Operni napevi (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Slovstvo ob letu 1S48 (g. dr. Ivan Grafenauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Prenos iz Maribora: Koncert Glasbene aMtice — 22 Napovedi, poročila —r
22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester.
Drugi programi
Ponedeljek, 4. aprila: Belgrad-Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 18 Jodlerski -kvartet, 20 Siufoniki in solisti, 21.10 Monakovo, 22.30 Lahka glasba — Budimpešta; 20.30 Ork. koncert, 21.30 Jazz, 22.30 Kvintet — Italijanske postaje.*
17.15 Violina, 21 Instrumentalni in vokalni koncert — Praga: 19.15 Pester koncert, 20.45 Ork. koncert — Varšava; 20 Zab. koncert, 22 Simf. koncert — Sof ija: 20 30 Simf. koncert, 22.50 Plesna glasba — Berlin: IS Operetna in filmska glasba — 19 10 Moški zbor, 20 Mali orkester, 21 Plesna glasba — Bratislava: 19.10 Zab. in ple«. glasba — Lipsko: 20 Cajkovskij, Verdi in Brahms — Kol n: 20 Beethovnove skladbe — Frankfurt: 19.10 Orkester, zbor in bariton — Monakovo:
Pred okrajnim sodiščem v Trebiču na Češkoslovaškem so pred nedavnim imeli zanimivo pravdo. Neka sedemletna šolarka je tožila svojega učitelja pred sodiščem zaradi tega, ker ji je v šoli med poukom dejal: »Kdor laže, tudi krade«. Čutila se je toliko užaljeno, da si je hotela pred sodnijo poiskati zadoščenja za to žalitev. Sodnik na okrajnem sodišču v Trebiču pa je bil drugačnega mnenja. Postavil se je na stališče, da je učitelj v šoli bil čisto upravičen, da je med poukom izrekel te besede. Zato je tudi učitelja opro-
stil vsake krivde in kazni. Mala šolarka, oziroma njen pravni zastopnik, pa s to sodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil na višje sodišče. Šolarka pa tudi tu ni ničesar dosegla, kajti tudi prizivno sodišče je smatralo, da učitelj v šoli že sme Očencem povedati tudi ta pregovor, da »kdor laže, tudi krade«. Ta primer menda le že ne dokazuje, da bodo advokati začeli kmalu služiti tudi pri naj-mlajšib, pri malih šolarkah, ki so komaj prestopile šolski prag, pa se že hočejo tudi razmeti na pravde.
Rtka Rodan plovna do Ženevskega jezera
Nešteto je bilo že načrtov, po katerih naj bi tudi gornji tok reke Rodan tako uravnali, da bi bila plovna. Zdaj pa se le zdi, da se bodo ti načrti tudi uresničili. V zadnjem času so namreč ogodno potekala dolgoletna pogajanja o tej stvari med Francijo in Švico. Francija je po teh dogovorih pripravljena staviti Švici na razpolago svobodni pristanišči v Lyonu in Marseille-u V zvezi s temi deli za kanalizacijo Rodana bo treba ob tej reki zgraditi večje število elektrarn. V eni sekundi preteče po Rodanovi strugi le 393 kubičnih metrov vode, kar seveda ne zadostuje, da bi mogla biti ta reka plovna. Zato bodo morali zvišati vodno gladino Rodana s tem, da bodo vanjo napeljali še nekaj vode iz Ženevskega jezera. Poleg tega nameravajo Francozi pri švicarski vladi doseči, da bi tudi Švicarji na švicarski strani naredili Rodan ploven. Le na ta način bi bilo možno vzdrževati redni rečni promet med Sredozemskim morjem in Ženevskim jezerom.
Nekaj modrosti
V	nesreči pogum več pomaga kot pamet.
• O •
Dosti težje je prenašati hlapčevstvo kot vojno.
• • O
Hlapčevstvo končno človeka tako globoko poniža, da človek to hlapčevstvo začne celo ljubiti.
• O O
Pridnost prinese več sreče kot nadarjenost.
•	• O
Kdor je rojen za poslušnost, bo poslušen še na prestolu.
• • •
Človeka ne smemo obsojati zato. ker kakšne stvari ne ve, pač pa po tem, kaj ve in kako to ve.
• * ■ *
Često je težje premagati enega samega človeka kot pa vladati celemu narodu.
O O •
Zdi se, kakor da so ljudje zato rojeni, da sebe in druge goljufajo.
Italijanska konjeniška šola »Tor de Quinto«.
7 letna šolarka je tožila učitelja
Očitek „Kdor laže, tudi krade" ni ialjiv
»Slovenski dom« izhaja ruk delavnik ob 11 Mesetoa naročnina IS Din, ta Inozemstvo 0 Ota Uredništvo! Kopitarjeva a lica t/Ill Telefon 4001 do 4009. Uprava i Kopitarjeva »Ilca i
Im Jogoalovuuko tUkarno v Ljubljani] K. Če*. Izdajatelji Ivan Rakovec Uredniki Jože Kotiček.